Začelo se je novo študijsko leto kar lahko pomeni le nekaj. Tukaj so nove volitve v študentski svet na Univerzi v Mariboru. Gre za priložnost, da se kot študent pridružiš skupnosti aktivnih študentov in postaneš predstavnik svojega letnika.
Do nedelje, 15. oktobra 2023, do 23:59 je mogoče vložiti kandidaturo. »Postati študentski predstavnik je privilegij in čast, hkrati pa izziv in priložnost za karierno rast,« so zapisali pri Univerzi v Mariboru.
Kandidiraj za študentski svet fakultete in študentskega doma ali oboje
Kandidiraš lahko v dveh sklopih. Želiš postati član študentskega sveta na svoji fakulteti ali v študentskem domu ali oboje?
Kandidaturo lahko vloži vsak študent, ki ima aktiven status študenta na Univerzi v Mariboru in lahko kandidira zgolj v volilni enoti, ki zajema posamezni letnik članice univerze v katerega je vpisan v študijskem letu 2023/24.
Kandidaturo v ŠS stanovalcev študentskega doma pa lahko vloži vsak študent, ki ima aktiven status študenta na Univerzi v Mariboru in hkrati biva v Študentskih domovih Univerze v Mariboru. Kandidiraš lahko za predstavnika svojega študentskega doma, tj. študentskega doma v katerem bivaš.
Volitve razpiše prorektor za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, praviloma v prvih dneh začetka novega študijskega leta. V razpisu so določeni pomembni datumi, npr. oddaja kandidatur, datum in način volitev, objava rezultatov in podobno.
Volilna komisija univerze za volitve študentov kandidature pregleda in pripravi seznam popolnih kandidatur. Seznami kandidatov in njihove fotografije ter predstavitve so nato javno objavljeni na na spletni strani UM, pod zavihkom kandidati na volitvah.
Kot znak, da lahko izpostavljenost določenim kemikalijam, ki povzročajo endokrine motnje, igra vlogo pri raku dojk, jajčnikov, kože in maternice, so raziskovalci ugotovili, da imajo ljudje, ki so razvili te vrste raka, bistveno višje ravni teh kemikalij v telesu.
Čeprav ni dokazano, da je izpostavljenost kemikalijam, kot so PFAS in fenoli (vključno z BPA), povzročila te diagnoze raka, je močan znak, da lahko igrajo vlogo in bi jih bilo treba nadalje preučiti.
Študija je pokazala, da je zlasti pri ženskah večja izpostavljenost PFDE, dolgoverižni spojini PFAS, dvakrat večja od verjetnosti prejšnje diagnoze melanoma; ženske z večjo izpostavljenostjo dvema drugim dolgoverižnim spojinam PFAS, PFNA in PFUA, so imele skoraj dvakrat večje možnosti kot predhodna diagnoza melanoma.
Študija je pokazala tudi povezavo med PFNA in predhodno diagnozo raka maternice; in ženske z večjo izpostavljenostjo fenolom, kot sta BPA (uporablja se v plastiki) in 2,5-diklorofenol (kemikalija, ki se uporablja v barvilih in najdemo kot stranski produkt pri čiščenju odpadne vode), so imele večjo verjetnost predhodne diagnoze raka jajčnikov.
V raziskavi sodelovalo več kot 10.000 ljudi
Študija vzrokov za nastanek raka pri ženskah Foto: Likoper iz iStock
Raziskovalci so uporabili so podatke iz vzorcev krvi in urina več kot 10.000 ljudi v ameriški Nacionalni raziskavi o zdravju in prehrani (NHANES). Raziskovali so trenutno izpostavljenost fenolom in PFAS v povezavi s prejšnjimi diagnozami raka ter raziskovali rasne/etnične razlike v teh združenjih.
»Te ugotovitve poudarjajo potrebo po obravnavanju PFAS in fenolov kot celih razredov okoljskih dejavnikov tveganja za tveganje za nastanek raka pri ženskah,« je povedal dr. Max Aung, izredni profesor okoljskega zdravja na USC Keck School of Medicine.
PFAS so vseprisotni v okolju
PFAS so onesnažili vodo, hrano in ljudi z izdelki, kot so teflonske ponve, nepremočljiva oblačila, preproge in tkanine, odporne na madeže, ter embalaža za hrano. Pogosto jih imenujemo večne kemikalije, ker so odporne proti razgradnji in zato v okolju zdržijo desetletja. PFAS ostanejo tudi v sistemih ljudi od nekaj mesecev do let.
»Zdi se, da te kemikalije PFAS motijo delovanje hormonov pri ženskah, kar je eden od potencialnih mehanizmov, ki poveča verjetnost raka, povezanega s hormoni, pri ženskah,” je povedala dr. AmberCathey, glavna avtorica študije in znanstvenica raziskovalne fakultete na univerzi v Michiganu.
Študija je odkrila tudi rasne razlike. Povezave med različnimi PFAS in rakom jajčnikov in maternice so opazili le pri svetlopoltih ženskah, medtem ko so povezave med PFAS, imenovanim MPAH, in fenolom, imenovanim BPF, ter rakom dojke opazili le pri ne svetlopoltih ženskah.
Raziskovalci pravijo, da bi morala EPA regulirati PFAS kot razred kemikalij
»Ko se skupnosti po vsej državi spopadajo s kontaminacijo s PFAS, to dodaja nove dokaze, ki podpirajo oblikovalce politik pri razvoju ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti PFAS,« je povedala Tracey J. Woodruff, doktorica znanosti, profesorica na Univerzi Kalifornija, San Francisco (UCSF) in direktorica programa za reproduktivno zdravje in okolje ter direktorica UCSF EaRTH Center, ki je podprl študijo. »Ker PFAS sestavlja na tisoče kemikalij, je eden od načinov za zmanjšanje izpostavljenosti, da EPA regulira PFAS kot razred kemikalij, namesto enega po enega.«
Delo na nanometru daje raziskovalcem veliko vpogleda in nadzora pri izdelavi in karakterizaciji materialov. Pri proizvodnji v večjem obsegu, pa tudi v naravi, imajo številni materiali zmožnost napak in nečistoč, ki lahko porušijo njihovo kompleksno strukturo. To ustvarja več šibkih točk, ki se pod stresom zlahka zlomijo. To je običajno pri večini stekla, zato velja za tako občutljiv material.
