Prvi USB ključek je imel 8 MB prostora, danes za nekaj evrov kupiš 64 GB in za okoli petdeset evrov pol terabajta prostora, kar je več kot dovolj za naše najljubše slike in pomembne dokumente. Nadgradnja tega je zunanji disk s še več prostora in hitrejšim prenosom datotek.
Naj računalnik opravi to namesto tebe
Operacijski sistemi Windows od verzije 7 naprej imajo že vgrajeno orodje, ki ga najdemo med nastavitvami v zavihku posodobitev in varnost > varnostno kopiranje. Določimo mape, iz katerih naj črpa datoteke, čas in pogon, nato pa lahko gremo v šolo, na kosilo ali spat, računalnik pa nam bo ustvaril varnostne kopije na USB ključku ali zunanjem disku.
Hranjenje v oblaku
Če nimamo zunanjega diska, lahko datoteke shranimo tudi v oblak. Datoteke naložimo na Google Drive ali pošljemo sami sebi preko Gmaila. Prednost je, da so datoteke dostopne s katerekoli naprave, če imamo dostop do spleta. Prenos je počasnejši kot iz USB ključka ali zunanjega diska.
Specializirano hranjenje v oblaku
Gmail in Drive nista ustvarjena za hranjenje večjih količin datotek, čeprav sta zastonj. 15 GB se sliši veliko, vendar današnje visokokakovostne slike, filmi in glasba hitro prerastejo to številko. Tako na spletu najdemo ponudnike hranjenja datotek v oblaku. Pri Backblaze na primer za nekaj evrov mesečno dobimo neomejeno prostora, še večjo varnost in orodja za organizacijo datotek ter prej omenjeno avtomatizirano ustvarjanje varnostnih kopij.
Preprosto natisni pomembne dokumente
Ne pozabi, da si pomembne dokumente lahko natisneš in ustvariš še dodatno mero zaščite. Več metod naenkrat uporabiš, bolj bodo tvoje datoteke varne.
Politiki so odgovorni ljudem. Izvoljeni so s strani ljudstva in kot taki nosijo nalogo, da delajo za družbo, skrbijo za blaginjo, pripravljajo politike in pobude, s katerimi lahko rešujejo težave. Toda kaj se zgodi, če svojih obljub ne izpolnijo? V italijanskem mestu Trento so stvari vzeli v svoje roke.
V Trentu meščani stvari vzamejo v svojo roko
V večini držav po svetu se stvari nadaljujejo normalno tudi po tem, ko voditelj ne opravi svojih dolžnosti. Najverjetnejši izid je, da vodja zaradi neizpolnjevanja obveznosti izgubi volitve.
Toda v majhnem italijanskem mestu Trento stvari delujejo drugače, kadar politik dela narobe. Prebivalci mesta svoje politike za kazen zaprejo v kletko in jih potopijo v reko.
Vendar to seveda ni usmrtitev. Kletko spustijo le za trenutek, kar velja za zabaven način, da se politik zave svoje napake.
Kazni za voditelje niso redke. Veliko krajev po svetu ima svoje običaje in rituale.
Obred v Trentu se imenuje Tonca. Je del praznovanja vigilije, ki ga mesto praznuje vsako leto v drugi polovici junija.
Potapljanje je eden od glavnih dogodkov med praznovanjem. Imenuje se tudi sodišče pokore, na katerem se sodi politikom in znanim ljudem iz mesta, ki so se med letom osramotili.
S temi kaznimi se javno zasmehujejo voditelji, ki ne izpolnijo svojih obljub.
Tonca tradicionalno poteka zadnjo nedeljo pred 26. junijem. Leta 2022 je potekala 19. junija, letos pa bo morda organizirana 25. junija, tako da si rezerviraj datum, če želiš videti to »usmrtitev«. Misliš, da bi nekaj podobnega morali imeti tudi po slovenskih mestih?
Raziskovalci so dokončali najnaprednejši zemljevid možganov žuželke do zdaj, kar je prelomni dosežek v nevroznanosti, ki znanstvenike približuje resničnemu razumevanju mehanizma mišljenja.
