Edinstvena Škisova tržnica 2023 je včeraj kljub dežju privabila veliko število ljudi. Kardeljevo ploščad je namreč obiskalo kar 17.000 obiskovalcev. Stojnice študentskih klubov, aktivnosti partnerjev in odlični slovenski glasbeniki so z že 26. Škisovo tržnico pričarali še eno nepozabno izkušnjo.
Škisova tržnica, ki je med študenti pridobila že prav posebno mesto, je prerasla v nekaj več kot samo prireditev. Postala je izkušnja, ki jo mora doživeti prav vsak študent. »Ko vas gledam zbrane tukaj v mimohodu čutim ponos, da sem predsednica Zveze ŠKIS, saj spremljam kaj vse počnemo klubi za študente v svojem lokalnem okolju. Dragi aktivisti študentskih klubov, tudi vi dajte danes, na 26. Škisovi tržnici, s ponosom predstaviti svoj študentski klub. Dež nas ne bo ustavil, danes je naš dan!,« je povedala Teja Vogrinec, predsednica Zveze študentskih klubov Slovenije.
Vse zbrane so nagovorili tudi ljubljanski podžupan Boštjan Koritnik, bivši predsednik države Borut Pahor in Minister za obrambo Marjan Šarec.
Kljub deževnemu vremenu je včeraj Škisova tržnica privabila kar 17.000 ljudi. Klubi iz šestih različnih regij so za obiskovalce pripravili lokalne kulinarične specialitete, atrakcije in predstavitve svojih klubov. Naziv »najboljša stojnica« je prejel Klub škofjeloških študentov, naziv »najboljši otoček« je osvojila Osrednja regija, Primorska regija pa je prejela naziv za najbolj čist otoček. V študentskih igrah je tudi letos svoje konkurente premagala Gorenjska regija. Za pester zaključek večera so na glavnem odru poskrbeli Naboj, Pižoni, Angle's Ex, Plateau, Orlek, Društvo mrtvih pesnikov, Pero Lovšin, Big Foot Mama in YU Generacija. Na elektro odru pa so od 17. ure naprej obiskovalci lahko uživali v ritmih Rise Brown, Sibbjaga, Lare Lens, Aneya F., VI·AL-a, Veztaxa in Glie. Zveza ŠKIS, glavni organizator Škisove tržnice, je v pripravo izvedbe prireditve vložila več kot 7 mesecev dela, za obiskovalce pripravila kar 14 ur pestrega dnevnega in večernega programa, v 9 urah pa se je na dveh glasbenih odrih zvrstilo več kot 12 izvajalcev.
»Škisova tržnica je s strani organizacije dogodek, v katerega vložiš ves svoj trud in zanj delaš vse, kar je v tvoji moči, da ga narediš najboljšega. Tako veliko število obiskovalcev in njihovo zadovoljstvo je pohvala celotni organizacijski ekipi, ki si več kot pol leta prizadeva ustvariti Edinstveno izkušnjo. Je tudi motivacija za naprej, da Škisova za vedno ostane Edinstvena in potrditev, da se trud izplača,« je povedal Tilen Hvala, vodja Škisove tržnice 2023.
Mona Liza svoje mesto zaseda v enem najbolj spoštovanih in obiskanih muzejev na svetu, in sicer v pariškem Louvru. Celo v njem je deležna privilegirane pozicije – dodelili so ji namreč svojo lastno sobo in neprebojno zavarovalno ohišje.
Z njo je seznanjena večina sveta; celo tisti, ki si je v živo ne morejo ogledati, so se s podobo zagotovo že srečali v medijih in oglasih, saj je zelo široko reproducirana.
Ta izjemna slava slike, ki je pogosto razumljena kot magnum opus avtorja Leonarda da Vincija, marsikoga bega.
Da bi razumeli njeno izjemnost in poznanost, potrebujemo nekoliko znanja o umetnosti, o kontekstu, v katerem je bila ustvarjena, ter o njeni zgodovini. Ti dejavniki so razlog, zakaj je Mona Liza postala ena najbolj vrednih kosov umetnosti na svetu – njena vrednost danes je namreč približno 900 milijonov evrov.
Odstopanje od norm in renesančne tradicije
Leonardo da Vinci, italijanski renesančni slikar, kipar, arhitekt, izumitelj in inženir, je bil znan po eksperimentiranju in inovacijah na vseh področjih, ne samo v umetnosti.
Kar se tega tiče Mona Liza ni nikakršna izjema. Sprva je začela pridobivati pozornost, ker se je bistveno razlikovala od normativnih portretov, ki so bili značilni za obdobje renesanse.
Večina ženskih subjektov je bila takrat naslikana v profilu, Mona Liza pa je upodobljena v tričetrtinskem kotu, s čimer je njena prezenca precej bolj dostopna opazovalcu.
Pred tem se kaže v preprosti obleki, čeprav so v renesansi bile običajno naslikane visoko okrašene in razkošne obleke. To je še posebej veljalo za družbeno elito.