Znanstveniki na Univerzi Columbia, Univerzi v Connecticutu in Nacionalnem laboratoriju Brookhaven Ministrstva za energijo ZDA (DOE) so uspeli izdelati čisto obliko stekla in z njim prevleči posebne dele DNK, da bi ustvarili material, ki ni bil le močnejši od jekla, a neverjetno lahek. Materiali, ki imajo obe lastnosti, so neobičajni in nadaljnje raziskave bi lahko vodile do novih inženirskih in obrambnih aplikacij.
Kaj ima z novim materialom DNK?
V živih bitjih DNK nosi biološke informacije, ki celicam organizmov dajejo navodila, kako se oblikovati, rasti in razmnoževati. Material, iz katerega je izdelana DNK, je znan kot polimer, razred močnih, elastičnih materialov, ki vključuje plastiko in gumo. Njihova odpornost in preprostost sta navdušili materialne znanstvenike in navdihnili številne zanimive poskuse.
Material je navdušil z odpornostjo in preprostostjo Foto: Ole_CNX iz iStock
Oleg Gang, znanstvenik za materiale v Centru za funkcionalne nanomateriale (CFN), uradu DOE za uporabo v laboratoriju Brookhaven in profesor na univerzi Columbia, že leta izkorišča edinstvene lastnosti DNK za sintezo materialov, kar je privedlo do številnih odkritij. Ta nova tehnologija je navdihnila vrsto inovativnih aplikacij – od dostave zdravil do elektronike.
Izgradnja robustnega ogrodja novih materialov
Gang je pred tem sodeloval z glavnim avtorjem prispevka, podoktorskim raziskovalcem Brookhaven Aaronom Michelsonom, pri eksperimentu z uporabo struktur DNK za izgradnjo robustnega ogrodja za nove materiale. Molekule DNK se obnašajo na zanimiv način. Posamezni nukleotidi, osnovne enote nukleinskih kislin, kot sta DNA in RNA, narekujejo vez med komplementarnimi zaporedji.
Oleg Gang, na sliki zadaj, in Aaron Michelson uporabljata specializirane vire pri CFN za merjenje presenetljive moči te nove materialne strukture. Foto: on bnl
Natančen način, kako se vežejo drug na drugega, omogoča znanstvenikom, da razvijejo metode za inženiring zgibanja DNK v posebne oblike, imenovane origami, poimenovane po japonski umetnosti zgibanja papirja. Te oblike DNK so nanometrski gradniki, ki jih je mogoče programirati z naslovljivimi DNK vezmi za samosestavljanje. To pomeni, da se lahko natančno definirane strukture s ponavljajočim se vzorcem spontano oblikujejo iz teh origami blokov DNK.
Ti bloki se nato zlepijo skupaj in tvorijo večjo mrežo – strukturo s ponavljajočim se vzorcem. Ta postopek omogoča znanstvenikom, da zgradijo 3D urejene nanomateriale iz DNK in integrirajo anorganske nanodelce in proteine, kot so pokazale prejšnje študije skupine. Po pridobitvi razumevanja in nadzora nad tem edinstvenim procesom sestavljanja so Gang, Michelson in njihova ekipa lahko raziskali, kaj je mogoče doseči, ko je bil uporabljen biomolekularni oder, ki je ustvaril okvirje silicijevega dioksida, ki ohranjajo arhitekturo odra.
Uporaba DNK kot programabilnega nanomateriala za oblikovanje kompleksnega 3D ogrodja
»Osredotočili smo se na uporabo DNK kot programabilnega nanomateriala za oblikovanje kompleksnega 3D ogrodja,« je dejal Michelson, »in želeli smo raziskati, kako se bo ta ogrodje obneslo mehansko, ko ga bomo prenesli v bolj stabilne trdne materiale. Raziskali smo možnost, da se to samosestavi material, ulit v silicijev dioksid, glavno sestavino stekla, in njegov potencial.«
Mikroskopski vpogled v to, kako te verige DNK oblikujejo oblike, ki so vgrajene v večje mrežne strukture, prevlečene s kremenom. Foto: on bnl
Michelsonovo delo na tem področju mu je prineslo spominsko nagrado Roberta Simona na univerzi Columbia. Njegove raziskave ogrodij DNK so raziskale vrsto značilnosti in aplikacij, od mehanskih lastnosti do superprevodnosti. Podobno kot strukture, na katerih je gradil, Michelsonovo delo še naprej raste in se gradi, ko prevzema nove plasti informacij iz teh vznemirljivih poskusov.
Naslednji del postopka izdelave je navdihnila biomineralizacija – način, kako nekatera živa tkiva proizvajajo minerale, da postanejo trši, kot so kosti.
Kako lahko izboljšamo mehanske lastnosti navadnih materialov, vendar jih strukturiramo na nanometru?
»Zelo nas je zanimalo raziskovanje, kako lahko izboljšamo mehanske lastnosti navadnih materialov, kot je steklo, vendar jih strukturiramo na nanometru,« je dejal Gang.