Osupljivo podroben diagram
Mednarodna ekipa pod vodstvom Univerze Johns Hopkins in Univerze v Cambridgeu je izdelala osupljivo podroben diagram, na katerem so sledili vsaki nevronski povezavi v možganih ličinke sadne mušice, arhetipskega znanstvenega modela z možgani, primerljivimi s človeškimi.
Delo, ki bo verjetno podlaga za prihodnje raziskave možganov in navdih za nove arhitekture strojnega učenja, je bilo objavljeno v reviji Science.
»Če želimo razumeti, kdo smo in kako razmišljamo, je del tega tudi razumevanje mehanizma mišljenja,« je dejal glavni avtor Joshua T. Vogelstein, biomedicinski inženir univerze Johns Hopkins, ki je specializiran za projekte, ki temeljijo na podatkih, vključno s študijo povezav živčnega sistema. »Ključ do tega pa je poznavanje načina, kako se nevroni med seboj povezujejo.«
Prvi poskus kartiranja možganov star že 50 let
Prvi poskus kartiranja možganov, ki se je začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je prinesel delni zemljevid in Nobelovo nagrado. Od takrat so bili delno kartirani v številnih sistemih, vključno z muhami, mišmi in celo ljudmi, vendar te rekonstrukcije običajno predstavljajo le majhen del celotnih možganov. Celoviti zemljevidi so bili ustvarjeni le za nekaj majhnih vrst z nekaj sto do nekaj tisoč nevroni v telesu.
Povezovalni sistem mlade sadne mušice, ličinke Drosophila melanogaster, ki ga je izdelala ta ekipa, je najpopolnejši in najobsežnejši zemljevid celotnih možganov žuželk, kar jih je bilo doslej izdelanih. Vključuje 3.016 nevronov in vse povezave med njimi: 548.000.
»Minilo je že 50 let, pa je to prvi možganski povezovalni načrt. To je zastava v pesku, da to lahko naredimo,« je dejal Vogelstein. »Vse je bilo pripravljeno na to.«
Kartiranje celotnih možganov je težavno in zelo zamudno
Kartiranje celotnih možganov je težavno in zelo zamudno, tudi z najboljšo sodobno tehnologijo. Za pridobitev popolne slike možganov na celični ravni je treba možgane razrezati na stotine ali tisoče posameznih vzorcev tkiva, ki jih je treba vse slikati z elektronskimi mikroskopi, nato pa sledi naporen proces rekonstrukcije vseh teh delov, nevron za nevronom, v popoln in natančen portret možganov. Za to je bilo potrebno več kot desetletje, da je to uspelo z mlado sadno mušico. Ocenjuje se, da so mišji možgani milijonkrat večji od možganov male sadne mušice, kar pomeni, da v bližnji prihodnosti ni verjetno, da bi lahko naredili zemljevid, ki bi bil blizu človeškim možganom, morda celo ne za časa naših življenj.
Ekipa je namenoma izbrala ličinko sadne mušice, saj si ta vrsta žuželk z ljudmi deli veliko temeljnih bioloških značilnosti, vključno s primerljivo genetsko osnovo. Poleg tega ima bogato učenje in odločanje, zaradi česar je uporaben modelni organizem za nevroznanost. Za praktične namene pa je mogoče njene razmeroma kompaktne možgane slikati in rekonstruirati njihova vezja v razumnem časovnem okviru.
Sodelovali sta univerzi Cambridge in Johns Hopkins
Kljub temu sta univerzi Cambridge in Johns Hopkins za to delo potrebovali 12 let. Samo slikanje je trajalo približno en dan na nevron.
Raziskovalci iz Cambridgea so ustvarili slike možganov visoke ločljivosti in jih ročno preučevali, da bi našli posamezne nevrone, jih natančno sledili in povezali njihove sinaptične povezave.