Fokus torej ni toliko na dekorativnih simbolih razkošja in statusa, temveč na obrazu ženske, ki se spogleduje z gledalcem, ki je prepuščen ugibanju, kaj točno pomeni njen izraz na obrazu ter kaj čuti.
Ta implikacija čustva, ki jo razkriva njen subtilen nasmeh, je bila tudi nenavadna za tisti čas. Tradicionalno je predvsem višji razred bil upodobljen s stoičnim, umirjenim izrazom, ki je nakazoval na prioritiziranje umirjenosti in ponižnosti.
Težko se je poenotiti glede razumevanja čustev, ki jih razkriva nasmeh Mone Lize. Hkrati je v njem mogoče prepoznati srečo, žalost, skrivnost, radovednost, tolažbo, tragedijo itd. Nekateri sploh niso prepričani, ali je to dejansko nasmeh, saj ga v enem trenutku vidijo, v drugem pa izgine.
Posledično je Mona Liza v tem pogledu izstopala in postala osrednja točka za razmišljanje o človeških čustvih in naravi.
Še en vidik, v katerem se je slika oddaljila od tradicije, je uporaba pokrajine v ozadju. Veliko umetniških zgodovinarjev in ostalih je že poskusilo določiti, kje točno se v resnici nahaja naslikana pokrajina – vsi so bili pri tem neuspešni.
Posledično se sklepa, da je ozadje produkt Leonardove domišljije, o njenem pomenu pa se je tudi veliko premišljevalo. Nekateri menijo, da je zgolj splošna reprezentacija narave. Drugi so mnenja, da je Mona Lizin sanjski svet. Dokončnega odgovora nima nihče.
Kdo je Mona Liza?
Ne samo pokrajina – tudi identiteta ženskega subjekta je skrivnost. Nekateri umetniški zgodovinarji njeno identiteto pripisujejo Lisi Gherardini, ženi premožnega florentinskega trgovca Francesca del Gioconda, vendar drugi šolarji temu oporekajo zaradi pomanjkanja prepričljivih dokazov za to domnevno naročilo.
Nekateri se sprašujejo, če je bila sploh resnična ženska. Obstajajo teorije, da je zgolj samoportret Da Vincija, saj na njej identificirajo tako ženske kot tudi moške poteze.
Ta neznana identiteta omogoča projiciranje lastnih verzij le-te nanjo. Pisci iz obdobja francoske romantike s konca 18. stoletja so jo idealizirali kot romantično femme fatale.
Posledično se je razvilo prepoznavanje Mone Lize kot univerzalnega objekta izmuzljive zaželene in skrivnostne ženske.
Slikarska tehnika in poznavanje človeške anatomije
Da Vinci ni imel revolucionarnega pristopa samo v upodobljenem, temveč tudi v načinu upodabljanja.
Realizem v njegovih slikah je posledica večletnih znanstvenih opazovanj. Podrobno je preučeval človeško anatomijo; s pomočjo tega je razvil matematični sistem za določanje velikosti v prostoru.
Na Mona Lizi je demonstriral svoje poznavanje obraznih mišic (zanimivo dejstvo je, da je Leonardo s pomočjo seciranja trupel narisal prvo znano anatomsko risbo nasmeha – to znanje mu je prišlo prav tudi pri slikanju Mona Lize).
Umetnik je s pomočjo tehnike upodabljanja bolj oddaljenih objektov kot bledih in bolj modrih ustvaril iluzijo globine. Tej predmeti so tudi manjši, njihovi obrisi so pa manj podrobni. Kolikor vemo, je bil eden prvih, ki je uporabil takšno tehniko na umetninah.
Njegov pristop k slikanju morda najbolje opiše znan Cuzinov citat: »Leonardo je preučeval nebo, elemente, atmosfero in svetlobo. Uporablja pristop znanstvenika, vendar ga prevaja v sliko z vrhunsko občutljivostjo in finostjo. Zanj slika ne šteje. Kar šteje, je znanje.«
Slika je naslikana z Da Vincijevo znamenito tehniko sfumato, pri kateri slikar z mehkimi prehodi in postopnim prehajanjem tonov in barv ustvari mehke in meglene oblike ter tako doseže učinek atmosfere. Kar je ključno je tudi to, da pri tem ne pusti nobenih vidnih potez čopiča.
S temi neopaznimi prehodi med svetlobo, sencami in barvami je lahko dosegel njen sijaj kože, svetlečo tančico in realistične lase. Vse to je naslikano z izjemno tankimi plastmi skoraj prozorne barve. Tako je svojo očaranost nad tem, kako svetloba pada na ukrivljene površine, prenesel na platno.
Kraja Mona Lize
Kljub vsem detajlom in slikarski izjemnosti Mona Liza vseeno dolgo časa ni bila tako široko poznana. To se je spremenila leta 1911, ko je izginila iz muzeja. Tatvina je pritegnila pozornost široke javnosti.
