Olimpijski komite Slovenije je objavil Javni razpis za pridobitev in podaljšanje pravice do štipendije za športnike in športnice v Republiki Sloveniji za šolsko/študijsko leto 2023/2024. Kaj vse moraš vedeti o štipendiji za športnike in športnice?
Štipendije za športnike in športnice v Sloveniji
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je razpis objavil v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje v RS ter Fundacijo za financiranje športnih organizacij v RS na podlagi Pravilnika o štipendiranju športnikov in športnic v Republiki Sloveniji.
Rok za prijavo je 12. oktober do 23.59 ure.
Športne štipendije za leto 2023-2024 Foto: on olympic
Pogoji za pridobitev športne štipendije
Pravico do štipendije lahko uveljavlja tisti športnik oziroma športnica (v nadaljevanju: športnik), ki hkrati izpolnjuje naslednji dve merili:
Ima status perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda kategoriziranega športnika po veljavni evidenci registriranih in kategoriziranih športnikov v Republiki Sloveniji, ki jo izdaja OKS-ZŠZ;
Je v obdobju od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023, kot član državne reprezentance Republike Slovenije, dosegel enega od naslednjih športnih rezultatov (v primeru tekmovalnih sistemov, kjer se tekmuje v skupinah, se upošteva tekmovanje v najkvalitetnejši skupini oz. diviziji):
V individualnih športnih panogah, v športnih disciplinah, ki so na rednem programu naslednjih olimpijskih iger:
a.) Osvojitev 1. do 4. mesta:
– na OI (olimpijske igre);
– na para OI (paralimpijske igre);
– na OI gluhih;
– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;
– na SP (svetovno prvenstvo) športnikov invalidov;
– na SP (svetovno prvenstvo) gluhih;
– na MOI (mladinske olimpijske igre).
b.) Osvojitev 1. do 3. mesta:
– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;
– na EP (evropsko prvenstvo) športnikov invalidov;
– na EP (evropsko prvenstvo) gluhih;
– na OFEM (olimpijski festival evropske mladine);
– na EI (evropske igre).
c.) Uvrstitev na letni končni rang lestvici, opredeljeni v veljavnem dokumentu, ki določa pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, in sicer:
člani:
svetovna rang lestvica: o posamezno: 1.m – 32.m o dvojice: 1.m – 16.m
evropska rang lestvica: o posamezno: 1.m – 16.m o dvojice: 1.m – 8.m
mladinci:
svetovna rang lestvica: o posamezno: 1.m – 16.m o dvojice: 1.m – 8.m
evropska rang lestvica: o posamezno: 1.m – 8.m o dvojice: 1.m – 4.m
V kolektivnih športnih panogah, ki so na rednem programu naslednjih olimpijskih iger:
a.) Osvojitev 1. do 8. mesta:
– na OI (olimpijske igre); – na para OI (paralimpijske igre);
– na OI gluhih;
– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;
– na SP (svetovno prvenstvo) športnikov invalidov;
– na SP (svetovno prvenstvo) gluhih;
– na MOI (mladinske olimpijske igre).
b.) Osvojitev 1. do 4. mesta:
– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;
– na EP (evropsko prvenstvo) športnikov invalidov; – na EP (evropsko prvenstvo) gluhih;
– na OFEM (olimpijski festival evropske mladine);
V neolimpijskih disciplinah individualnih športnih panog kot so upoštevane v veljavnem dokumentu, ki določa pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, pri čemer se ne upoštevajo športni rezultati v konkurenci štafet ali ekip:
a.) Osvojitev 1. mesta:
– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;
– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;
– na EI (evropske igre)
– na SVI (svetovne igre).
V miselnih igrah kot so upoštevane v veljavnem dokumentu, ki določa pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, pri čemer se ne upoštevajo športni rezultati v konkurenci ekip:
a.) Osvojitev 1. mesta:
– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;
– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov.
Izjemoma lahko na podlagi predloga Strokovnega sveta za vrhunski šport (v nadaljevanju SSVŠ), tričlanska strokovna komisija, opredeljena v 6. členu Pravilnika, soglasno odloči o podelitvi štipendije športniku, ki ne izpolnjuje kriterijev iz II. točke prejšnjega odstavka tega člena, dosegel pa je najboljši športni dosežek v posamezni športni panogi, ki je bil podlaga za pridobitev statusa olimpijskega, svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda kategorizacije v tej športni panogi.
Olimpijski komite Slovenije objavil razpis za športne štipendije Foto: on olympic
Dodatne informacije o športni štipendiji v letu 2023/2024
Ne pozabi, da je istočasno z razpisom štipendij objavljen tudi razpis za podaljšanje športne štipendije!
Nedavno smo bili v Sloveniji priča razsežnim poplavam, ki so mnogim povzročile težave in materialno škodo. Prizadetim občinam, domovom in družinam smo posamezniki in država solidarno hitro priskočili na pomoč. Škoda je velika, a ostajajo tudi duševne stiske, ki smo jih lahko občutili vsi, ne glede na starost in spol. Doživljati vsa ta negativna čustva ni prijetno. Saj ko jih doživljamo, ne dosegamo uspešne pomiritve in se zdi, kot da ni prave rešitve, da bi se ponovno počutili dobro. Na srečo pa obstajajo orodja in s tem rešitve, ki lahko prinesejo pomiritev in regulacijo. S tem pa se v sebi ponovno počutimo varni in umirjeni.
Čustvena stiska je ob takih dogodkih normalna
Naravne katastrofe so za nas izjemno stresne. Negativna občutja lahko doživljamo prav vsi, tudi če sta naš dom in okolica ostala nedotaknjena in smo ostali na varnem. Taki nepredvidljivi dogodki nas šokirajo in na njih ne moramo biti nikdar dovolj pripravljeni. Ne glede na to, ali je bil ogrožen naš dom ali pa posledice spremljamo prek poročanja znancev, prijateljev ali družbenih omrežij oziroma medijev, lahko v sebi občutimo mešanico negativnih občutij. Povsem normalno je, če občutimo strah in negotovost.