Cambridge je podatke predal univerzi Johns Hopkins, kjer je ekipa več kot tri leta uporabljala izvirno kodo, ki so jo ustvarili za analizo povezljivosti možganov. Ekipa Johnsa Hopkinsa je razvila tehnike za iskanje skupin nevronov na podlagi skupnih vzorcev povezljivosti, nato pa je analizirala, kako se lahko informacije širijo po možganih.
Na koncu je celotna ekipa popisala vsak nevron in vsako povezavo ter vsak nevron razvrstila glede na vlogo, ki jo ima v možganih. Ugotovili so, da so najbolj obremenjeni možganski tokokrogi tisti, ki so vodili do nevronov učnega centra in od njih.
Metode, ki jih je razvil Johns Hopkins, so uporabne za vsak projekt povezovanja možganov, njihova koda pa je na voljo vsem, ki bodo poskušali kartirati še večje živalske možgane, je dejal Vogelstein in dodal, da kljub izzivom pričakujejo, da se bodo znanstveniki lotili miši, morda že v naslednjem desetletju. Druge ekipe že delajo na zemljevidu možganov odrasle sadne mušice. Benjamin Pedigo, doktorski kandidat za biomedicinsko inženirstvo univerze Johns Hopkins, pričakuje, da bo koda ekipe pomagala razkriti pomembne primerjave med povezavami v možganih odraslih osebkov in ličink in boljše razumevanje razlik v ožičenju možganov, ko bodo ustvarjene povezave za več ličink in drugih sorodnih vrst.
Delo na ličinkah sadnih mušic je pokazalo značilnosti vezij
Delo na ličinkah sadnih mušic je pokazalo značilnosti vezij, ki so presenetljivo spominjale na pomembne in zmogljive arhitekture strojnega učenja. Ekipa pričakuje, da bodo nadaljnje študije razkrile še več računskih načel in morda navdihnile nove sisteme umetne inteligence.
»Kar smo se naučili o kodi za sadne mušice, bo imelo posledice za kodo za ljudi,« je dejal Vogelstein. »To želimo razumeti – kako napisati program, ki vodi do človeškega možganskega omrežja.«
Se ti kdaj zgodi, da doma nimaš točno določenega pripomočka ali lepotnega izdelka, ki ga potrebuješ? Ali pa ga nočeš kupiti, ker nisi prepričana, kolikokrat ga boš potrebovala? Na srečo obstaja na stotine trikov, ki jih lahko uporabiš, da nadomestišizdelke iz trgovine z domačimi potrebščinami, ki so vedno pri roki. Te zanima, kateri so najbolj uporabni?
Si ob ličenju pomagaš s testiranjem barv senčil in šmink na rokah? Potem pa jih težko očistiš? Če nimaš odstranjevalca ličil ali pa ne dela dobro, si lahko pomagaš z navadno vlažilno kremo. Naneseš jo, vtreš z vato ali vlažno krpo, nato pa vse skupaj spereš. In roka je čista!
Lahko izdelaš čisto svojo kremo za nego obraza. V skodelici zmešaj nekaj žlic kuhanega riža, rožne vode in mleka. Nastalo zmes prelij v modelčke za pripravo ledenih kock in za nekaj ur postavi v zamrzovalnik. Pri vsaki uporabi iz zamrzovalnika vzemi novo kocko in jo nanesi na obraz, ko se počasi tali.
Doma lahko pripraviš tudi samoporjavitveno kremo! Potrebuješ le navaden losjon za kožo brez vonja ali arom in stoodstotni kakav v prahu. Ko sestavini zmešaš, dobiš kremo, ki jo naneseš na kožo. Pazi le, da čez ne oblečeš belih oblačil, da se ne umažejo.
Razpokane ustnice lahko pozdraviš z domačim pripravkom zmešane zobne paste in sladkorja. Po nanosu pustiš delovati eno do dve minuti, temeljito spereš in uživaš v zapeljivem smehljanju.