Po dveh letih javnega šoka in lažnih obtožb je kot krivec bil razkritVincenzo Peruggia, ki je bil zaposlen v Louvru. S pomočjo dveh pomočnikov jo je ukradel sredi noči in nazadnje bil najden v Italiji, ko je sliko poskusil prodati.
Po vrnitvi slike v muzej je ta postala percipirana kot visoko cenjen nacionalni kulturni artefakt. Od takrat naprej je trdno zasidrana v javni zavesti.
Arheologi so prišli do še enega zanimivega odkritja preteklosti, ki se nanaša na preteklost medicine. Na Madžarskem so odkrili zanimive človeške ostanke, v njegovi grobnici pa so našli tudi zbirko medicinskih pripomočkov, vključno s kleščami in skalpeli.
Arheološka najdba ob bok tistim iz Pompejev
Arheološko odkritje se da primerjati s tistimi, ki so bili odkriti v rimskem mestu Pompeji, ki ga je Vezuv zamrznil v času. Grobnica, odkrita na Madžarskem, je po mnenju arheologov pripadala zdravniku, ki je deloval pred 2000 leti. V njej pa so poleg skalpelov in klešč, odkrili še igle in drugo orodje, ki bi ga za svoj poklic potreboval zdravnik. Zaradi oddaljenosti od mesta Rim se predvideva, da je bil potujoči zdravnik. Ki je potoval onkraj meja rimskega cesarstva, da bi zdravil bolnike. Gre za izjemno najdbo tudi v evropskem merilu.
Odkritje je bilo javnosti predstavljeno 25. aprila. Odkritje pa so predstavili na univerzi Eötvös Loránd (ELTE) v Budimpešti. »Samo po sebi je presenetljivo, da je zdravnik, opremljen s tako prestižno opremo, obiskal to območje, ki so ga Rimljani imeli za “barbarske” dežele – njihov izraz za kjerkoli zunaj njihovih ozemelj. Trenutna domneva je, da je dobro opremljen zdravnik, verjetno usposobljen v enem od centrov znotraj Imperija, morda odpotoval na to območje, da bi nekoga rešil,« so zapisali v predstavitvi najdbe za javnost.
Grob je bil odkrit okoli 55 km vzhodno od glavnega mesta Madžarske. Orodje, ki je ležalo v grobu, pa so našli v dveh lesenih skrinjah ob vznožju groba. Posebej zanimivo je, da so odkriti skalpeli vrhunske izdelave in so primerni za kirurške posege.
Skalpeli so narejeni iz bakrove zlitine, okrašene s srebrom, in imajo odstranljiva jeklena rezila. Ob njih so našli brusni kamen, ki bi bil lahko namenjen brušenju rezil, ali mešanju zdravilnih zelišč. To sicer ni prvo odkritje takšnih skalpelov. Podobno najdbo so arheologi namreč našli tudi na območju rimske Galije – to je regija, ki je danes razdeljena med Francijo in najzahodnejši del Nemčije.
Najdba je signifikantna, saj so arheologi odkrili praktično popolno okostje zdravnika. Po okostju sodeč, gre za moškega, ki je bil star približno med 50 in 60 let. Ni trpel zaradi travm ali bolezni, tako se predvideva, da je umrl nenasilne smrti.
A skrivnost ostaja. Zakaj je moški odpotoval v regijo, ki je bila v tedanjih časih drugorazredna? Regija je bila namreč popolnoma romanizirana šele med leti 166 in 188 našega štetja. Okostje pa se datira nekje v prvo stoletje pred Kristusom.
Zdravniška pomoč in požrtvovalnost očitno že takrat ni poznala meja. Nam pa je grob dal vpogled v zgodovino zdravljenja, ki nam je lahko vzor še naprej.
Prišel je 11. maj in z njim že 26. Škisova tržnica, ki predstavlja raj na zemlji za vse mlade.
Mladi iz vse Slovenije bodo od 12. ure naprej lahko uživali v ritmih najboljših slovenskih glasbenih izvajalcev, obiskali študentske klube na stojnicah in se zabavali.
Vhod na Škisovo tržnico bo danes mogoč od 11.30 naprej. Z mimohodom študentskih klubov in pozdravnim govorom predsednice Zveze ŠKIS Teje Vogrinec pa se bo tudi uradno otvorila že 26. Škisova tržnica. Na mednarodnem otočku bodo predstavniki iz kar 20 držav ponujali najrazličnejše aktivnosti, hrano in pijačo za vse mimoidoče.
Predstavile se bodo tudi neprofitne organizacije, kot so Varna pot, Društvo AED in DrogArt, privoščili si boste lahko koktajle, prigriznili topel obrok pri Burek Olimpija in še veliko več. Zvečer pa bodo na veliki oder stopile glasbene legende, kot so Big Foot Mama, Orlek, Društvo mrtvih pesnikov, Pero Lovšin, zmagovalca Škisolova in ostali. Elektro oder bodo prevzele melodije DJ-jev – Rise Brown, Sibbjaga, Lare Lens, Aneya F., VI·AL-a, Veztaxa in Glie.