Doživljati vso paleto negativnih čustev res ni prijetno, a je ob taki naravni katastrofi povsem pričakovano. Gre za naravni odziv naših možganov, s čimer nas obvarujejo, da lahko poskrbimo zase in svoje potrebe. Da bi nas obvarovali, namreč možgani aktivirajo tako imenovani varovalni mehanizem »beg, boj ali zamrznitev«. Gre za preživetveni odziv, da lahko poskrbimo za svojo varnost, tako bivanjsko kot psihološko. Odziv v nas vzbudi najrazličnejša telesna in čustvena občutja, kot so razbijanje srca, pospešeno dihanje, tesnobo, lahko smo jezni ali žalostni. Lahko tudi jočemo, smo telesno vznemirjeni ali čustveno povsem otopeli, kar je posledica strahu, nepredvidljive situacije in naše skrbi zase in najbližje. S tako intenzivnimi čustvi je težko zdržati. Zato je pričakovano, da jih ne moramo takoj regulirati in doseči notranji mir. Prav zato se lahko ob takšnih situacijah počutimo obupano in v sebi začutimo nemoč.
Vsak se odziva različno in išče pomiritev na svoj način
Tako intenzivna čustva v nas sprožijo željo po tem, da poskrbimo za našo varnost in varnost najbližjih oziroma drugih. Prav to je smisel in namen negativnih občutij. Saj se le tako v nas prebudi iniciativa, s katero poiščemo rešitve. Nekateri bodo v sebi začutili željo, da fizično pomagajo prizadetim v poplavi, drugi začutijo željo, da drugim in sebi nudijo podporo skozi pogovor. Tretji pa so čustveno otopeli do te mere, da ne zmorejo nič od tega in potrebujejo svoj varen prostor, kjer v miru predelujejo svoja čustva. Vsi imamo svoje potrebe, zato je prav, da poskrbimo zase tako, da bo za nas najboljše. Le tako si bomo vračali občutek varnosti in kontrole nad čutenji. Vsi ti načini odzivanja so pravilni. Zato je prav, če se v teh trenutkih ne obremenjujemo, kaj bi morali in česa ne. Ta krivda lahko vzbudi nova neprijetna občutja, ki pa stisko lahko še dodatno poslabšajo.
Orodja, s katerimi se lahko pomirimo in obvladamo čustveno stisko
Ko smo tako prežeti z občutji, nam lahko zelo učinkovito pomagajo orodja, s katerimi lahko dosežemo regulacijo doživljanja in v sebi ponovno začutimo mir in moč.
Orodja, ki so vam lahko v pomoč pri obvladovanju negativnih čustev, so naslednja:
Ozavestite, kaj natančneje čutite in to sprejmite: ko čustva ozavestimo in definiramo ter si jih dovolimo čutiti, si povrnemo kontrolo nad čustvi in doživljanji.
Bodite do sebe potrpežljivi in prizanesljivi: torej se ne obsojajte, ker se tako počutite, raje imejte do sebe odnos, kot bi ga imeli do najboljšega prijatelja.
Z najbližjimi osebami, ki jim zaupate, podelite vse, kar mislite in doživljate: ob takih situacijah je iskrena in pristna komunikacija z drugimi dragocena za našo duševno zdravje. To nas pomirja, nam vrača moč in upanje.
Nudite si varen prostor: izberete lahko poslušanje glasbe, branje, risanje, počitek ipd. Izberite tisto, kar v tem trenutku čutite, da bi vas razvedrilo.
Pripravite si dnevno rutino in ji sledite; pri tem pomislite, kako si želite, da poteka dan, da boste ob tem zadovoljni in izpolnjeni.
Definirajte tisto, za kar ste hvaležni in na kar ste pri sebi zelo ponosni: to vrača zaupanje vase in utrjuje samozavest.
Zavedajte se, da so čustva le čustva: torej čustva so minljiva in tako, kot so prišla, tudi gredo. To zavedanje nas opogumlja, da se čustev ne bojimo in hitreje najdemo stik s sabo in svojim občutkom moči.
V primeru, da doživljate intenzivno stisko in se nikakor ne morate pomiriti, se ne mučite sami. V tem primeru podelite, kar doživljate, osebi, ki ji zaupate ali pa pokličite eno od brezplačnih telefonskih številk, ki so namenjene razbremenilnemu pogovoru ter psihološki prvi pomoči (seznam je objavljen na tej spletni strani: https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/prva-pomoc-v-dusevni-stiski-ob-poplavah/).
Mnogim je neprijetno, ker se soočajo s paleto negativnih občutij. S tem čutijo ranljivost, ki jim sproža nelagodje. Ob tem pa se prebuja občutek sramu, da tako čutijo, in se jim zdi, da morajo biti za vsako ceno močni in dobre volje, saj dojemajo ranljivost kot znak šibkosti. Posledično negativna čustva zadržujejo zase, o njih ne govorijo in se pretvarjajo, da so povsem v redu. Prav zato je pomembno, če razumemo, da so prav vsa čustva dovoljena, tudi negativna. Ko doživljamo negativna čustva in se počutimo ranljive, to nikakor ne pomeni, da smo šibki in nemočni. Negativna čustva doživljamo, ker smo izpostavljeni okolju in situaciji, ob kateri je povsem normalno, da ne moremo ostati povsem ravnodušni in dobro razpoloženi. Negativna čustva se nam prebujajo zato, ker je situacija stresna, in ne zato, ker smo mi šibki. Prav zato je dragoceno, če dovolimo čutiti, kar čutimo. Bolj kot negativna čustva odrivamo vstran, si jih ne priznamo ali se jih bojimo, intenzivnejša so lahko in dlje časa lahko trajajo. Dovoljenje nam omogoča, da se negativnih čustev ne ustrašimo, s tem pa mnogo lažje zaupamo svoji notranji moči in poskrbimo za svoje potrebe. Na ta način razvijamo orodja, s katerimi se zmoremo odzivati v stresnih situacijah, jih premagovati in najti rešitve. S tem znamo vedno bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje in si vračati dobro počutje in zadovoljstvo.
Z veseljem sporočamo, da je rok za prijavo na tekmovanje za Mlade bobnarje podaljšan do 20. septembra!