Prhljaja se lahko znebiš s pripravo prav posebne mešanice limoninega soka, gorčičnega in kokosovega olja. Pripravljeno tekočino s pomočjo ožete limone naneseš na lasišče, počakaš nekaj minut, nato pa spereš in občuduješ rezultate.
Sims 4 je zadnja v nizu iger franšize Sims. Igra je socialna simulacija, kjer lahko nadzoruješ dejanja avatarjev – Simsov – in svet, v katerem živijo. Skoraj gotovo se je spomniš iz otroštva. Si bil med tistimi, ki so Simčkom (tudi z goljufanjem) ustvarili lepo življenje, ali nami, ki smo sadistu v sebi pustili, da mu zrastejo krila?
Brezskrbno izživljanje
Ker igra nudi popoln nadzor nad ustvarjenimi ali izbranimi Simsi, je izživljanje seveda mikavno. Postaviš lahko kakršnokoli bivališče; če je problem denar, te hitro reši bližnjica motherlode. Simse lahko zapreš v sobo brez vrat in jih izstradaš do smrti. Lahko jih zakleneš ven in pustiš, da zmrznejo. Dejstvo, da med mučenjem prav smešno teatralno poskakujejo in oporekajo, jim ni v prid. Kaj šele, ko ugotoviš, da se barve duhov v igri razlikujejo glede na smrt. V nadaljevanju je 29 predlogov za tiste, ki se malenkost preveč poistovetijo s starozaveznim bogom.
Požar
Najbolj naravno je, da Simsi umrejo od starosti. Če jim je namenjena nenaravna smrt, lahko ta nastopi zaradi treh skupin dejavnikov: potreb, razpoloženja (na kar potrebe neposredno vplivajo) in okoljskih vplivov. Marsikdo kar hitro ugotovi, da se splača paziti na Simčke, ki ne znajo kuhati. Do konca življenja jim utegne biti vroče. Požar lahko povzročiš tudi tako, da poleg kamina namestiš preproge.
Foto: Osebni arhiv
Elektrika
Elektrika lahko Simse stepe, če jim ukažeš popraviti pokvarjeno belo tehniko. Od tega bodo umrli le, če se zgodi dvakrat zapored. Prvič bodo zgolj rahlo omotični.
Foto: Osebni arhiv
Lakota
Če Simček 48 ur (v igri) ne dobi hrane, se bo zgrudil in umrl. Ker začnejo avatarji z nizkimi potrebami delovati samostojno, je Simčka treba zapreti, da ne pride do hrane.
Foto: Osebni arhiv
Smrtonosni bes
Tako je, v četrti igri lahko Simse pokončajo intenzivna čustva. Občutki in razpoloženje so vidni v spodnjem levem kotu. Jezne občutke lahko izzoveš tako, da Simsi dolgo vztrajajo v prepiru ali so izpostavljeni čemu, kar jim ni všeč (igra omogoča zelo podrobno opredelitev osebnosti). Ti občutki se seštevajo in vplivajo na razpoloženje. Ko je Simček enraged, je že v nevarnosti. Če se ne umiri, bo doživel infarkt.
Foto: Osebni arhiv
Joj, to pa je nerodno
Občutke sramote izzoveš z raznimi socialnimi lapsusi. Dober način, da Simčku postane nerodno, je, da izgubi nadzor nad mehurjem. Da od sramote umre, ga pripravi do tega, da bo “mortified” in še malo vztrajaj.
Foto: Osebni arhiv
Hahaha, umiram
Zakaj bi se ustavil pri tem, da nekoga nasmejiš do solz, če ga lahko s smehom kar ubiješ. Ta način je med lažjimi, preprosto vztrajaj pri socialnih interakcijah razdelka funny in kmalu se bo Simček tako smejal, da ne bo prišel do sape.
Foto: Osebni arhiv
Glu glu, še sem tu!
Simsi, ki predolgo plavajo, se utrudijo in utonejo. Da do tega pride, jim je treba preprečiti izhod iz vode – bazenu preprosto odstrani lestvico. Če mu uspe ven, zagradi bazen z zidom ali ograjo.