Edinstven glasbeni program za edinstven dogodek!
Največji del Škisove tržnice predstavljajo študentski klubi, ki bodo na regijskih otočkih predstavljali kulinarične specialitete, pripravili razne igre in atrakcije za vse obiskovalce. Katera regija bo premagala vse ostale v študentskih igrah in kateri klub bo osvojil naziv »najboljše stojnice«? Vse to bomo izvedeli danes.
Še nekaj napotkov …
Organizatorji naprošajo, da obiskovalci pridejo na prizorišče pravočasno. Cena vstopnice na dan prireditve znaša 15 eur. Nakup bo možen ob info točki pri vhodu na prizorišče. Z vstopnico lahko prosto prehajate do 20. ure, po tej uri prehajanje iz prizorišča in nazaj ni več dovoljeno (potreben je nakup nove karte).
Plačevanje na letošnji Škisovi tržnici bo potekalo brez gotovine, samo z osebno bančno kartico ali mobilno denarnico. Tisti, ki ste vstopnico kupili z NLB Pay boste lahko na prizorišče vstopili skozi NLB VIP vhod. Plačevanje z mobilno denarnico NLB Pay pa bo vsem prineslo še dodatne ugodnosti, saj NLB omogoča akcijsko ceno pijače 4 + 1 gratis na vseh šankih.
Evil Dead Rise ali Vzpon zlobnih mrtvecev je peti film v franšizi Evil Dead, ki jo je ustvaril Sam Raimi. Medtem, ko so mnoge grozljivke iz osemdesetih štancale svoja nadaljevanja, so bili Zlobni mrtveci zelo skopi s kvantiteto in navduševali s kvaliteto. Glavni junak Ash, ki ga je upodobil Bruce Campbell, nas je med leti 2015 in 2018 spremljal tudi v seriji Ash vs Evil Dead.
Zlobni mrtveci skoparijo s kvantiteto, kvalitete je za izvoz
Pred desetimi leti je Fede Álvarez v svojem režiserskem debiju fantastično prenovil in nadaljeval Zlobne mrtvece. Zdaj je na režiserski stolček sedel Lee Cronin. Zgodba se tudi tokrat začne s knjigo mrtvih, a še pred tem dobimo prolog filma, ki nam postreže s sila izvirno naslovno špico. Že tu je jasno, da se bo Cronin s prizori poklanjal starim grozljivkam in predhodnikom v franšizi.
Oboževalci franšize že desetletje niso videli filma, a ker so mnoge franšize (grozljivk) v zadnjem obdobju nekoliko zapadle, je bil strah nekoliko upravičen. Nekaj so grozljivke, povsem drug univerzum pa so kultne grozljivke – kar Zlobni mrtveci tudi so. Cronin nam v filmu, ki ga je režiral in spisal, predstavi zgodbo dveh odtujenih sester, ki morata zaščititi svojo družino pred zlobnimi mrtveci.
Evil Dead Rise je peti vstop v filmsko franšizo, ki jo je ustvaril Sam Raimi Foto: on evildeadrise
Vzpon zlobnih mrtvecev ali preprosto Evil Dead Rise
Beth (Lily Sullivan) obišče svojo sestro Ellie (Alyssa Sutherland), ki skrbi za svoje tri otroke – Dannya, Bridget in Kassie. Ko zgradbo strese močan potres, Danny najde tri stare gramofonske plošče in eno od izdaj knjige mrtvih. »Zabava« se začne, ko Ellie obsedejo zlobne entitete. In strah, ker je kultna franšiza bolj ali ne predana v roke trem nepreverjenim otrokom oziroma najstnikom, je povsem odveč. Skupaj z obema sestrama, predvsem Ellie, ki jo zaigra Sutherland, tvorijo nadvse prepričljivo igralsko zasedbo nove uspešnice v svetu Zlobnih mrtvecev. Glavna zvezda je vsekakor Alyssa Sutherland, ki blesti kot obsedena mati treh otrok.
Alyssa Sutherland v vlogi svoje kariere Foto: on evildeadrise
Četudi gledalci opazimo kar nekaj klišejev v smislu zgodbe, neumnosti pri odločitvah glavnih likov ter pomanjkanju (ali pretiravanju) izvirnosti pri zaključku, je film zelo gledljiv in strašen. Ko film zadane tarčo, jo zadane točno v sredino. To se zgodi predvsem pri igralskih manevrih, kinematografiji, postavitvi prizorov in zvoku, ki je nadvse podcenjen soustvarjalec celotnega ambienta grozljivke. Ko si film zaželi biti mojstrovina, to tudi je. Večkrat pa so opazne prej omenjene neumnosti likov, ki morajo obstajati, da se zgodba premika naprej. Segment, kjer film izkorišča svoj potencial, so pričakovanja. Če pričakujemo nekaj in mislimo, da film ne bo ubral take smeri, se povečini motimo.