Znanstveniki so uporabili zelo tanko plast kremenčevega stekla, debeline le približno 5 nm ali nekaj sto atomov, za prevleko okvirjev DNK, pri čemer so notranji prostori ostali odprti in zagotovili, da je nastali material ultra lahek. V tem majhnem obsegu je steklo neobčutljivo na napake ali okvare, kar zagotavlja trdnost, ki je ni opaziti pri večjih kosih stekla, kjer nastanejo razpoke in povzročijo, da se razbije. Ekipa je želela natančno vedeti, kako močan je bil ta material, kar je v tem obsegu zahtevalo nekaj zelo specializirane opreme.
Obstajajo preprosti načini, kako preveriti, ali je nekaj trdno. Zbadanje, potiskanje in naslanjanje na površine ter opazovanje njihovega vedenja lahko pogosto zagotovi koristne informacije. Ali se pod obremenitvijo upognejo, škripajo, upognejo ali trdno stojijo? To je preprost, a učinkovit način za razumevanje trdnosti predmeta, tudi brez orodij za natančno merjenje. Kako pritisniti na predmet, ki je premajhen, da bi ga videli?
»Za merjenje moči teh drobnih struktur smo uporabili tehniko, imenovano nanoindentacija,« je pojasnil Michelson. »Nanoindentacija je mehanski test v zelo majhnem obsegu, ki se izvaja z uporabo natančnega instrumenta, ki lahko uporablja in meri uporovne sile. Naši vzorci so debeli le nekaj mikronov, približno tisočinko milimetra, zato je te materiale nemogoče izmeriti z običajnimi sredstvi. Z uporabo elektronskega mikroskopa in nanoindentacije skupaj lahko hkrati merimo mehansko obnašanje in opazujemo proces stiskanja.«
Ko majhna naprava stisne ali vdolbi vzorec, lahko raziskovalci izvajajo meritve in opazujejo mehanske lastnosti. Nato lahko vidijo, kaj se zgodi z materialom, ko se stiskanje sprosti in se vzorec vrne v prvotno stanje. Če nastanejo kakršne koli razpoke ali če struktura kadar koli odpove, se lahko ti dragoceni podatki zabeležijo.
Pri preizkusu se je pokazalo, da je s steklom prevlečena mreža DNK štirikrat močnejša od jekla! Še bolj zanimivo je bilo to, da je bila njegova gostota približno petkrat manjša. Čeprav obstajajo materiali, ki so močni in veljajo za dokaj lahke, to še nikoli ni bilo doseženo v tej meri.
Prihodnost prinaša še trše materiale
Kaj prinaša prihodnost pri ustvarjanju materialov? Foto: Olga Tsyvinska iz iStock
»Sodelovali smo s Seok-Woo Leejem, izrednim profesorjem na Univerzi v Connecticutu, ki ima strokovno znanje o mehanskih lastnostih materialov,« je dejal Gang. »Bil je uporabnik CFN, ki je izkoristil nekatere naše zmogljivosti in vire, kot so elektronski mikroskopi, tako smo razvili odnos z njim. Sprva nismo imeli zmogljivosti za nanoindentacijo, vendar nas je pripeljal do ustreznih orodij in dobil smo na pravi poti. To je še en primer, kako imajo znanstveniki iz akademskih krogov in nacionalnih laboratorijev koristi od sodelovanja. Zdaj imamo ta orodja in strokovno znanje, da takšne študije popeljemo še dlje.«
Medtem ko je treba opraviti še veliko dela, preden začnemo širiti in razmišljamo o neštetih aplikacijah za tak material, še vedno obstajajo razlogi, da so znanstveniki za materiale navdušeni nad tem, kaj to pomeni v prihodnje. Ekipa namerava pogledati druge materiale, kot je karbidna keramika, ki so celo močnejši od stekla, da bi videli, kako delujejo in se obnašajo. To bi lahko vodilo do še močnejših lahkih materialov v prihodnosti.
»Komu bo treba kakšno pravico vzeti,« je pred meseci dejal predsednik vlade, ko so se zaradi poplav začeli pogovori o spremembi proračuna za naslednji dve leti. In kot bi lahko napovedali, bodo brez nekaterih stvari ostali prav oziroma tudi študenti.
Rezi v socialne transferje, kar vpliva tudi na študente
Načrtujejo se namreč rezi v socialne transferje, ki se lahko že tako ali tako znižajo zaradi prejete pomoči, ki ni bila prejeta preko humanitarne organizacije. Pri Fursu so tako že večkrat poudarili, da se kot dohodek, ki vpliva na višino socialnih transferjev, v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje edino, »če je t.i. humanitarna pomoč dodeljena v fizični obliki (paket za prehrano, invalidski voziček), v obliki denarnih sredstev, za katere je organizacija določila namen porabe sredstev (sanacija po poplavi, sanacija strehe,…) ali pa znesek denarnih sredstev ne presega meje preživetja, kar je 456,34 evrov za samsko osebo oziroma 1.279,69 evra za štiričlansko družino).«
Obljube o dvigu subvencije za študentsko prehrano
Obljube, ki jih je na začetku leta podal minister Luka Mesec o dvigu subvencije so splavale po vodi. Takrat je poudaril da bo dvig subvencij izveden v dveh korakih, od katerih se je prvi uresničil marca z dvigom na 3,86 evra. » Po redni uskladitvi pa bomo v noveli določili še višji znesek subvencije, ki bo znašal najmanj 4,5 evra. To pomeni, da se bo subvencija letos dvignila za približno 30 odstotkov,« je na začetku letošnjega leta napovedal minister. In zdaj ministrstvo odgovarja, da se drugi napovedani korak povišanja subvencije ne bo izvedel oziroma v letu 2023 ni načrtovan.
Po podatkih ŠOS-a se je v primerjavi s koncem leta 2022 kljub dvigu subvencije ob hkratni podražitvi maksimalne vrednosti obroka povprečen znesek, ki ga za obrok plačajo študentje na območju celotne Slovenije, s 3,04 evra zvišal na 3,78 evra. Približno četrtina ponudnikov pa obrok ponuja po najvišji mogoči ceni, ki znaša devet evrov. To pomeni, da morajo študenti doplačati še 5,14 evra.