Foto: Osebni arhiv
Smrtna postelja nekoliko drugače
Ko so Simsi v letih, so bolj ranljivi. Simsi v zadnji fazi življenja lahko umrejo od pretiranega fizičnega napora. Seveda lahko Simčka siliš telovaditi v nedogled. Lahko pa večkrat izbereš romantično interakcijo woohoo in umrl bo med rjuhami.
Foto: Osebni arhiv
Cowplant
Cowplant je mesojeda rastlina, ki jo lahko posadiš, ko najdeš seme (ponavadi naključno, pogosto z ribarjenjem). Ko enkrat zraste, ima namesto cveta glavo odrasle krave, ki jo je treba redno hraniti. Lačna rastlina bo iz gobca držala torto za vabo. Simček, ki po torti poseže dvakrat zapored, bo prebavljen. Njegovo esenco lahko spije tisti, ki Cowplant pomolze – s tem si podaljša življenje.
Foto: Osebni arhiv
Ko je vesolje proti tebi (dodatek Get to Work)
Foto: Osebni arhiv
Simsom, ki potujejo v vesolje s premalo dodelano raketo, se lahko zgodi, da bodo od trka umrli. Lahko jih zadane tudi meteorit. To se zgodi, ko ponoči uporabljajo teleskop tudi po opozorilu, da so videli, kako se nekaj približuje.
Foto: Osebni arhiv
Suši iz ribe napihovalke (dodatek City Living)
Z dodatkom City Living se pojavi jed pufferfish nigiri ali suši iz strupene ribe napihovalke. Za slabo pripravljeno jed obstaja 50 % možnost, da bo jedca ubila. Ta možnost je še večja, če je Simček že slabe volje (ne deluje pa na morskih deklicah).
Foto: Osebni arhiv
Nevihta (dodatek Seasons)
Ko je zunaj nevihta, so Simčki čisto iz sebe in bodo tekli noter. Lahko se zgodi, da jih zadane strela.
Foto: Osebni arhiv
Prevroče, premrzlo (dodatek Seasons)
Foto: Osebni arhiv
Z dodatkom za letne čase se pojavita še dve možnosti za smrt. Simčki lahko zmrznejo ali jih zadane vročinska kap. To se zgodi, ko so dlje časa na mrazu ali vročini v neprimerni opravi.
Smrtna roža (dodatek Seasons)
Foto: Osebni arhiv
Simček, ki spretnost urejanja rož razvije do 9. stopnje, lahko pripravi šopek z rožo smrti. Prejemnik tega darila se bo postaral, če je že v zadnji fazi življenja, pa bo umrl.
Foto: Osebni arhiv
Eksotične ribe (dodatek Get Famous)
Luminary's Exotic Water Garden je vrtni okras iz dodatka za slavo. V njem so lahko piranje in morski psi, ki jih je treba hraniti. Kaj se zgodi, če Simček skoči v ribnik, ko so prebivalci lačni, preizkusi sam.
Foto: Osebni arhiv
Pretirano piflanje (dodatek Discover University)
Simsi, ki na fakulteti prispevajo preveč znanja v raziskovalni računalnik (opcija contribute knowledge na napravi research machine), bodo izčrpani. V primeru, da Simčka prisiliš v nadaljevanje, mu bo to skurilo možgane.
Simčka z najvišjo stopnjo sposobnosti mešanja pijač lahko pripraviš do tega, da zmeša napitek Beetle Juice. Spije ga lahko dvakrat zapored, tretjič bo zadnjič.
Foto: Osebni arhiv
Gospodar muh (dodatek Eco Lifestyle)
Simsom, ki ne odnašajo smeti, se slabo piše. Neposredna bližina slabo razpoloženih muh je lahko smrtonosna.
Foto: Osebni arhiv
Avtomati za hrano (dodatek Snowy Escape)
Hitro boš videl, da se v avtomatih večkrat kaj zatakne. Simsi jih lahko stresejo, a s tem tvegajo, da avtomat pade nanje in jih zmečka.