Težavam navkljub so Zlobni mrtveci spet pri vrhu
Videli smo boljše, a smo videli že veliko mnogo slabših grozljivk. V Evil Dead Rise je vnesena zvrhana mera svežine, ki jo lahko prepojimo še z odličnimi igralskimi predstavami, odličnim zvočnim ambientom in fascinantno kinematografijo režiserja. Ne gre brez klišejev grozljivk, vsekakor pa gre za lepo in nadvse grozljivo presenečenje. V tem trenutku najboljša grozljivka leta 2023.
Kot študentje večino časa preživimo pred zasloni in vse pogosteje se naše učenje zavleče tudi v noč. Da je učinek zaslonov slab za oči, vemo, vse pogosteje pa se v povezavi s tem uporablja izraz »modra svetloba«. Prav modra svetloba zaslonov je sprožila val nakupov očal, ki ščitijo pred vplivi modre svetlobe. Le ta pogosto stanejo okoli 100 €. Ampak ali so očala za modro svetlobo vredna tega denarja?
Kaj je modra svetloba?
Modra svetloba je le ena od svetlobnega spektra vidne svetlobe. Zanjo velja, da ima kratko valovno dolžino in posledično visoko raven energije, kar ji omogoča relativno lahek vstop v oči. Čepnice, ki jo sprejmejo, so poznane kot S čepnice. S čepnice sprejemajo svetlobo kratkih valovnih dolžin, torej vijolično in modro svetlobo. Modro svetlobo poleg sonca oddajajo številni viri, mnoge izmed teh je ustvaril človek. Računalniki, tablice, pametni telefoni in drugi digitalni zasloni oddajajo modro svetlobo. Zaradi naše dolgotrajne izpostavljenosti modri svetlobi zaslonov so se pojavila vprašanja, glede vpliva modre svetlobe na zdravje oči.
Dolgotrajna izpostavljenost modri svetlobi je vzbudila zanimanje raziskovalcev, da bi odkrili, kakšni so vplivi modre svetlobe na oči. Študije so pokazale, da je zelo malo dokazov, da bi modra svetloba škodila našim očem, oziroma da bi pripeljala, do poškodb vida, saj je izpostavljenost modri svetlobi zaradi zaslonov, manjša v primerjavi s tisto modro svetlobo, ki smo ji izpostavljeni v času dnevne svetlobe.
Vendar to ne pomeni, da so zasloni in modra svetloba popolnoma neškodljivi. Študije vseeno kažejo na šibko korelacijo med izpostavljenostjo modri svetlobi in poškodbami mrežnice. Mnoge raziskovalce pa bolj kot poškodbe mrežnice skrbi naprezanje oči in posledična kratkovidnost, ki je pri mladih vse pogostejša. Možna težava modre svetlobe pa je tudi motnja dnevno-nočnega ritma, saj umetna svetloba ekranov umetno podaljšuje budnost posameznikov.
Očala z modro svetlobo
Očala za modro svetlobo so očala, ki zaradi premaza ali posebne oblikovanosti leče blokirajo modro svetlobo. Takšne leče imajo rahlo rumen odtenek ali pa se svetlikajo nekoliko modro v kotih. Takšna očala blokirajo modro svetlobo, vendar ni raziskav, ki bi pokazale, da to izboljša, ali ščiti zdravje oči. Iz tega sledi, da nima nošenje očal za modro svetlobo nobenih koristi za naše oči.
Tudi trditev, da pomagajo zmanjšati obremenitev oči, ne zdrži vode. Obremenitev oči pri digitalnih zaslonih namreč ne izvira iz modre svetlobe, ampak je posledica nenehnega spreminjanja fokusa med gledanjem v zaslon. Oči so utrujene tudi od stalne osredotočenosti na zaslon. Pogosto je težava pri utrujenosti in razdraženosti povezana tudi z oddaljenostjo zaslona od oči. Razdalja, ki je najboljša pri gledanju v zaslone, je 25 cm. Večina ljudi, predvsem mladih pa ima telefon tako blizu glave, kakor da bodo »zlezli v ekran«. Težave pri nošenju očal lahko povzroča tudi svetloba iz drugih virov, kot so luči ali okno, ki se odbija od ekrana in povzroča škiljenje.
Težave, ki jih navajamo ob gledanju v zaslone, so torej pogosteje posledica nepravilne in prepogoste uporabe zaslonov kot modre svetlobe.
Pri uporabi zaslonov je torej bolj kot očala za modro svetlobo, pomembna pravilna in zdrava uporaba ekranov. Pravilo, ki lahko zelo pomaga pri tem, je 20-20-20. Na vsakih 20 minut gledanja v ekran bi si morali vzeti 20 sekund časa za opazovanje predmeta, ki je vsaj 20 metrov stran. Gledanje na različne razdalje aktivira mišice v očeh, da ponovno prilagodijo lečo gledanju bolj oddaljenih predmetov. Mišice se posledično nekoliko sprostijo in takšna preprosta sprememba fokusa lahko pomaga pri manjši utrujenosti oči. Seveda je pravilo 20-20-20 dobro upoštevati tudi pri dolgotrajnem učenju, saj so oči utrujene tudi ob gledanju v učbenik.