Transferji v letu 2024 se ne bodo usklajevali z inflacijo
Tu pa se rezi v študentska sredstva ne končajo, saj se s prihodom leta 2024 ne gre pričakovati niti redne uskladitve subvencij z inflacijo. Dvomi v to so se poglobili, ko je finančno ministrstvo izjavilo, da »se v letu 2024 transferji posameznikom in gospodinjstvom ne bodo usklajevali«.
Slovenska vlada se v zadnjem mesecu ali dveh sooča s kar nekaj težavami na več frontah. Zamujen datum za predstavitev novega ministra za zdravje in afera ministrice za javno upravo sta le vrh ledene gore. Na morebitne spremembe v ministrskih vrstah odgovarja predsednik vlade dr. Robert Golob.
Vlada ni bila postavljena za krizne situacije?
»Ko smo postavili zakon o vladi lani poleti, nismo postavljali vlade za krizne situacije, v kateri smo se na žalost znašli, ampak smo razmišljali, kako bi izkoristili razvojne potenciale,« je povedal premier o številu ministrstev, ki si jih je morala vlada izboriti na referendumu. S tem je delno priznal, da bi bilo v takih časih lažje usklajevati manjše število resorjev: »Danes se kaže, da vlada, ki je bila nastavljena za razvojne potenciale, mogoče v kriznih situacijah res ni najbolj ustrezna oblika. Ampak imamo še dovolj časa, da o tem razmislimo in se po potrebi ustrezno odzovemo.«
V intervjuju za STA je dejal, da za izboljšave ni nikoli prepozno: »Če se bo izkazalo, da so dejansko potrebne (spremembe), jih bodo tudi vpeljali«.
Ministrica za javno upravo ima njegovo zaupanje
Težave z ministrstvi vlade nadaljuje afera ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki se povezuje z visokimi stroški poti v New York. Premier je pojasnil, da ima ministrica še vedno njegovo zaupanje. Kot pravi je z njenimi pojasnili zadovoljen in verjame, da bo v prihodnje odgovorila na vse očitke.
»Srž problema zdaj je, ali je ta razpis nekaj, v kar se bo morala vlada vmešati, ga morda celo razveljaviti, ali pa zaupati ministrici, da je bilo z razpisom vse v redu in ga pripeljati do konca. To bo na tehtnici v bodočih dnevih, tednih in zaenkrat še nimamo končnega odgovora,« je dejal Golob o ministričini vlogi pri razpisu za nevladne organizacije, ki je prav tako na noge dvignil veliko večino javnosti.
Kaj pa ministrstvo za zdravje?
Še vedno se čaka njegov predlog za ministra oziroma ministrico, ki bo nasledil Danijela Bešiča Loredana na čelu zdravstvenega ministrstva.
Med največkrat omenjenimi je Valentina Prevolnik Rupel. Ta je po odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ko je ministrstvo vodil sam premier, delovala kot državna sekretarka na ministrstvu, je tudi članica strateškega sveta za zdravstvo in bo tako lahko takoj ob prevzemu funkcije, če jo bo DZ potrdil, nadaljevala trenutne projekte na ministrstvu.
Kreator, film o umetni inteligenci. Da filmi niso več izvirni in sveži je eden najpogosteje slišanih izgovorov, ki jih zadnja leta slišimo v pogovorih o aktualnih filmih. Češ, da filmska industrija nima več domišljije in je kot taka v zatonu. In domišljijo moraš imeti prav v ZF-filmih, kar so v preteklosti s svežino in izvirnostjo dokazali že mnogi filmi – vsaj eden na leto.
Cloverfield (2008), Okrožje 9 (District 9, 2009), Izvor (Inception, 2010), Ognjeni obroč (Pacific Rim, 2013), Ex-Machina (2015), Prihod (Arrival, 2016) in Uničenje (Annihilation, 2018) so lepi primeri tega. Ampak potem se je zgodila epidemija in filmska industrija je odšla v svoje varno zatočišče s preverjeno formulo, ki gledalce prepriča na podlagi preteklosti. In če filmskim ljubiteljem ime Gareth Edwards še nekaj pomeni, to ne pomeni splošnemu gledalcu, pri katerem se bo Kreator izgubil. Pa se ne bi smel. Zakaj?
Kreator, vrnitev Garetha Edwardsa po sedmih letih
Kreator je film režiserja Garetha Edwardsa, ki nam je leta 2010 postregel z nizkoproračunskim prvencem Pošasti (Monsters), kjer je posebne učinke ustvaril sam. Zato mu je bila ponujena predelava Godzile, ki jo v filmske dvorane pospremil leta 2014 in z njo zapisal velik finančni in kritiški uspeh. Sprožila se je franšiza, od katere se je nato ločil sredi leta 2016. Prav pri koncu letnice pa je v kina izdal še Rogue One: Zgodba Vojne Zvezd (Rogue One) – še en kritiški in finančni mega uspeh. In potem je sledilo zatišje. Sedem let ni bilo ne duha ne sluha o režiserju, ki so ga mediji nazivali z naslednikom marsikoga.
Gareth Edwards po sedmih letih predstavlja svoj nov film, Kreator Foto: on imdb
A če smo se na primeru Neila Bloomkampa ob izidu Elizija (Elisium, 2013) po fenomenalnem Okrožju 9 kaj naučili, je to, da nas lahko pričakovanja pustijo praznih rok, četudi gre za precej dober film. In Edwards se je hote nehote izognil primerjavam z lastnimi filmi, stopil v past, ki se ji reče »sem ta film že videl?«, in se komajda izvlekel živ na podlagi svojega znanja in stila.