Letošnji izziv poteka pod naslovom »Na zmenku z mojstrovino«, cilj pa je ustvariti čim bolj kreativen plakat ali serijo plakatov, ki bodo vzbudili zanimanje za raziskovanje slovenske kulture in umetnosti.
S prijavo vsaj 1 dela na tekmovanje, prijavitelj avtomatsko prejme brezplačno vstopnico za letošnji Zlati boben, ki bo med 9. in 10. oktobrom potekal v Portorožu. Vstopnica vključuje dve zabavi, dostop do predavanj in zaključne podelitve nagrad.
Avtor najboljšega izdelka bo prejel nagrado v višini1.000 EUR, njegovo delo pa bo izpostavljeno na zaključni podelitvi nagrad, 10. oktobra 2023.
V Združenih državah Amerike so številni zdravniki začeli eksperimentirati s programi »hrana je zdravilo«. To pomeni, da so svojim pacientom predpisali brezplačno zdravo hrano. V nekaterih primerih celo za leto ali več. Raziskava predstavlja najobsežnejšo analizo rezultatov, ki jih dajejo »živila na recept«. Je tak pristop uspešen in predstavlja zdravstvo prihodnosti?
Hrana na recept kot prihodnost zdravljenja?
V raziskavi so analizirali paciente, ki so zaradi bolezni, povezanih s prehrano, prejeli brezplačna jabolka, brokoli, jagodičevje, kumare ter druge vrste sadja in zelenjave. Ti so v sklopu programa izbrali poljubne zdrave produkte v živilskih trgovinah ali na tržnici, plačali pa so z elektronskimi karticami ali vavčerji. Običajno so prejeli približno 65 ameriških dolarjev mesečno za obdobje med štirimi in desetimi meseci, ki so jih porabili za nakup sadja in zelenjave. Vseh 4.000 udeležencev v raziskavi je imelo slabo kardio metabolno zdravje ali tveganje zanj. Udeleženci so prihajali iz ambulant za revnejše soseščine na 22 lokacijah v ZDA.
Udeleženci programa so posledično pojedli več sadja in zelenjave in so imeli za tretjino manjšo verjetnost za skrbi, povezane z nezadostno količino hrane za pokritje osnovnih potreb. Zdravje oseb s sladkorno boleznijo, povišanim pritiskom in debelostjo se je tekom programa opazno izboljšalo.
V analizi so namreč zaznali izboljšanje ravni krvnega sladkorja, krvnega pritiska in telesne teže pri posameznikih, ki so prejemali brezplačno sadje in zelenjavo. Sistolični krvni pritisk se je tako v povprečju znižal za 8 milimetrov živosrebrnega stolpca, diastolični pa za 5. Za lažjo primerjavo: to je približno pol toliko, kot je posledica jemanja zdravil za nižanje krvnega tlaka.
Rezultati so izjemno pomembni, saj je danes veliko bolezni in celo smrti posledica neustreznegaprehranjevanja. V Ameriki so kot dodaten vzrok identificirali nezmožnost revnejših, da finančno preskrbijo družino z zadostno količino zdrave hrane. Zanje to pomeni krajšo življenjsko dobo in višje medicinske stroške. Večina Američanov se ne prehranjuje zdravo, a raziskave kažejo, da je situacija pri tistih z nižjimi prihodki še nekoliko slabša. Programi, ki bolezni skušajo zdraviti s hrano, so zato le logičen odziv na trenutno situacijo.
Kolonije cesarskih pingvinov so doživele neuspeh pri razmnoževanju brez primere na območju Antarktike, kjer je leta 2022 prišlo do popolne izgube morskega ledu. Odkritje podpira napovedi, da bo več kot 90 odstotkov kolonij cesarskih pingvinov skoraj izumrlo do konca stoletja, glede na trenutne globalne podatke.
Izumrtje pingvinov že na obzorju?
V novi študiji so raziskovalci iz British Antarctic Survey razpravljali o veliki verjetnosti, da noben mladič ni preživel iz štirih od petih znanih kolonij cesarskih pingvinov v osrednjem in vzhodnem delu morja Bellingshausen. Znanstveniki so pregledali satelitske posnetke, ki so pokazali izgubo morskega ledu na mestih razmnoževanja, veliko preden bi piščanci razvili nepremočljivo perje.
Cesarski pingvini so večji del leta, od aprila do januarja, odvisni od stabilnega morskega ledu, ki je trdno pritrjen na obalo. Ko pingvini prispejo na izbrano mesto razmnoževanja, pozimi na Antarktiki od maja do junija odlagajo jajca. Jajca se izležejo po 65 dneh, mladiči pa zapustijo gnezdo šele poleti, med decembrom in januarjem.
V začetku decembra 2022 se je obseg morskega ledu na Antarktiki ujemal s prejšnjo najnižjo vrednostjo iz leta 2021. Najbolj ekstremna izguba je bila opažena v osrednjem in vzhodnem območju morja Bellingshausen, zahodno od Antarktičnega polotoka, kjer je bila sto odstotna izguba morskega ledu novembra 2022.
Štiri leta najnižji obsegi morskega ledu
Vodilni avtor študije, dr. Peter Fretwell, je dejal: »Še nikoli nismo videli cesarskih pingvinov, ki se v tem obsegu ne bi razmnoževali v eni sami sezoni. Zaradi izgube morskega ledu v tej regiji med antarktičnim poletjem je bilo zelo malo verjetno, da bi razseljeni mladiči preživeli. Vemo, da so cesarski pingvini zelo ranljivi v segrevajočem se podnebju – in trenutni znanstveni dokazi kažejo, da bodo ekstremne izgube morskega ledu, kot je ta, postale pogostejše in razširjene.«
Cesarski pingvini na poti k izumrtju. Foto: evenfh iz iStock
Od leta 2016 so bila na Antarktiki štiri leta najnižji obsegi morskega ledu v 45-letnem satelitskem zapisu, z dvema najnižjima letoma v letih 2021/22 in 2022/23. Med letoma 2018 in 2022 je 30 odstotkov od 62 znanih kolonij cesarskih pingvinov na Antarktiki prizadela delna ali popolna izguba morskega ledu. Čeprav je težko takoj povezati posebne ekstremne sezone s podnebnimi spremembami, se od trenutne generacije podnebnih modelov pričakuje dolgoročnejše zmanjšanje obsega morskega ledu.