Se torej splača kupiti očala za modro svetlobo?
Ko gre za zdravje, je najboljše spremeniti navade, ki jih imamo ob gledanju v zaslone. Posluževanje pravila 20-20-20 lahko bistveno izboljša zdravje oči in pomaga preprečevati slabšanje dioptrije. Dobro je tudi, da zaslonov ne uporabljamo tik pred spanjem, da ne motimo dnevno-nočnega ritma svojega telesa.
Kratek odgovor je torej ne. Namesto precej drage investicije v očala, ki blokirajo modro svetlobo, denar raje prihranite za kak lep izlet v naravo, kjer lahko cel dan uživate v predmetih, ki so tudi več kot 20 metrov stran. To bo vašim očem naredilo največ dobrega – pa počutju tudi.
Revija Študent je medijsko podprla Škisovo tržnico 2023, ki je 11. maja potekala na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. Na dogodku smo bili s stojnico prisotni tudi člani uredništva. Več informacij najdeš:
Dan prekoračenja Zemljinih virov, po angleško znan kot Earth Overshoot Day se obeležuje vsako leto na točki, ko človeška poraba preseže vire, ki jih narava lahko obnovi. Od leta 1970 dalje sta se ekološki odtis človeštva in biokapaciteta Zemlje razhajala do te mere, da nam trenutno viri planeta zadostujejo le do konca julija. Omenjeni dan je bil ustanovljen, da nas opomni, da lahko človeške odločitve spremenijo in pomagajo premakniti datum čim bolj proti koncu koledarskega leta.
Kaj je dan prekoračenja Zemljinih virov in kdaj se je začel?
To je dan v letu, ko človeška poraba preseže vire, ki jih narava še lahko obnovi. Naš ekološki odtis je zemlja, ki jo potrebujemo za pridelavo vsega, kar porabimo – obdelovalne površine, ribištvo in gozdovi – ter odpadki, ki jih ustvarimo. Zemljina biokapaciteta zajema vire, ki jih ima naš planet na voljo za izpolnjevanje naših potrošniških potreb in jih lahko vsako leto obnovi.
Kot človeštvo že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja ne živimo več v okviru Zemljinih biokapacitet. Dan prekoračenja Zamljinih virov so prvič obeležili leta 2006. Dan podpirajo različne organizacije, kot so Svetovni sklad za naravo (WWF – Worldwide Fund for Nature) in Global Nature Fund (GNF).
Dan prekoračenja Zemljinih virov
Kako izračunajo dan prekoračenja Zemljinih virov?
Global Footprint Network izračuna naravne vire Zemlje, na podlagi biološke zmogljivosti, kot so gozdovi, kmetijska zemljišča, ribolovna območja in pozidana zemljišča. Ekološki odtis človeštva pa vključuje vidike, kot so povpraševanje po hrani, lesu in drugih gozdnih proizvodih, mestni prostor in gozdovi za absorpcijo emisij oglijkovega dioksida.
Dan se izračuna tako, da se Zemljina biokapaciteta deli s človekovim ekološkim odtisom in rezultat pomnoži s 365 dnevi. Podobni izračuni se uporabljajo za vsako državo za vsako leto, s čimer lahko izračunamo dan prekoračenja Zemljinih virov posamezne države.
Zakaj je dan prekoračenja Zemljinih virov pomemben?
Odkar so Združeni narodi leta 1970 začeli zbirati podatke, dan prekoračenja Zemljinih virov prihaja vedno prej. Leta 1970 je dan padel na 30. december, nato pa se je postopoma pomikal nazaj na konec julija. Leta 2018 je doseg svoj najzgodnejši datum in sicer 25. julij.
To pomeni, da človeštvo izčrpa obnovljive vire v nekaj več kot pol leta, zaradi česar se znajdemo v ekološkem primanjkljaju. Človeška poraba zdaj potrebuje naravne vire 1,75 Zemlje namesto samo ene, polovica tega pa je samo za hrano.
Kampanja ob dnevu Zemlje želi poudariti moč, ki jo ima človeštvo in njegove institucije, da premaknemo datum nazaj proti koncu leta. Dan služi kot opomnik, da je mogoče trenutne trende in potrošniške navade obrniti in tako izboljšati kakovost našega življenja. Razlika, ki jo lahko naredimo z življenjem v skladu z naravnimi sredstvi, postane očitna ko pogledamo leto 2020. Zaradi pandemije in zmanjšanju gospodarskega gibanja je bil dan prekoračenja Zemljinih virov prestavljen na 22. avgust. Toda leta 2021 se je ponovno premaknil skoraj za mesec dni naprej, na 29. julij.
Dan prekoračenja Zemljinih virov po svetu
Poleg dneva prekoračenja Zemljinih virov, pogosto poudarjamo tudi posamezne države in dneve, ko le te dosežejo svoje presežke. Uspešnosti držav se razlikujejo: v Katarju je dan prekoračitve že 10. februarja, medtem ko Jamajka poskrbi, da naravni zemeljski viri zdržijo skoraj do božiča.