Foto: Osebni arhiv
Padec z gore (dodatek Snowy Escape)
Simsi lahko v slabem vremenu ali v primeru, da v plezanju niso preveč spretni, padejo v smrt.
Foto: Osebni arhiv
Spodletela potegavščina (dodatek High School Years)
Simsom lahko spodleti poskus dveh interakcij za nepridiprave. Če poskusijo podtakniti smrdljivo bombo, se lahko od dima zadušijo. Prav tako lahko umrejo od strahu, če trikrat prikličejo urbani mit.
Foto: Osebni arhiv
Prešvican konec (dodatek Spa Day)
Igralci, ki se jim vročinska kap ne zdi dovolj kruta, lahko Simse pregrejejo v savni. Odstrani vrata in glej, kako se znoji.
Foto: Osebni arhiv
Vampirji na soncu (dodatek Vampires Game Pack)
Vampirji lahko ubijajo in umrejo. Ubijajo lahko, če so osvojili sposobnost vplivanja na čustva. Simčke v bližini lahko pahnejo v pretirano jezo ali sram. Če pa se spozabijo in preživijo preveč časa na soncu, bodo neprijeten konec dočakali še sami.
Foto: Osebni arhiv
Zahrbtna želja (dodatek Romantic Garden Stuff)
V tem dodatku je vodnjak želja. Ker je nekoliko muhast, izpolnjuje želje glede na daritev in razpoloženje. Simček, ki bo vodnjak, ko je ta slabe volje, prosil za večno življenje, ga bo dobil. Vodnjak ga bo spremenil v duha.
Foto: Osebni arhiv
Potomke dinozavrov in zajčki (dodatek Cottage Living)
Simse, ki so nesramni ali hudobni do kokoši in zajcev, lahko ti napadejo. Poskusi večkrat in lahko se zgodi, da živalica Simčka pokonča.
Foto: Osebni arhiv
Zastrupitev (dodatek Jungle Adventure)
Med raziskovanjem džungle lahko tvoje Simse napadejo škorpijoni in pajki. Brez protistrupa bodo umrli.
Foto: Osebni arhiv
Steklina (dodatek My First Pet Stuff)
Simčka lahko ugrizne glodalec, ki ga ima za ljubljenčka. Brez zdravljenja bo umrl od bolezni, imenovane rabid rodent fever (vročina steklih glodalcev).
Foto: Osebni arhiv
Čarobna smrt (dodatek Realm of Magic)
Simsi čarovniki imajo pri potrebah poseben razdelek, ki meri magični naboj. Čaranje, ko je meter poln, lahko vodi v smrt.
Foto: Osebni arhiv
Zložljiva postelja (dodatek Tiny Living Stuff)
Dodatek s pohištvom Tiny Living prinaša možnost varčevanja s prostorom. Simsi lahko spijo na zložljivi postelji, ki jo upravljajo na daljinec. Ko ta ne dela, bodo Simsi posteljo poskušali odpreti ročno, pri tem pa lahko postelja pade nanje in jih ubije.
Se ti kdaj zazdi, da si si izbral najzahtevnejši študij in da bi se najraje samo izpisal iz fakultete? Potem si poglej sedem najzahtevnejših študijskih programov na svetu in mogoče se boš počutil malce boljše glede svoje izbrane smeri. Če pa najdeš svoj program na tem seznamu, potem pa ti želimo čim manj neprespanih noči in veliko sreče, saj vsi vemo, da jo boš krvavo potreboval.
Kemija
Študij kemije obsega usposabljanje študentov na glavnih področjih kemije, med drugim pa pridobijo tudi znanje iz matematike, fizike, biokemije, kemijskega inženirstva, računalništva in bioinformatike.
Študenti, ki se odločijo za poklic nevrologa, med izobraževanjem pridobijo znanja iz psihologije, biologije, matematike, kemije in fizike.
