ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Le redki režiserji bi lahko dejali, da so v roku treh let in predvsem zaporedoma v kinodvorane spravili tri legendarne, zimzelene filmske naslove. John McTiernan je eden izmed njih. Leta 1987 je amazonske gozdove ustrahoval Predator, leto kasneje je John McClane rešil katastrofo znotraj Nakatomi plaze v Umri pokončno (Die Hard), leta 1990 pa smo v prvi predelavi romana Toma Clancyja prejeli podmorniški vohunski triler Lov na Rdeči oktober (The Hunt for the Red October).

John McTiernan, Predator postane hit leta 1987

Njegov prvi film je bil grozljivka Nomadi (Nomads), v kateri je Pierce Brosnan igral antropologa, pravega strokovnjaka za nomade, ki pa so se izkazali za več kot le to. Z izjemno nizkim proračunom je scenarist in režiser McTiernan leta 1986 poskrbel za ravno dovolj navdušenja – ne s strani kritikov – , da so njegov trud opazili producenti prihajajočega filma o asasinskem nezemljanu, ki se spopade z enoto vojakov. V sklopu snemanja filma v mehiški džungli je McTiernan izgubil več kot deset kilogramov, a je bil ves trud poplačan ob izidu.

Predator je zasedel prvo mesto na lestvici zaslužkarjev, ko je izšel sredi junija. V Združenih državah Amerike je leta 1987 zasedel 10. mesto največjih zaslužkarjev, brez težav pa lahko rečemo, da je njegov današnji status preskoči vse tiste, ki so se uvrstili predenj. Prve ocene so bile mešane, za razliko od McTiernanovega prvenca pa je bil tokrat na njegovi strani večni Roger Ebert, ki je v svoji recenziji zapisal, da Predator »nudi tisto, za kar trdi, da ponuja: učinkovit akcijski film«. In Predator je danes eden najboljših akcijskih filmov vseh časov, najboljših filmov osemdesetih, najboljših filmov o nezemljanih in še bi lahko naštevali. Ko se v filmu zgodi najbolj mačističen stisk rok vseh časov, potem nam je jasno, da gledamo mojstrovino.

John McTiernan o filmu Umri pokončno: »Terorizem ni zabaven«

Predator je sprožil franšizo, ki je ustvarila tri nadaljevanja in eno predzgodbo, skoraj enako znana pa je njena naveza z Osmim potnikom (Alien proti Predatorju). Franšizo pa je ustvaril tudi njegov naslednji film, ki si je prislužil enkrat višji proračun. Umri pokončno je bil ustvarjen s približno 28 milijoni ameriških dolarjev, v blagajne pa prinesel 140 milijonov. Ponovno so bile ocene mešane, skorajda mlačne – Mark Kermode je film oboževal, Roger Ebert je menil, da gre za neumnost. Dejstvo pa je le eno. Umri pokončno velja za enega najboljših akcijskih filmov v zgodovini, redno pa se uvršča na sezname božičnih filmov, kar je obenem tudi zelo pogosta debata v filmskem svetu. Več časa kot je minilo, več simpatij je imel prvi del franšize, ki se je nadaljevala v štirih filmih. Bruce Willis je postal mega zvezda, akcijski šampion, režiserju pa je pripadel status enega najbolj zaželenih.

Tako je sledil Lov na rdeči oktober, ki zaključuje njegovo izjemno »trilogijo« uspešnic. Film, v katerem igrajo Sean Connery, Alec Baldwin, Sam Neill, Tim Curry, James Earl Jones in Stellan Skarsgard, je bil predelava istoimenske knjižne uspešnice Toma Clancyja. Pozitivne kritike so pomenile nov uspeh za McTiernana, film pa je v blagajne pospravil 200 milijonov ameriških dolarjev. Ebert je o filmu zapisal: »McTiernan, čigar prejšnja filma sta bila Predator in Umri pokončno, je v teh filmih pokazal občutek za slog in izbiro pravega trenutka, toda kar dodaja v Lovu na Rdeči oktober, je nekaj podobnega inteligenci, ki jo je Clancy prinesel v film roman.«

Vrnitev v svet Johna McClana je pomenila najbolj dobičkonosen film leta 1995

Skoraj pol desetletja je McTiernan potreboval, da se je vrnil v velik slogu po režiji filmov Zadnji dnevi raja (Medicine Man, 1992) in Zadnja velika avantura (Last Action Hero, 1993). Umri pokončno 3 oziroma Umri pokončno brez oklevanja je leta 1995 v blagajne prinesel kar 366 milijonov ameriških dolarjev in postal najbolj dobičkonosen film leta. Za mnoge kulten film, mnogim skorajda na nivoju prvega filma v franšizi, a tudi tu je McTiernan postavil jasne mejnike. Akcijo je znal na taki ravni in takem tempu posneti le on. Alternativni konec tretjega dela v franšizi Umri pokončno pa se lahko uvrsti med najboljše vseh časov.