V Sloveniji je dan prekoračenja Zemljinih virov letos padel na 18. april, kar pomeni, da če bi vsi živeli kot prebivalci Slovenije, bi za preživetje potrebovali 3,4 Zemlje.
Dan prekoračenja Zemljinih virov posameznih držav
Nekaj zanimiv dejstev
Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki teoretično ustreza biokapaciteti 1,75 Zemlje.
Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 % biokapacitete našega planeta.
5,8 milijarde ljudi (72 % svetovnega prebivalstva) živi v državah, ki porabijo več naravnih virov, kot jih imajo na voljo.
Dejstvo, da dan ekološkega dolga obeležujemo že 50 let, pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let. To se kaže v današnji degradaciji ekosistemov in visoki vrednosti toplogrednih plinov v ozračju.
Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za 6 dni, bi do leta 2050 zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj Pariškega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.
Kaj lahko naredimo, da premaknemo datum?
Kampanja #MoveTheDatese osredotoča na pet področij sprememb: planet, mesta, prebivalstvo, energija in hrana. Pobude segajo od podeželskih projektov sončne energije in proizvodnje govejega mesa z majhnim vplivom, do krožne mode in zdravja žensk.
Analiza iz leta 2019 je pokazala, da bi z večjo energetsko učinkovitostjo obstoječih zgradb in razogljičenjem energije lahko dan premaknili za 21 dni nazaj. Če bi zmanjšali količino zavržene hrane za polovico, bi lahko datum premaknili za 10 dni. S prepolovitvijo globalnega CO2 pa bi prihranili celih 93 dni. Zmanjšanje porabe mesa bi datum premaknilo za 17 dni nazaj.
Nekateri ukrepi, ki se že izvajajo po vsem svetu, so v zadnjih letih pomagali upočasniti tempo nazadovanja. V zadnjih petih letih se je dan prekoračenja Zemljinih virov premaknil v povprečju za manj kot en dan. Pred tem pa se je vsako leto premaknil za približno 3 dni.
Na instagram profilu globalfootprintnetwork lahko spremljaš kdaj posamezne države dosežejo dan prekoračenja Zemljinih virov, prav tako pa delijo veliko informacij in nasvetov o dnevu, ter kako ga zamakniti.
Ker Evropska unija zahteva, da bodo vsi novi avtomobili od leta 2035 naprej brezemisij, so evropske države že začele s pripravo ustrezne infrastrukture. Švedska bo tako kot prva na svetu avtocesto permanentno spremenila v elektrificiranocesto, na kateri se bodo med vožnjo lahko polnili avtomobili in tovornjaki. Cesta bo morda do leta 2035 le del 3.000 kilometrov obsežnega omrežja električnih cest na Švedskem.
Elektrificirana cesta na Švedskem
Ta severnoevropska država ima že nekaj izkušenj s področja, saj je v enem izmed projektov že vzpostavila začasno elektrificirano cesto. Tokrat so izbrali avtocesto E20, ki povezuje logistična centra med Hallsbergom in Örebro. Obstajajo trije glavni načini polnjenja vozil med vožnjo: konduktivni, induktivni sistem ali polnjenje preko električnihžic. Slednje so primerne le za temu namenjene avtobuse in druga težka vozila.
Konduktivno polnjenje bi omogočalo tudi polnjenje avtomobilov, ki bi se preko prevodne palice dotikali »tirov«. Induktivni sistem vso tehnologijo skriva pod površjem in elektriko preko tuljave pošilja v vozilo. Tudi vozilo ima tuljavo, preko katere sprejema električno energijo in z njo polni baterijo. Kateri način polnjenja bodo uporabili pri projektu, še ni znano. Projekt naj bi bil končan do leta 2025.
Zagotavljanje zadostne energije je eden od izzivov
Trenutno je eden glavnih izzivov pri prehodu na električna vozila zagotavljanje zadostne energije težjim vozilom, saj bi ta danes potrebovala ogromne (in težke) baterije. Električni cestni sistem oziroma ERS (angleško Electric Road System) se zato osredotoča predvsem na tovornjake. A nedavna raziskava kaže velike prednosti tudi za osebna vozila. V simulaciji so analizirali vzorce gibanja 412 osebnih vozil na različnih predelih Švedske in nekaterih drugih evropskih cestah.
S kombinacijo statičnega polnjenja doma in dinamičnega polnjenja med vožnjo, bi lahko zmanjšali velikost baterije tudi do 70odstotkov. A pri tem so ugotovili, da sistem ne bo enako koristen za vse. Prebivalcem blizu mestnih središč bo namreč na voljo več elektrificiranih cest kot na podeželju.