O Kreatorju smo prvič slišali med epidemijo, z letom 2023 pa končno dobili vse, kar smo potrebovali za stopnjevanje pričakovanj in zdaj, končno, tudi film sam. Dobili smo celo več, kot smo potrebovali, saj je napovednik Kreatorja postal nekoliko kontroverzen. Kako se je Gareth Edwards lotil Kreatorja, enega najbolj pričakovanih filmov leta in enega najbolj zanimivih filmov leta?
Ko umetna inteligenca živi med nami: Sveže, čeprav že videno
Dogajanje je postavljeno v leto 2055, kjer izvemo, da umetna inteligenca živi med nami. Zahodni svet je primoran stopiti v vojno z UI, ko jedrska eksplozija Los Angeles zravna z Zemljo. Umetna inteligenca in »roboti« so izgnani iz zahodnega sveta, njihovo zatočišče je le še v državah Nove Azije. Tam je ameriška vojska na sledi Nirmati, skrivnostnemu arhitektu umetne inteligence, ki je ustvaril orožje, ki bo človeštvo pahnilo na rob prepada. Zahodnjakom je v pomoč NOMAD, velikansko zračno plovilo, namenjeno lovu na umetno inteligenco.
Nomad, velikansko orožje, ki spreminja tok vojne z umetno inteligenco Foto: on themoviedb
Deset let za eksplozijo v LA-ju spoznamo Joshuo Taylorja (John David Washington), vojaka pod krinko, ki je poročen z Mayo (Gemma Chan), za katero Američani verjamejo, da je vez z Nirmato. Z njunim otrokom noseča Maya umre v napadu Nomada, še pred tem pa je razkrita njegova krinka. Film skoči še pet let v prihodnost, ko je izgubljeni Joshua rekrutiran v misijo odkritja Nirmatovega laboratorija. Tam naj bi se nahajalo prej omenjeno orožje, ki mora biti uničeno, s tem pa bi se končala tudi vojna. In Joshua naleti na nekaj, česar se ni nadejal. Orožje je majhna punčka oziroma robotski simulant. Kaj bo storil Joshua, ko presliši ukaze, da mora ustreliti skoraj resničnega otroka?
Svet Kreatorja, v katerem se zdi, da živiš v njem
Kar zna Gareth Edwards še posebej dobro, je uresničiti dogajanje v neznanem, tujem ali futurističnem svetu. Svet daje vtis, da je resničen, da nekdo živi v njem. Kreatorjeva Zemlja čez trideset let je resda prežeta z napredno tehnologijo in umetno inteligenco, a se zdi vse oprijemljivo in ravno prav zmešano s poznano resničnostjo, da nas ne vrže iz dogajanja. Dobra primerjava so Bloomkampovi filmi in oba Blade Runnerja. Na kratko, Kreator je vizualna mojstrovina, ki je v kinu ne smeš zamuditi.
Tu je Edwardsu pomagal kinematograf Greg Fraiser, ki je z njim sodeloval že pri Rogue One, v zadnjih letih pa nam je prinesel še filme, kot so Batman, Dune in Marija Magdalena. Da ob taki poslastici in brezhibnosti videnega govorimo o »majhnem« proračunu v višini 80 milijonov ameriških dolarjev je neverjetno, skoraj nemogoče.
Brez tehnike, ki jo je Edwards razvil za ta film, bi proračun filma narasel vse tja do 300 milijonov, kot je povedal sam. Kreator pospravi s konkurenco, ki se ponaša z mnogo višjim proračunom. Razen, če se iznenada pojavi kakšna konkurenca, bi moral Kreator odnesti oskarja za posebne učinke.
Vizualna mojstrovina, ki jo spotika zgodba, pobira pa glavni tandem
Tokom gledanja filma je lahko Kreator mojstrovina, nekaj, za kar se ti zdi, da si že videl, a še vedno dovolj sveže, da o tem ne boš preveč razmišljal. Kajti referenc najdeš malo morje, vse od RoboCopa do Terminatorja. Pri tem pomaga tudi glasba Hansa Zimmerja, ki se med drugim ponovno polasti duduka iz Duna. Verjetno ne bo med njegovimi najboljšimi, a je še vedno na tako visokem nivoju, da ga mnogi ne bodo nikoli dosegli. Če se izrazim nekoliko drugače, za film deluje tako dobro kot predelava skladbe Aerosmithov Dream On, ki je v zaključni špici in napovedniku. Da gre v filmu o umetni inteligenci še za eno slušno referenco na Tiktokovske trende verjetno ni naključje.
Druga reč, ki pa pomaga pri vsem tem, sta glavna igralca. John David Washington v veliko boljši in gledalcu dostopnejši vlogi, kot v Nolanovem Tenetu. Mislili bi si, da je film njegov, ampak ni. Ob njem je mlada Madeleine Yuna Voyles v svoji prvi filmski vlogi, ki je bila v času snemanja stara sedem oziroma osem let. Zatrdil bi, da gre za eno najboljših otroških vlog v zgodovini, zagotovo pa v zadnjih letih, kjer je primerljiva tudi z Jacobom Tremblayem v Sobi (The Room, 2015). Srce filma.
Madeleine Yuna Voyles v filmu Kreator, svoji prvi filmski vlogi Foto: on themoviedb
Težave filma se pojavijo v zgodbi, kar je tudi največja slabost filma. Nekako se zdi, kot da gre za prvi osnutek scenarija, ki ni imel nikoli časa ali priložnosti, da bi ga izpilili. Seveda nekateri trenutki delujejo, ampak, če pogledamo resnici v oči, je veliko dogodkov in odločitev neumnih. Ko film dosega visoko kvaliteto, je to taka, kot jo vidimo le poredko. Ko pa se zvrstijo omenjene neumnosti, mora film držati pesti, da ne izgubi gledalca. Ker ga lahko. Kreator je eden tistih filmov, kjer te tokom ogleda izkušnja posrka tako globoko vase, da ne opaziš njegovih napak. Lahko bi rekli, da s filmom razviješ obdobje zaljubljenosti, ki mine, če se prepustiš razmišljanju z glavo in daš srce na drugo mesto.