Razumevanje kolonij cesarskih pingvinov
Cesarski pingvini so se že odzvali na primere izgube morskega ledu tako, da so se naslednje leto preselili na bolj stabilna mesta. Vendar znanstveniki pravijo, da ta strategija ne bo delovala, če bo prizadet habitat morskega ledu v celotni regiji.
Populacije cesarskih pingvinov v sodobnem času nikoli niso bile predmet obsežnega lova, izgube habitata, prekomernega ribolova ali drugih lokalnih antropogenih interakcij. Nenavadno za vrsto vretenčarjev velja, da podnebne spremembe veljajo za edini pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo dolgoročno spremembo populacije. Nedavna prizadevanja za napovedovanje trendov populacije cesarskih pingvinov na podlagi napovedi izgube morskega ledu so narisala mračno sliko, ki kaže, da bo več kot 90 odstotkov kolonij do konca tega stoletja skoraj izumrlo, če se bodo sedanje stopnje segrevanja nadaljevale.
Cesarski pingvini so se že odzvali na primere izgube morskega ledu tako, da so se naslednje leto preselili na bolj stabilna mesta. Vendar znanstveniki pravijo, da ta strategija ne bo delovala, če bo prizadet habitat morskega ledu v celotni regiji. Foto: Coldimages iz iStock
Vseh pet proučevanih kolonij pingvinov je bilo odkritih v zadnjih 14 letih s pomočjo satelitskih posnetkov – otok Rothschild, zaliv Verdi, otok Smyley, polotok Bryan in točka Pfrogner.
Izkazalo se je, da se je vseh pet kolonij vsako leto vrnilo na isto lokacijo, da bi se razmnoževale, s samo enim prejšnjim primerom neuspeha razmnoževanja na polotoku Bryan leta 2010.
Znanstveniki zdaj redno uporabljajo satelitske posnetke za odkrivanje in spremljanje kolonij cesarskih pingvinov, saj rjavi madeži ptičjega gvana jasno izstopajo pred ostro belino ledu in snega. Ekipa je uporabila slike iz satelitske misije Evropske komisije Copernicus Sentinel-2, ki od leta 2018 nenehno spremlja območje na Antarktiki.
Vpliv izgube ledu na Antarktiki
V zadnjih sedmih letih se je morski led okoli Antarktike znatno zmanjšal. Do konca decembra 2022 je bil obseg morskega ledu najnižji v 45-letnem satelitskem zapisu. V morju Bellingshausen, domu kolonij pingvinov v tej študiji, se je morski led začel ponovno oblikovati šele konec aprila 2023.
Od takrat se je odstopanje od norme povečalo: 20. avgusta 2023 je bil obseg morskega ledu za 2,2 milijona km2 nižji od mediane 1981–2022 (17,9 milijona km2), kar je znatno preseglo rekordno nizko zimsko vrednost 20. avgusta 2022, ki je znašala 17,1 milijona km2. . To manjkajoče območje je večje od velikosti Grenlandije ali približno desetkrat večje od velikosti Združenega kraljestva.
V zadnjih sedmih letih se je morski led okoli Antarktike znatno zmanjšal. Foto: anyaberkut iz iStock
Caroline Holmes, znanstvenica o polarnem podnebju pri British Antarctic Survey (BAS), je dejala: »Trenutno, avgusta 2023, je obseg morskega ledu na Antarktiki še vedno daleč pod vsemi dosedanjimi rekordi za ta letni čas. V tem obdobju, ko oceani zmrzujejo, vidimo območja, ki so še vedno, presenetljivo, večinoma brez leda. Medletne spremembe v obsegu morskega ledu so povezane z naravnimi atmosferskimi vzorci, kot so El Niño-južna oscilacija, moč curka na južni polobli in regionalni nizkotlačni sistemi.
Potrebovali bomo leta ciljno usmerjenih opazovanj in modeliranja, da bomo natančno vedeli, koliko ti pojavi in naravna spremenljivost oceanov vplivajo na trenutne razmere. Vendar zadnja leta padajočih podatkov o morskem ledu in segrevanja podzemlja Južnega oceana močno kažejo na to, da globalno segrevanje, ki ga povzroči človek, še poslabša te ekstreme.«
Morskega leda kmalu ne bo več
Podnebni modeli kažejo upad antarktičnega morskega ledu tako glede na sedanje kot napovedane človeške emisije ogljikovega dioksida.
Dr. Jeremy Wilkinson, fizik za morski led pri BAS, je komentiral: »Ta dokument dramatično razkriva povezavo med izgubo morskega ledu in uničenjem ekosistema. Podnebne spremembe talijo morski led z zaskrbljujočo hitrostjo. Verjetno ga v 2030-ih letih na Arktiki ne bo več. To je še en opozorilni znak za človeštvo, da ne moremo nadaljevati po tej poti, politiki morajo delovati za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb. Ni več časa.«
Če bo šlo tako naprej, morskega leda kmalu ne bo več. Foto: SteveAllenPhoto iz iStock
Nosljive digitalne naprave postajajo vse bolj priljubljene med uporabniki, saj ponujajo številne funkcije za spremljanje zdravja ter omogočajo vsestransko povezljivost. Poleg tega lahko predstavljajo privlačno kombinacijo elegantnega oblikovanja in tehnologije.
Ti nadvse uporabni pametni pomočniki postajajo nepogrešljiv del našega vsakdana. S svojimi senzorji beležijo parametre, ki jih nato sinhronizirajo s pametnimi telefoni preko brezžičnih povezav. Vendar pa niso zgolj zbiralci podatkov, temveč tudi orodja, ki nas usmerjajo k doseganju pomembnih ciljev, kot so vzdrževanje kondicije, pridobivanje mišične mase, zniževanje stresa, izboljšanje kakovosti spanca ter še veliko več. Med drugim nam omogočajo številne priročne funkcionalnosti, vključno s klicanjem, hitrim odzivom na sporočila, poslušanjem glasbe in preverjanjem vremena.