Več o tehnologiji in enem izmed pilotnih projektov na Švedskem izveš v spodnjem posnetku:
How does a smart road work? Wireless electric road charging for EVs in Sweden | WION EDGE
S podobnimi sistemu se ukvarjajo tudi Italija, VelikaBritanija, ZdruženedržaveAmerike in Indija. Švedska pa je že sklenila partnerstvo z Nemčijo in Francijo, pri katerem si države delijo izkušnje in sodelujejo pri raziskavah.
V dobre ali slabe namene si ljudje pogosto želimo pogledati v misli soljudi. Leta 1921 je John A. Larson izumil zloglasni detektor laži ali poligraf, ki naj bi policiji pomagal pri zasliševanju osumljencev. Stvar se je izkazala za skrajno nezanesljivo, detektor laži je imel povprečno 54 % možnosti, da pravilno ugotovi, ali oseba govori resnico. Približno toliko kot človeški izpraševalec.
Dobrih sto let pozneje je OpenAI v javno rabo ponudil ChatGPT. To ni edino takšno orodje na trgu, med drugimi ima svojo verzijo tudi Google. Kot vidimo, imajo ti programi ogromno moč, komentatorji že govorijo o izumu univerzalne umetne inteligence, ki bo prekosila človeka v čisto vsem – razen ljubezni. Morda pa ji uspe dešifrirati celo to, glede na nedavno raziskavo objavljeno v Nature Neuroscience.
Raziskovalci z University of Texas, Austin so uporabili ChatGPT-ju podobno orodje, da je razvozlalo človeške misli iz magnetne resonance možganov. Pravilno je zapisalo neverjetnih 80 % besed, ki so jih udeleženci poslušali ali o njih razmišljali.
Za 16 ur posnetkov s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so uporabili tri prostovoljce. fMRI je posebna metoda slikanja možganov, ki meri majhne spremembe v pretoku krvi po možganih. Z njo so znanstveniki do zdaj večkrat uspešno določili možganske centre za določena opravila. Prvič v zgodovini pa lahko znanstveniki s pomočjo umetne inteligence razločijo posamezne besede in misli, ki jih spremljajo.
Težava dešifriranja besedil iz človeških možganov je, da signal, ki ga zazna fMRI pusti sledi tudi do 10 sekund. V tem času človek izgovori okoli 20 besed, ki bodo na sliki le nepregledna zmes. Zato so raziskovalci razvili poseben program na osnovi ChatGPT-ja, ki misli oz. besede dešifrira sproti in prinaša zavidljive rezultate.
Zavidljivi rezultati
Prostovoljci so imeli tri naloge: besedilo so poslušali, morali so si predstavljati pripovedovanje besedila in pogledati kratek brezzvočni film. Medtem je umetna inteligenca priklopljena na fMRI snemalnik spremljala možganske signale in tolmačila besede ter misli. Ko so udeleženci besedilo poslušali, je pravilno razbrala pomen in zapisala besede med 72 in 82 odstotki. Besedilo, ki so si ga prostovoljci le predstavljali v glavi, je zadela med 41 in 74 odstotki. Njihovo interpretacijo nemega filma je razvozljala 21-45 % uspešno.
Raziskave kot je ta vedno postavijo pred nas kup etičnih vprašanj in zadreg. Če se metoda še izboljša in začne dosegati odstotke krepko preko 80 % na vseh področjih, nas lahko skrbi za novo vrsto zasebnosti – zasebnost misli. Ni si težko predstavljati totalitarnega sistema, ki bi brez odlašanja posegel po tej tehnologiji.
V demokratičnih družbah bi tako orodje verjetno najprej uporabile korporacije za povečevanje prodaje in doseganje ekstremne storilnosti svojih zaposlenih. Kmalu zatem pa bi tudi najbolj demokratične vlade zamikalo branje misli osumljencev, potencialnih kriminalcev in drugih »troublemakerjev«. V namen varovanja družbe bi take poskuse pozdravili, a le če je sistem brezhiben. Kar pa ni in ni rečeno, da kadarkoli bo.
Nevarnejši scenarij bi bila ponovitev zgodbe z detektorjem laži. Kljub temu, da poligraf ni mogel zanesljivo pokazati ali nekdo laže, so ga ameriški varuhi zakona uporabljali na debelo. Ker poligraf meri srčni utrip, pritisk, potenje, temperaturo, naj bi v teoriji pokazal, da se človek laže, saj je pod stresom. A ravno najbolj prekaljeni in nevarni kriminalci verjetno nimajo posebnih telesnih reakcij kadar govorijo laži.
Prav tako so lahko prostovoljci v raziskavi zmedli umetno inteligenco s svojim nesodelovanjem. Kot vidimo tudi odstotki pravilnosti zelo variirajo. V scenariju kjer se začne pomanjkljivo metodo jemati preveč resno, jo uporabljati za nekritično branje človeških misli, se lahko marsikomu zgodi krivica. V enakem tonu so raziskovalci zaključili svoje poročilo z besedami: »Ključno je, da se širi vest o potencialnih nevarnostih tehnologije in ustvari zakone, ki bodo varovali zasebnost misli vsakega posameznika.«