Obstaja tudi peturna različica Kreatorja?
John David Washington v filmu Kreator Foto: on themoviedb
Vsekakor je glavna tema umetna inteligenca, ki jo Edwards in soscenarist Chris Weitz postavita v nekakšno vlogo domorodcev, nekako v čustvenem stilu Poslednjega mohikanca (The Last of the Mohicans, 1992) in Avatarja (2009). Verjetno je bolj na mestu primerjava s »škampi« iz Bloomkampovega Okrožja 9, kjer so resda tujci, a do njih hitro razvijemo empatičen odnos. Naključje, da filmska industrija predstavi film, kjer umetna inteligenca ni tako slaba, kot se zdi, prav v tem času? Morda. Tistih nekaj navezav na vietnamsko in zalivsko vojno je očitnih, a ker gre za vojno, je to nekoliko pričakovano.
Gareth Edwards pravi, da ima »na polici« približno pet ur filma Kreator, kar se zdi po ogledu logično. In kot goreči pripadnik gibanja za Snyderjev rez Lige pravičnih lahko dodam, da bi si želel ogledati vseh pet ur filma, ker se zdi, da je na tleh montažne sobe ostalo veliko, veliko, veliko stvari, ki bi ustvarile izjemen film. Pesimistično se zdi, da je Kreator ZF napoved prihajajočega Napoleona, ki ima isto težavo z režiserjevim rezom Ridleya Scotta. In prav veliki režiser je največja povezava s tokratnim filmom.
Kreator je Nebeško kraljestvo (Kingdom of Heaven, 2005). Vizualno dovršena kino različica, ki (lahko) z režiserjevim rezom postane eden najboljših filmov v zgodovini svojega žanra. To je lahko Kreator, če se mu bo zato ponudila priložnost.
Kreator: Vreden ogleda ali ne?
Zdi se razočaranje, ampak ni. Kreator je vizualni spektakel, za katerim lahko konkurenca le brezmočno pogleduje. Brez dvoma najboljši ZF film leta. Za njim se dviga prah, istočasno pa se zdi, da bi morali prah pomesti s scenarija in zgodbe, saj mali čudeži na ekranu ne nadomestijo pomanjkanja v drugih aspektih filma. Najverjetneje pa to iz nas govori teža pričakovanja, ki ga je imel ta film. Res ne bo tisti, ki bo preobrnil toka vojne, zagotovo pa je z njim dobljena bitka v pogovorih o tem, da so filmi še vedno lahko izvirni, sveži, noro čudoviti in navdušujoči.
The Creator [Kreator] | Official trailer | v kinu od 27. septembra
Začelo se je novo študijsko leto. Za okoli 15 tisoč brucev je to stresen čas, ko se je treba navaditi na nov slog življenja in učenja, druženja, morda tudi domotožja. Preskok iz srednje šole na fakulteto je velik, kar je najbolje opisal neki predavatelj z besedami: za enako količino znanja kot ste v gimnaziji dobili petico, boste petico dobili tudi tu.
A brez strahu. V nekaj tednih in z nekaj nasveti od starejših kolegov, boš kmalu spet na konju. Vsaka fakulteta ima svoje specifike, čudaške predavatelje, nepisana pravila, ki ti bodo krojili akademsko življenje. Tako ti predstavljam 5 nasvetov pri študiju slovenistike in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Druži se s sošolci
Na splošno velja, da je vedno bolje poznati več ljudi kot manj. Še posebej pomembni pa bodo tvoji kolegi, s katerim skupaj drgnete klopi. Poleg tega, da se boste imeli vedno kaj za pogovarjati, je tu še praktična plat. Zapiski, informacije, skupno učenje in podobno lahko pomenijo razliko med gladkim študijem in padlih izpitih.
Slovenistična smer organizira vsakoletni pohod po Levstikovih stopinjah od Litije do Čateža, ki je odlična priložnost za navezati stike – celo s profesorji.
Dvigni roko za dodatne naloge
Profesorji cenijo marljive študente. Mi cenimo nagrade, ki jih dobimo za kanček dodatnega dela. Na sociološki smeri, boš imel veliko priložnosti da stopiš iz množice s predstavitvijo kratke seminarske naloge.
V zameno te čakajo dodatne točke na izpitu. Poleg tega se boš med pisanjem seminarske odlično naučil dotično temo in s tem ubil dve muhi na en mah.
Uči se sproti
Nekaj kar nam trobijo že od osnovne šole, pa še kar nočemo slišati. Nebom lagal, seveda se da izdelati študij tudi s kampanjskim učenjem. A s tem se prepuščaš stresnim dnevom, prebedenim nočem in prevelikim količinam kave. Mnogo lažje se je vsak dan usesti za kakšno uro in predelati snov, ki ste jo ravnokar obravnavali. Snov si boš bolje zapomnil in ostala ti bo dlje, lažje boš spremljal prihodnja predavanja. Ker se znanje gradi (še posebej pri slovenistiki) je dobro vedeti in razumeti zadeve prejšnjih semestrov, sicer ti bo kompleksna slovenska slovnica povzročala preglavice.
Dvopredmetniki
Biti dvopredmetni študent je čisto posebna izkušnja Filozofske fakultete. Včasih se ti bodo predmeti prekrivali, drugič boš moral v petih minutah na drugi konec Tržaške ceste. Vsaka izmed smeri je zaradi tega malo lažja, saj dvopredmetnikom odpade nekaj obveznosti, prebroditi pa boš moral kakšen logističen izziv več. V tem primeru je še posebej priporočljivo imeti kolega ali dva, ki ti bosta posodila zapiske prekrivajočih predavanj.