Že čez nekaj dni v Barceloni nestrpno pričakujemo predstavitev nove serije pametnih ur Huawei Watch GT.
Kliknite tukaj, odgovorite na nekaj vprašanj in bolje bomo spoznali razloge za nakup pametne nosljive naprave
Izbira prave pametne nosljive naprave med številnimi možnostmi na trgu je lahko zahtevna naloga. Pri nakupu je ključno upoštevati več dejavnikov ter razmisliti o svojih individualnih potrebah in željah. Cena, povezljivost, vzdržljivost, izgled in življenjska doba baterije so vse pomembne lastnosti, ki vplivajo na izbiro.
Nosljive naprave Huawei združujejo vse lastnosti, ki jih pričakujemo od vrhunskih digitalnih pripomočkov – udobje nošenja, estetski videz, obsežne funkcionalnosti in prvovrstno kakovost.
Huawei bo to jesen predstavil novo serijo nosljivih naprav, nas pa zanima, kako se pri nakupu teh pametnih digitalnih pomočnikov odločate slovenski kupci ter kaj vas najbolj pritegne.
V nadaljevanju vas zato vljudno vabimo, da sodelujete in odgovorite na 14 vprašanj, kar nam bo omogočilo globji vpogled v to, zakaj se ljudje odločajo za nakup nosljivih naprav ter kaj jim predstavlja največjo vrednost.
Kliknite tukaj in nam pomagajte spoznati glavne razloge za nakup pametne naprave.
Ljubitelji svežih in kislih okusov bodo navdušeni nad to slastno torto z okusom robide. Za piko na i smo ji dodali še jagodo, ki bo poskrbela za uravnoteženo kombinacijo sladkobe in svežine. Kako pripraviš to omamno torto? Sledi našim navodilom!
Predhodno spečemo vaniljev biskvit.
Za kremo potrebujemo:
500 g smetane
500 g vode
100 g sladkorja
180 g topgela
150 g aromata CHEESECAKE
50 g aromata ROBIDA
Priprava kreme: Najprej do srednje trdote stepemo sladko smetano. V drugi posodi dobro premešamo ostale sestavine za kremo, tako da ni grudic in jih prilijemo k stepeni smetani. Mešamo z mikserjem na nizkih obratih cca 2 minuti.
Za sadni disk potrebujemo:
70 g topgela
60 g vode
150 g dekorja JAGODA
Priprava sadnega diska: Vse sestavine odtehtamo v posodo in premešamo z mikserjem. Dobljeno maso prelijemo v silikonski model in zamrznemo v šokerju.
Torto dekoriramo z glazuro Mirror Glaze jagoda.
Najboljši okusi slovenske proizvodnje
Najboljše sestavine za torte boš našel pri Rokmarju, kjer poudarek dajejo na kvaliteti sestavin in enostavnosti priprave. Celotno ponudbo njihovih izdelkov najdeš na njihovi spletni strani, slediš pa lahko tudi njihovemu Facebook profilu.
Huawei se je dokazal kot nesporen kralj na trgu pametnih nosljivih tehnologij. Znanje in izkušnje iz drugih področij, kot so telekomunikacije in pametni telefoni, so mu namreč omogočile razvoj pametnih ur in športnih zapestnic, ki so v zelo kratkem času postale ena najbolje prodajanih naprav v njihovi ponudbi.
Serija ur Huawei Watch GT je ime našla v avtomobilski industriji. Oznaka GT, ki v italijanščini pomeni »Gran Turismo« in v angleščini »Grand Tourer«, se nanaša na visoko zmogljive športne avtomobile, njihovo osupljivo dinamiko in izjemno vzdržljivost. Vse to je bil navdih inženirjev pri ustvarjanju serije Watch GT, ki so s klasično zasnovo, izjemno dolgo avtonomijo baterije do dva tedna in natančnimi funkcijami beleženja aktivnosti in zdravja primerne celo za najbolj zahtevne.
Zgodovina pametnih ur serije GT
Od leta 2018 je Huawei prestavil številne pametne ure GT, Huawei Watch GT, GT 2, GT 2e, GT 2 Pro, GT 3, GT Runner, GT 3 SE in GT 3 Pro. Ob vsaki novi generaciji so premaknili meje mogočega, nadgradili oblikovno zasnovo in vgradili trpežnejše materiale, kot so safirno steklo, nerjaveče jeklo in keramika. Vsakič je bila nadgrajena tudi sposobnost spremljanja aktivnosti in zdravja, toda to ni vplivalo na avtonomijo baterije. Zaradi tega so ure serije Watch GT zabeležile odlične prodajne rezultate in kot po tekočem traku osvajale številne nagrade po vsem svetu.
Nadaljevanje tradicije premikanja mej
Z gotovostjo lahko rečemo, da bodo pametne ure, ki jih bo Huawei kmalu predstavil, nadaljevale v tem slogu in navdušile tako v zasnovi in estetiki kot v zmogljivostih. To pa pomeni, da bodo ohranjale najboljše, kar so nam prinesli dosedanji modeli. Videz tradicionalne ročne ure, možnosti poosebljanja, do 2-tedensko avtonomijo baterije, vsestranskost spremljanja zdravja in na znanstvenih osnovah podkrepljeno beleženje športnih dejavnosti. Pomagale nam bodo bolje skrbeti za zdravje in spoznavati različne športne discipline, da bi lažje našli aktivnost, ki nam najbolj ustreza.
Kot vedno bo Huawei ob boku modela za moške predstavil še uro za nežnejša ženska zapestja. To pomeni, da bosta uri v dveh velikostih. Poleg novega videza in novih digitalnih številčnic, kakšne bodo, bo že zelo kmalu razkrito, bo nadgradnje deležna še strojna oprema v smeri povečanja zmogljivosti in natančnosti tipal. Ravno tako pričakujemo nadgradnjo programskih algoritmov, ki so se že dokazali kot izredni pomočniki v vsakdanjem življenju. Predvsem tehnologije spremljanja srčnega utripa in nasičenosti kisika v krvi TruSeen ter analize kakovosti spanja TruSleep.