Že sama pot do poklica nevrologa je dolga in kompleksna. Študenti morajo najprej opraviti šest letni študij na Medicinski fakulteti (UL in UM), sledi sekundariat, nato pa še šest letna specializacija nevrologije, ki poteka na Nevrološki kliniki. Tu pa se še ne konča, saj mora na koncu študent opraviti tudi specialistični izpit.
Študenti se med časom študija poučijo o biologiji, kemiji, fiziki in matematiki. Program pa vsebuje tudi znanja o genetiki, celični biologiji, fiziologiji, nevrobiologiji, evolucijski biologiji in računalništvu.
Ta študijski program obsega zelo veliko znanja, glavna področja, s katerimi se študenti spoznajo pa so kemija, matematika in fizika
Če te zanima drugi najtežji študijski program, si oglej spletne strani Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki ga izvajata Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru.
Se strinjaš s tem seznamom, ali se ti še vedno zdi, da je tvoj študijski program najtežji na celem svetu? Mogoče ti je ta seznam potem lahko v pomoč, da si najdeš kakšen lažji študij ali pa še bolj ceniš trud, ki ga vlagaš.
Zlati boben, mednarodni festival kreativnosti, vabi oglaševalce, agencije, medijske agencije in druge strokovnjake za tržno komuniciranje, da do 21. avgusta prijavijo svoja najboljša dela v enega najbolj priznanih mednarodnih tekmovanj kreativnosti. Nagrade bodo slavnostno podeljene 10. oktobra 2023 v Portorožu.
Tekmovanje
Prijave v tekmo bodo potekale vse do 21. avgusta 2023. Prijavitelji lahko prijavijo vsa dela, ki so bila objavljena, predvajana ali prvič izvedena med 16. avgustom 2022 in 21. avgustom 2023.
Festival je letos odprl prijave za Dansko, Norveško, Švedsko in Švico, k tekmi pa je dodal tudi povsem nov tekmovalni steber kreativna medijska odličnost, ki je namenjen kreativnim delom z izjemno medijsko strategijo, ciljem in izvedbo. Z njim festival uvaja tudi novo nagrado za najboljšo medijsko agencijo leta.
Na novo je tekmovanju dodana tudi sekcija “Game Changer”, namenjena kampanjam, ki izzivajo tradicionalne načine oglaševanja. To je tudi edina sekcija, ki je odprta za dela iz celega sveta.
Festival Zlati boben je vključen na lestvico WARC Creative Rankings, ki sledi rezultatom festivalov kreativnosti po vsem svetu in deluje kot merilo za ustvarjalno odličnost.
Letošnji natečaj z naslovom “Zmenek z mojstrovino” išče najboljšo idejo za plakat. Zmagovalec bo prejel denarno nagrado v višini 1.000 EUR in brezplačno vstopnico za udeležbo na festivalu Zlati boben.
Petčlansko žirijo tekmovanja mladih bobnarjev vodiMykola Kovalenko, ustanovitelj in direktor oblikovanja, Mykola Kovalenko Studio, Ukrajina/Slovaška.
Podaljšanje mednarodno partnerstva z Little Black Book in AdForumom
Zlati boben je podaljšal partnerstvo z Little Black Book – to pomeni, da bodo vsa dela nagrajena z velikimi nagradami neposredno in brezplačno vključena v tekmovanje za nagrade The Immortal Awards, prijavitelji pa bodo prejeli tudi brezplačno članstvo pri Little Black Book.
Zlati boben je ponovno vključen tudi v poročilo AdForum Business Creative Report, edinstveno lestvico najbolj nagrajenih kampanj na svetu po industrijskih panogah.
Žirija
Dela prijavljena v tekmo Zlatega bobna bo ocenjevalo 66 članov žirije iz regije in širše okolice, 50 % žirije pa sestavljajo ženske.