Profesorji se s temle zapisom ne bi strinjali, saj so vendar vsi predmeti enako pomembni, sploh pa njihov. Vendar študentje vemo, da so nekateri težji in pomembnejši od drugih, da nekatere lahko opravimo z levo roko, druge pa bomo sanjali v nočnih morah. Na slovenistiki ti priporočam da zelo dobro sodeluješ pri Skladnji, saj se snov ponavlja in gradi pri ostalih slovničnih predmetih. Sociologi pa ti svetujemo dobro prisluhniti predmetom profesorja Kovačiča, saj so to nujne osnove za kakršnokoli sociološko udejstvovanje.
Imaš 18 let in prebivaš v eni od držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu Erasmus+? Pripravi se na raziskovanje Evrope. Tukaj je DiscoverEU. Kaj moraš vedeti o tem?
Kaj je DiscoverEU, ki ti daje možnost potovanja po Evropi?
DiscoverEU je ukrep programa Erasmus+, ki ti daje priložnost, da raziščeš njeno raznolikost, spoznaš njeno kulturno dediščino in zgodovino ter se povežeš z ljudmi z vse celine.
Udeleženci bodo večinoma potovali z vlakom. Izbrani udeleženci bodo prejeli kartico DiscoverEU, ki jim bo omogočala popuste za kulturne obiske, učne in športne dejavnosti, lokalni prevoz, nastanitev in prehrano.
Če boš izbran, boš lahko potoval najmanj 1 dan in največ 30 dni med 1. marcem 2024 in 31. majem 2025.
Prijave se zbirajo od 4. oktobra 2023 od 12. ure dalje do 18. oktobra 2023 do 12. ure (opoldne po srednjeevropskem času).
Prijaviš se lahko, če:
si rojen/a med vključno 1. januarjem 2005 in vključno 31. decembrom 2005
na spletni prijavnici vpišeš številko osebne izkaznice, potnega lista ali dovoljenja za prebivanje
si državljan/ka ene od naslednjih držav ali v njej prebivaš*: – ena od držav članic Evropske unije, vključno s čezmorskimi državami in ozemlji, – ena od tretjih držav, pridruženih programu Erasmus+: Islandija, Lihtenštajn, Severna Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija
Nato boš moral/a sodelovati v kvizu in odgovoriti na dodatno vprašanje (razen če se prijavljaš kot član/ica skupine).
Discover EU, brezplačne vozovnice so ponovno na voljo Foto: on europedirect
Potuješ in postaneš ambasador DiscoverEU
Izbrani udeleženci bodo postali ambasadorji DiscoverEU. Biti ambasador DiscoverEU pomeni, da pripoveduješ o svojem potovanju na družbenih omrežjih, kot so Instagram, Facebook ali Twitter z uporabo ključnika #DiscoverEU. Lahko pa tudi pripraviš predstavitev na svoji šoli ali v lokalni skupnosti.
Kako lahko nosljive naprave pripomorejo k duševnemu ravnovesju?
Žal se v današnjem hitrem tempu življenja vse pogosteje srečujemo z različnimi motnjami duševnega zdravja. Stres, anksioznost, depresija ter težave s spanjem so za mnoge redni spremljevalci vsakdanjega življenja. Skrb vzbujajoče dejstvo je, da naj bi depresijo, eno najbolj razširjenih psihičnih motenj, vsaj enkrat v življenju doživelo kar 25 % ljudi po vsem svetu. Ker vsa našteta neravnovesja ostajajo velik izziv sodobne družbe, je ključno najti učinkovite načine za merjenje ter spremljanje simptomov, ki jih spremljajo.
V svojih skromnih začetkih so nosljive digitalne naprave zmogle beležiti zgolj korake, prepotovano razdaljo ter porabljene kalorije, sedaj pa so sposobne zajeti vse bogatejši spekter parametrov. Več študij dokazuje, da podatki, zbrani s pomočjo nosljivih naprav, lahko prinašajo dragocene vpoglede v simptome psihičnih neravnovesij. Na primer, povečana telesna aktivnost in večja variabilnost srčnega utripa lahko nakazujeta znižano stopnjo depresije.
Nosljive digitalne naprave so tako postale nepogrešljivo orodje pri skrbi za naše celostno zdravje in dobro počutje. Z njihovo pomočjo lahko sedaj bolje razumemo dogajanje v nas, spremljamo pridobljene podatke ter ukrepamo, ko je to potrebno. S hitrim razvojem tehnologije pa je pričakovati, da bodo ti pametni digitalni spremljevalci še razširili svoje zmogljivosti na področju spremljanja zdravja.
Nosljive naprave za boljše razumevanje tesne povezave fizičnega in duševnega zdravja
Nosljive naprave omogočajo spremljanje številnih parametrov fizičnega stanja telesa, kot so srčni utrip, raven aktivnosti, spanje, telesna temperatura in še več. S tem nam omogočajo, da spremljamo svojo telesno kondicijo v realnem času ter sprejemamo bolj informirane odločitve glede našega življenjskega sloga.
Fizično in duševno zdravje sta tesno prepletena. Redna telesna aktivnost lahko omili anksioznost, depresijo in stres, ki ga povezujemo z več zdravstvenimi težavami. Nosljive naprave so sposobne prepoznati znake stresa in tesnobe, na primer, povečan srčni utrip in nihanje srčnega utripa. S pomočjo teh podatkov lahko uporabniki prepoznajo situacije, ki vplivajo na njihovo duševno ravnovesje, ter uporabijo tehnike sproščanja in obvladovanja stresa.