Ravno tako pričakujemo dodatno izboljšanje sposobnosti spremljanja športov. Pametne ure serije Huawei GT 3 se na primer ponašajo z več kot 100 športnimi načini, od katerih jih je 18 profesionalnih, ter s prilagojenimi načini vadbe na podlagi telesne pripravljenosti in navad uporabnika. Ta lahko hitro in preprosto določi cilje vadb in nato v realnem času spremlja napredek na zaslonu ali v aplikaciji Zdravje.
Nova generacija izrednih nosljivih naprav serije Huawei Watch GT bo prestavljena 14. septembra na dogodku v Barceloni. Navdušenje raste, kajti radovednost, kaj nam je podjetje pripravilo letos, je vse večja!
Z nestrpnostjo lahko pričakujemo s slovenskimi filmi obarvano filmsko jesen, ki obeta bogato domačo produkcijo. Kateri slovenski filmi so najbolj pričakovani do konca leta 2023 in v prihajajočem letu?
Slovenski film znova navdušuje
Na festivalu v švicarskem Locarnu, ki se je končal dan pred sarajevskim festivalom, je slavil triler Varuhi formule v režiji Dragana Bjelogrlića, ki je nastal v soprodukciji, poleg Srbije, Črne gore in Severne Makedonije tudi Slovenije. Foto: Arhiv Perfo on Slovenski filmski center
Konec avgusta je slovenski film ponovno navdušil na mednarodnih filmskih festivalih. Na 29. ediciji Sarajevskega filmskega festivala je svetovno premiero doživelo več slovenskih filmov. Glavno nagrado srce Sarajeva za najboljši dokumentarni film je prejel film Stekleničarji srbskega režiserja Nemanje Vojinovića v srbsko-slovenski soprodukciji. Med partnerskimi nagradami, ki jih podeljujejo na festivalu, pa je slavila slovenska režiserka Barbara Zemljič. Njen kratki film Kako sem se naučila obešati perilo, ki se je predstavil v tekmovalnem programu, je tudi nominiran kot kandidat za nagrado Evropske filmske akademije 2023 za najboljši kratki film.
Babica X (The Granny X)
Film Tilna Jakliča bo raziskoval zapleten odnos med babico (Lidija Penič Grgas), ki boleha za neozdravljivo boleznijo in njenim vnukom (Krešimir Brezovec), ki pri njej preživlja brezskrbne počitnice s prijatelji in novim dekletom (Jadranka Suka Algarby). Sproščeno ozračje poletnih dogodivščin se spremeni v napetost in zadušljivost stalnih intrig med babico in ostalimi, fant pa z naraščanjem babičinega absurdnega obnašanja postane ujetnik med lastnimi družinskimi vezmi in novo romanco. Kje je v resnici prava meja razuma?
Dobro uro dolg film je konglomerat grozljivke in trilerja. Foto: on IMDb
Belo se pere na devetdeset
Marko Naberšnik bo režiral film, posnet po slovenski knjižni mega uspešnici iz leta 2018, knjigi Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset. Pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa kakav Benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
Glede na obstoječo knjižno podlago si lahko nadejamo izvrstne filmske adaptacije. Foto: on Beletrina
Vida, preprosto življenje (Vida, a Simple Life)
Film avstrijske režiserke in igralke Silvie Zeitlinger Vas predstavi življenje mlade in preproste Slovenke Vide (Klara Kuk), ki se leta 1926, zaradi revščine iz fašistične Italije izseli v Aleksandrijo v Egiptu, da bi lahko lažje preživljala svojo družino. Njen revni kmečki obstoj se spremeni v življenje v razkošju.
V glavnih vlogah bodo zaigrali še Lea Mihevc, Žan Brlih Hautnic in Vesna Maher. Foto: on IMDb
Tartinijev ključ
Tartinijev ključ bo že šesti celovečerni film nekdanjega »enfant terrible« slovenskega filma Vincija Vogua Anžlovarja. Posnel je prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, Babica gre na jug, lani pa se je, trideset let po veliki uspešnici vrnil še z Dedek gre na jug, ki je pri gledalcih ponovno požel zelo velik uspeh.
Novi film Tartinijev ključ je mladinska kriminalka, posneta po istoimenskem mladinskem romanu Romana Kukoviča. Filmska zgodba se odvija v Piranu, kjer se srečajo trije otroci, Robert (Svit Šturbej), Barbara (Ella Lapajne) in Mario (Maks Kerševan). SMS sporočilo, poslano na napačno številko, sproži niz dogodkov, v katerih se otroci podajajo skozi različne dogodivščine in uganke, povezane s Piranom. V »Ko Poletje v školjki sreča DaVincijevo šifro«, poleg trojice mladih igralskih obrazov nastopajo še naša znana igralska imena, med njimi Jurij Drevenšek, Primož Pirnat, Janez Škof, Tanja Ribič, Zala Djurić, Nenad Nešo Tokalič, Filip Vidušin (pevec skupine LPS) ter hrvaški igralec Goran Navojec.
»Zgodba je Da Vincijeva šifra Dana Browna za otroke. To je bila moja prva misel, ko sem prebral knjigo pisatelja Romana Kukoviča Tartinijev ključ. Med štiri-mesečnim lockdownom 2021 sva bila z enim od mojih sinov sama in se ukvarjala s šolo na daljavo. Ker trpi za disleksijo, sem mu moral prebrati celotno šolsko snov, saj mu branje predstavlja neverjeten napor. Za šolske obveznosti je moral napisati obnovo romana. Tako sem mu bral knjigo, ki naju je tako prevzela, da sva začela reševati zastavljene uganke v njej in glavnim junakom »pomagala« na poti do zaklada,« je o filmu povedal režiser Vinci Vogue Anžlovar Foto: on Slovenski filmski center
Skriti ljudje
Bo prvi celovečerni film Mihe Hočevarja po njegovih mladinskih uspešnicah Gremo mi po svoje in Gremo mi po svoje 2. Film je komična drama, ki pa po režiserjevih besedah: “prek smeha hoče tudi kaj povedati”. Nastaja pod okriljem produkcijske hiše Vertigo in v koprodukciji RTV Slovenija, svoj komični naboj črpa iz trka nasprotij: v uvodnem prizoru se na rečnem bregu gola in drug na drugega priklenjena zbudita dva popolna tujca, 50-letni Islandec in 35-letni Slovenec. Za nameček Islandec trpi za izgubo spomina in nima pojma, kdo pravzaprav je; njegov sotrpin Guti mu lahko pove vsaj to, da ju je v zagato spravil boj z lokalnimi skinheadi. Guti sicer gradi nov dom na rečnem splavu; amnezičnega Siga bo predstavil svojim prijateljem, predmestnim čudakom, ki Islandca spomnijo na legendo o skritih ljudeh, ki jo poznajo na njegovem otoku.