Po štiriletni odsotnosti z odra najbolj opaznih filmov, je McTiernan leta 1999 v kinodvorane pospremil dva filma – Trinajsti bojevnik (13^th Warrior) in Afera Thomasa Crowna (The Thomas Crown Affair). Lahko bi rekli nekako takole – prvi je bil polomija, ki je povzročila začasen odhod iz igralskega poklica za legendarnega Omarja Shariffa, drugi pa je bil povsem zadovoljiv film, predelava filma iz leta 1968, v katerem je ponovno združil moči s Piercom Brosnanom. Lahko pa bi pozvali k prebiranju o situaciji v ozadju nastajanja Trinajstega bojevnika, v katero je vpleten tudi pisatelj Michael Crichton, katerega roman Jedci smrti je predstavljal temelj filma.

Rollerball, usodni film Johna McTiernana in dve desetletji obtožb, kazni in izgona

V novem tisočletju pa smo prejeli samo še predelavo filma Rollerball (2002) in Morilsko igro (Basic, 2003). Oba naslova sta bila veliki finančni in kritiški polomiji, nihče pa se ni takrat zavedal, da sta bila to njegova zadnja filma. Možnosti še vedno so, a minorne. Kot je v izjemnem pogovoru s francoskim ustvarjalcem dejal kar McTiernan sam: »To ni bil film, ki sem ga nameraval posneti«.

John McTiernan in Rollerball sta zgodba, ki je že sama po sebi vredna filma. Da bi točno opisali, kaj vse se je dogajalo v času produkcije tega filma, bi potrebovali večjo platformo. McTiernan je bil leta 2006 obtožen, da je agentu FBI podal lažne informacije, sam pa ilegalno prisluškoval producentu omenjenega filma. Kazen štirih mesecev zapora in 100 tisoč ameriških dolarjev kazni se je zaradi dodatnih zasliševanj in zavlačevanja povečala na eno leto zapora, tri leta pogojne kazni in kazen v istem znesku. Leta 2013 se je v Južni Dakoti javil na izpolnitev zaporne kazni. Njegova žena je poudarila, da se na zapor težko privaja – shujšal naj bi skoraj 20 kilogramov, vse bolj pa naj bi bil tudi depresiven. V tistem obdobju so se nekatere obtožbe, predvsem ilegalno prisluškovanje, vlekle že skoraj deset let. John McTiernan je razglasil osebni bankrot in zdelo se je, da je njegove kariere popolnoma konec. In na nek način jo je bilo konec že leta 2003, a McTiernan je še vedno McTiernan. Njegovi oboževalci in prijatelji so v času njegovega življenja v zaporu množično podpisovali peticijo »Free John McTiernan«. Bilo jih je ogromno. Sporočilo je jasno, McTiernana filmski svet pogreša.

Filmi Johna McTiernana spadajo med najbolj priljubljene in najboljše

Vsaka minuta, ki preteče od premiere naštetih filmov, drugače jih vidimo. Če je bil nekoč Predator film z mešanimi odzivi, ima danes status legende. Enako je s skoraj polovico filmskih naslovov v njegovem repertoarju, ki se ga ne bi sramoval nihče. Obveljali so za večne. Ko John McTiernan s solzami v očeh reče, da si še želi snemati filme z isto vnemo, kot jo je imel pri devetnajstih, in pri tem upa, da se pojavi ta priložnost, lahko le držimo pesti. V zadnjih nekaj letih smo bili najbližje novici o novem filmu ameriškega režiserja zgolj dvakrat. Za videoigro Tom Clancy's Ghost Recon: Wildlands je posnel napovednik, kar neuradno in uradno velja za njegov zadnji izdelek. Zgolj v minuti in pol je jasno dokazal, da lahko pri 72 letih filmskemu svetu in oboževalcem pokaže še marsikateri trik. Tako ni bilo nič čudnega, da so oboževalci skorajda ponoreli, ko se je pojavila novica, da naj bi režiral film Taut Ceci Foxtrot, v katerem bi igrala Uma Thurman in Laurence Fishburne. Še letos marca je bil projekt ponovno prestavljen, a McTiernanova vnema ne pojenja.

Od trenutka, ko mu je sodnik, ki mu je dosodil večjo zaporno kazen dejal, da ne vidi empatije, razumevanja in kesanja v osebi, ki mu stoji nasproti, je minilo že več kot desetletje. V tem obdobju smo videli, da je svoje mesto v filmski industriji obdržalo veliko ustvarjalcev, ki so počeli mnogo hujše reči. Bi lahko naivno dejali, da si zasluži še eno priložnost? Verjetno da. Zagotovo je, da bi svetu dobro del še en film Johna McTiernana.

»Filmov o resničnih ljudeh več ne snemajo, ker so taki filmi nevarni,« pravi McTiernan, ki je preživel nadvse zanimivih dvajset let, v katerih nismo prejeli novega filma čudovitega (akcijskega) režiserja. Iz preprostih zgodb je ustvaril legendarne in nepozabne filme. Navadne sekvence zrenja v gosto džunglo ali plazenja po ventilatorjih je spremenil v napete trenutke filmskega sveta. Če kdo je prav on znal uporabljati način tresoče kamere (shaky cam, op. p.) in izkoristiti njegov polni potencial. Naučil se je veščin filma in osvojil tehnike kot najboljši violinist osvoji notne zapise. John McTiernan spada med najboljše režiserje vseh časov, ki bi ga trenutna filmska industrija vsekakor potrebovala.