Zdrav spanec je prav tako izjemnega pomena za celostno zdravje. Spanje igra ključno vlogo pri različnih vidikih duševnega zdravja, vključno z regulacijo razpoloženja, kognitivno funkcijo in čustvovanjem. Nosljive naprave uporabljajo napredne funkcije za merjenje ter sledenje vzorcev spanja, nekatere pa lahko zbirajo tudi podatke o hitrosti dihanja ali celo uporabljajo variabilnost srčnega utripa za oceno faz spanja.
V današnjem sodobnem svetu, kjer smo izpostavljeni številnim pritiskom, pričakovanjem, odločitvam ter hitremu poteku dogodkov, postaja skrb za celostno zdravje ključnega pomena. Nosljive digitalne naprave nam omogočajo spremljanje in izboljšanje fizičnega in duševnega zdravja, kar pripomore k bolj harmoničnemu življenju. Ko smo zadovoljni in se dobro počutimo, pa lepšamo življenja vsem okoli nas.
Nova zvezda natančnega spremljanja zdravja: Huawei Watch GT 4
Huawei je ponovno presegel meje inovacij z razkritjem svoje najnovejše pametne ure, Huawei Watch GT 4. Opremljena z najnovejšo tehnologijo, je ključno orodje za vsakogar, ki želi prevzeti nadzor nad svojim zdravjem in počutjem.
Huawei Watch GT 4 prinaša izboljšano tehnologijo za spremljanje srčnega utripa in nasičenosti kisika v krvi TruSeen 5.5+. Prav tako uvaja nadgrajeno funkcijo TruSleep 3.0 za natančno analizo kakovosti spanja. Spremljanje spanja omogoča celovito razumevanje spalnih ciklov in pomaga pri prilagajanju spalnih navad. To vključuje funkcijo zaznavanja dihanja med spanjem, ki prepozna nepravilnosti v dihanju in omogoča dodaten vpogled v zdravje dihal.
Zanimiva nadgradnja je pregled menstrualnega cikla 3.0, ki analizira in se uči iz fizioloških kazalnikov, kot so srčni utrip, telesna temperatura, frekvenca dihanja in drugo, ter tako napoveduje menstrualni cikel. To lahko pomaga mnogim ženskam z manj rednimi cikli ter tistim, ki jim življenje otežuje predmenstrualni sindrom. Pri spremljanju in obvladovanju vsakodnevnih preizkušenj, pa vam Huawei Watch GT 4 pripomore z merilnikom stresa in vajami za dihanje, ki vam bodo pomagale umiriti misli.
Ali ste strasten navdušenec nad fizičnimi aktivnostmi, zdravstveno osveščena oseba ali nekdo, ki išče vsestransko pametno uro, Huawei Watch GT 4 ponuja nekaj za vsakogar.
Cene in dostopnost
Na Slovenskem trgu lahko izbirate med tremi različicami ur s 46 mm ohišjem in tremi različicami z 41 mm ohišjem.
Priporočene cene v Sloveniji se gibajo od 279,00€ (41 mm bela različica) do 379,00€ (46 mm kovinska različica).
Civilna družba se je spet zavzela za zdravje prebivalcev Anhovega in doline reke Soče, enega izmed najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Tokrat opozarjajo na nevarnosti sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo. Civilnodružbene organizacije so v državni zbor odnesle podpise za vložitev predloga novele Zakona o varstvu okolja.
Nenehni strah pred strupi v Anhovem
Prebivalci Anhovega so žrtve mnogih zdravju škodljivih industrijskih dejavnosti. Kraj zaznamujeta med drugim azbest in nepitna voda. Izgradnja novega vodovoda, ki se bo napajal iz čistega vodnega vira, bo rešila eno težavo. A prebivalci Anhovega in občine Kanal ob Soči nenehno živijo v strahu pred novim onesnaževanjem.
Prebivalci si želijo, da bi njihovi otroci živeli brez skrbi pred kruto smrtjo zaradi onesnaževanja. Kot pravijo, bodo sami zavedno živeli v strahu zaradi azbesta v svojih pljučih.
Med težavami območja strupi sosežiga
Sosežig odpadkov v cementarni predstavlja velik problem za zdravje prebivalcev Anhovega in tudi stanje okolice. Kombinacije strupenih snovi, ki nastajajo s kurjenjem smeti, so zlasti nevarne za otroke ter vse, ki so bili v tem kraju dolgo izpostavljeni azbestu in drugemu onesnaževanju.
Zdravniki opozarjajo, da so med ljudmi v Anhovem zaradi industrijskega onesnaževanja razširjene zdravstvene težave (med drugim razne oblike raka in pljučne bolezni), ki povzročajo tudi prezgodnje smrti.
Na Inštitutu 8. marec so se povezali z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes. Skupaj so oblikovali spremembe Zakona o varstvu okolja, ga maja letos prinesli v državni zbor (DZ), 1. septembra pa začeli zbirati podpise za vložitev zakona v DZ. Zbrali so več kot 6000 overjenih podpisov za vložitev predloga novele zakona in jih že odnesli v državni zbor.
View this post on Instagram
A post shared by Inštitut 8. marec (@institut8.mare
Kaj bi zakon spremenil?
Novela bi med drugim ukinila dvojne standarde glede izpustov, ki zdaj veljajo za sežigalnice in sosežigalnice. Trenutno za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice, z novim zakonom bi se izenačili. S tem pa bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja in boljše zaščitilo zdravje prebivalcev in prebivalk v okolici naprav za sosežig.
Kot so zapisali predlagatelji, njihov predlog zakona temelji na Ustavi, ki zahteva enako obravnavo prebivalk in prebivalcev na vsem območju države, ter pravico do zdravega življenjskega okolja.
Predlog zakona sledi tudi previdnostnemu načelu, na katerem temeljita evropska in slovenska okoljska politika. V tem primeru pa ne gre le za previdnost. Zdravstvena in okoljska stroka potrjujeta, da je ureditev o vplivih nižjih okoljskih standardov za naprave za sosežig kot za sežigalnice, škodljiva.