Miha Hočevar se podpisuje tudi pod scenarij in režijo kultnega antalogijskega prvenca Jebiga in filma Na planincah. Foto: on IMDb
Šepet metulja
Že od oktobra pa si bo v kinu mogoče ogledati novo uspešnico ustvarjalcev filma Vloga za Emo, mladinski film Alena Pavšarja z naslovom Šepet metulja. Film je najstniška romantična drama, ki z zgodbo o ljubezni do sebe in drugih sledi velikim sanjam o poslovni poti, premagovanju ovir ter vztrajanju.
Jan, 17-letni navdušenec mehatronike in najstnik avtist, se pridruži razredu, ki za podelitev štipendije v mednarodnem podjetju tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na umetno inteligenco. V razredu je tudi privlačna glasbenica in edina punca Tara, ki si prav tako želi zmage. Razred vodi neizprosni učitelj Frenk, ki ne odobrava posebnih potreb učencev in hodi po robu z drugačnimi metodami praktičnega pouka. Jan kljub vsem oviram učitelja in sošolcev dokaže, da zmore. S pomočjo ambiciozne svetovalne delavke Zarje počasi napreduje v šoli in se zbliža tudi z direktorjem podjetja, ki ga vzame pod svoje okrilje.
Ustvarjalci napovedujejo film o sanjah, premagovanju ovir in vztrajanju.
V tančico skrivnosti je za zdaj še vedno zavit nov filmski projekt Branka Djurića. V njem naj bi poleg Djurića zaigrala tudi Tanja Ribič. Misterij se bo vrtel okrog Roberta Biliča, nekoč uspešnega igralca, ki skuša svojo kariero v zatonu, ponovno spraviti na stara pota slave. Z mednarodno turnejo s svojo prvo samostojno predstavo bo doživel spletke in grozljiva srečanja v gledališču, ki ga vodijo lokalni prevaranti.
Je prvi slovenski muzikal režiserke Tamare Dervišević. Nizkoproračunski film o avtističnem dečku, ki je bil avgusta in septembra 2019 posnet v Sloveniji bo kmalu prišel v kinematografe. Tim je 20-letni avtist, ki se lahko izraža le z glasbo. Na popotovanju po Sloveniji spoznava njene naravne lepote in odkriva življenjske vrednote, ki jih do tedaj ni poznal. Medtem njegova mati išče pogrešanega sina.
V glavni vlogi nastopa slovenski igralec in pevec Luka Markus Štajer, ki je končal študij na Guildford School of Acting v Londonu v Veliki Britaniji. Med igralsko zasedbo so tudi priljubljeni slovenski pevci in igralci Damjana Golavšek, Domen Valič in Gojmir Lešnjak – Gojc, Nuša Derenda in Andrei Lenart. Producent je poleg režiserke še Luka Markus Štajer.
Je novi, že šesti celovečerni film Janeza Burgerja, ki je znan po uspešnici iz konca devetdesetih V leru, leta 2017 je posnel tudi film Ivan, ki je prejel številne odmevne domače in tuje nagrade.
Scenarij za film Opazovanje sta napisala režiser in Srđan Koljević. Zgodba govori o mladi in empatični pripravnici Lari, ki v vozilu nujne medicinske pomoči pomaga Kristijanu pri prevozu v bolnišnico. Čeprav je ta v komi, Lara začne prejemati videoposnetke z njegovega Facebook profila, kjer neznani ljudje spremljajo, kako Kristijana pretepajo. To prijavi detektivu Borutu, le ta ugotovi, da opazovalci niso bili prisotni na kraju dogodka, ampak so prenos brutalnega pretepa v živo spremljali na Facebooku. Laro kljub temu vsak prejet videoposnetek vznemiri in vnese nemir v njeno življenje. Prične raziskovati, zakaj prejema te video posnetke in kmalu ugotovi, da je bila v dogodek vpletena tudi sama.
V filmu glavno vlogo igra Diana Kolenc, v preostalih vlogah pa igrajo Nataša Keser, Vladimir Vlaškalić, Benjamin Krnetič, Jure Henigman, Blaž Setnikar, Pavle Ravnohrib, Damjana Černe, Mojca Funkl, Lara Vouk, Robert Prebil, Sreten Mokrović, Vito Weis, Timon Šturbej, Maks Dakskobler, Gregor Zorc, Luka Cimprič, Aleš Kranjec, Barbara Medvešček in drugi. Film nastaja v mednarodni koprodukciji Slovenije, Hrvaške, Italije in Severne Makedonije.
Dokumentarni film Petre Seliškar, ki je nastal v koprodukciji Slovenije, Hrvaške in Severne Makodonije bo premiero doživel že v začetku oktobra na mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk. Intimni dokumentarec raziskuje izjemno življenje in zapleteni notranji svet ženske, ki je dvajset let preživela na robu med življenjem in smrtjo.
Režiserka je dve desetletji spremljala bližnjo prijateljico Urško, ki se bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Urška, nekoč manekenka, zdaj profesionalna pianistka, se sooča z nevsakdanjimi izzivi, pri tem pa nikoli ne izgubi svojega neuklonljivega duha. Film združuje intimne pogovore, osebne arhive in impresionistične podobe, da bi se poglobil v skrivnosti človeškega telesa ter razkril moč umetnosti in prijateljstva.
Dokumentarni film Petre Seliškar je zgodba o vztrajnosti in sprejemanju, o bolezni in zdravju, o povezanosti telesa in duha. Foto: Brand Ferro on Slovenski filmski center
Na filipinskem otočju, natančneje v okrožju Manile, približno 4 milijone ljudi živi v slumih. Gre za nekatera od najgosteje naseljenih slumov na svetu, ki jih zaznamujejo izjemno težki življenjski pogoji. Zato se že desetletja nekateri prebivalci slumov odločajo za alternativo, ki jo smatrajo za udobnejšo – javna pokopališča.
Prvi živi prebivalci manilskih pokopališč so bili tam zaposleni delavci oziroma grobarji. Sprva so živeli v okolici pokopališč, nato pa so se preselili v njihovo neposredno bližino in začeli dobesedno spati na grobovih. Tja so se priselile njihove žene in tam so zrasli njihovi otroci. Na tej točki najstarejši rezidenti beležijo že 50-60 let bivanja med grobovi, kostmi in smetmi in to okolje kličejo svoj dom.
Nekateri prebivalci pokopališč si zgradijo celotne hiše okrog grobnic ali dobesedno na bazi grobov. Ti se neopazno zlijejo z gospodinjsko okolico in se spremenijo v postelje, klopi ali delujejo kot stene hodnikov in sob. Imajo elektriko in vodo, ki jo pogosto kradejo pokopališču. V nekaterih primerih uprava pokopališča to tudi dovoli in to storitev zaračunava izjemam, ki so zaposlene pri njih. Pokopališče na severu Manile ima celo organizirano šolo, ki jo obiskujejo otroci med drugim in četrtim letom starosti, da se naučijo brati in pisati in odidejo v pravo šolo pripravljeni.
Ker v Manili umira več ljudi kot je pogrebnih kapacitet, svojci po pogrebu najemajo grob za dobo petih let. Če pogodbe ne morejo obnoviti, ali pa če to ni mogoče, morajo grob odpreti in ostanke pokojnega odstraniti. Ponavadi jih grobarji z golimi rokami stlačijo v prazne vrečke cementa. Obleko ločijo od kosti in del za delom pobirajo in prepoznavajo notranje organe umrlega. Nato grob očistijo in pripravijo za naslednjega mrliča, ki navadno pride že naslednji dan. Izdelajo lahko tudi nagrobno ploščo zanj, a mnoge stranke si ne morejo privoščiti niti tega. Če kosti umrlega svojci ne prevzamejo, jih pokopljejo oziroma zabetonirajo v skupne masovne grobove ali pa pristanejo na ulici. Tam se nemalokrat spremenijo v igrače otrok, ki si z njimi krajšajo čas.
Zakaj ljudje raje živijo na pokopališčih kot v navadnih slumih?
Dejstvo je, da ljudje na pokopališčih živijo obkroženi s kostmi in to ne v metaforičnem smislu. Kljub temu, so pokopališča bolj čista, saj so prebivalci plačani, da zanje skrbijo. Gre za javni prostor, za katerega je zadolžena uprava. Parcele se za razliko od navadnih slumov na gričevnatih in težko dostopnih pobočjih ponavadi nahajajo na ravnem reliefu. Prav tako se njihova gradnja ne širi vertikalno v enaki meri, saj mora vedno puščati prostor za grobove, ki se odpirajo, praznijo in spet polnijo.
Tudi za tiste, ki niso grobarji, se najde delo. Predvsem otroci se ukvarjajo s čiščenjem nagrobnikov, nekateri prodajajo izdelke ali vredne smeti v okolici. Prebivalci v večini poudarjajo udobje in čistočo njihovih prebivališč, seveda pa bi z veseljem živeli drugje, če bi si to lahko privoščili.
Why are Filipino communities living in cemeteries and caring for its dead?
Kako živi sobivajo z mrtvimi?
V našem svetu si nekaj takega preprosto ne moremo zamisliti. Pokopališče kot prostor mrtvih velja za nekaj svetega in zato zapoveduje pravila obnašanja in celo oblačenja, ki jim je tam treba slediti. Vsakršno odstopanje od tega javno kritiziramo in obsojamo brez da bi se ob tem čutili slabo, saj nam to zapoveduje kolektivna moralna norma.
Slika zaslona posnetka, ki prikazuje bivališča Foto: Youtube.
Na Filipinih je situacija nekoliko drugačna, a kljub temu to ne pomeni, da je tovrstno početje sprejeto pozitivno. Upravitelji pokopališč želijo prebivalce premakniti na drugo lokacijo in smatrajo njihovo bivanje na dotični lokaciji za nadvse sporno in nesprejemljivo. Prebivalci sami pravijo, da so se z leti navadili novega okoliša in da jih sobivanje s smrtjo ne moti. Še več, pravijo, da bi se morali bati živih, ne pa mrtvih.
Mnogi izmed njih so na istem pokopališču kjer živijo že pokopali svoje prijatelje, otroke, starše ali celo kupili lasten grob. Nekateri so na svoje domove še posebno navezani, saj so v grobovih, na katerih živijo, pokopani ljudje, ki so jih osebno poznali. Njihovi svojci jim celo plačujejo, da grobove pazijo in čistijo njihovo zunanjost. Pravijo, da z mrtvimi živijo in tako počastijo njihov spomin.
Potrebno je poudariti, da tovrstno početje vsekakor ni omejeno na najnižje socialne sloje. Premožna elita si namreč v neke vrste pogrebnih naseljih daje zidati družinske mavzoleje; velike hiše, kjer se ne nahaja zgolj družinska grobnica, temveč tudi kuhinja, žar, dnevna soba in spalnica. Skratka vse, kar družinski člani potrebujejo, ko pridejo obiskat svoje mrtve za rojstne dneve in z njimi preživijo več ur ali celo dnevov.
Ali skakanje, plezanje in petje po grobovih obsojamo ali ne, je stvar naše kulture. Vsekakor pa ne moramo zanikati dejstva, da gre za pripisovanje posebnega pomena določenemu prostoru, ki je namenjen določeni skupini ljudi. Žal se naš svet bogastva in napredka gradi na hrbtu revnih, ki jih pehamo v brezizhodne situacije, kjer jim preostane le izbira med slabim in slabšim življenjem.
Living in Graveyards: Why Some People in Philippines Are Living With the Dead