Predsedniki žirij so:
Pancho Cassis, partner in globalni kreativni direktor, DAVID, ZDA/Španija – žirija za enokanalne komunikacije,
Aaron Starkman, globalni glavni kreativni direktor, Rethink, Kanada – žirija zavečkanalne komunikacije,
Prijavitelji lahko izkoristijo kar dve zgodnji prijavi. Festival uvaja prenovljeno posebno ponudbo za prijavitelje, ki prijavijo v tekmo večje število del. Za vsakih 10 prijavljenih del prejme prijavitelj eno brezplačno karto za osebno udeležbo na festivalu Zlati boben (9. – 10. oktober 2023, Portorož).
Ključne informacije o tekmovanju
Rok za oddajo del: 21. avgust 2023
Rok za oddajo del v tekmovanje mladih bobnarjev: 12. september 2023
Vse večje obrestne mere, napovedi globalne recesije in finančna kriza postajajo vse večja in večja grožnja svetovnem prebivalstvu. Kljub slabim napovedim, pa se stopnja brezposelnosti zmanjšuje in so napovedi za leto 2023 po večini precej obetavne.
Najslabše napovedi grozijo Republiki Južni Afriki
Največja stopnja brezposelnosti je napovedana za Republiko Južne Afrike, kjer so bile že v lanskem letu visoke številke z 32,9 % brezposelnega prebivalstva. Letos pa se bo ta številka samo še povečala in to na kar vrtoglavih 35,6 %. Te vrednosti lahko pripišemo počasni gospodarski rasti in strogi zakonodaji na področju dela, ki brezposelnim otežujeta iskanje zaposlitve.
Na našem kontinentu na srečo številke niso tako zelo visoke, vendar so še vedno zaskrbljujoče. Najslabša napoved preti Bosni in Hercegovini s 17 % stopnjo brezposelnosti, sledita pa ji Severna Makedonija s 15 % in Španija z 12,7 %. Spodbudno pa je dejstvo, da so te vrednosti skoraj dvakratnik teh po ostalih državah Evrope, kjer situacija izgleda manj črnogleda.
Spodbudne so tudi vrednosti za Slovenijo. V lanskem letu je bilo brezposelnega kar 5,4 % prebivalstva, za leto 2023 pa je napovedano, da bo iskalcev dela manj, in sicer 4, 3 %. Za primerjavo bodo letos naše vrednosti enake Rusiji, Belorusiji in Maleziji ter pa celo nižje od napovedi za Združene države Amerike, kjer je napovedanih 4,6 %.
Izmed naših sosedov se lahko z nižjimi vrednostmi kot Slovenija, ponašajo samo Madžaris 3,8 %. Za petami nam sledi Avstrija, katere predvidena stopnja brezposelnosti je 4,6 %. Precej slabše pa so številke na Hrvaškem s 6,6 % in v Italiji, kjer je napovedanih 9,4 % iskalcev dela.
Najboljše napovedi ima Tajska, kjer je predvidevano, da bo brezposeln samo 1 % prebivalstva, vendar pa so te številke precej zavajajoče, saj v statistiko ni vključen neformalni sektor; sledi ji Singapur z 2,1 %, na tretjem mestu pa je presenetljivo članica Evropske Unije, in sicer Češka Republika z 2,3 %.
Pri izobraževanju se zgledujemo po Fincih. Pri zdravstvu se zgledujemo po Danski. Bi se morali potem pri zaposlovanju in iskanju služb zgledovati po narodu, ki je znan po pivu in očitno nekaj že dela prav glede na nizke odstotke brezposelnosti, Češki republiki?
Danes je kirurgija nekoliko samoumevna. Ko imamo težavo, gremo k zdravniku, ki preveri, ali je naše stanje dovolj resno, da se ga moramo lotiti operacijsko. Potem se srečamo s kirurgom, ki nam razloži proces operacije, do nas pa pristopi še anestezist, ki preveri naše vitalne znake, preveri možne alergije in zaplete ob anesteziji, nato pa nas medicinske sestre pripravijo in odpeljejo v operacijsko sobo. Nad sabo vidimo luči, ko je maska nameščena na naš obraz pa se spomnimo samo še 10, 9, 8, 7… Nekoč ni bilo tako.
Kam v preteklost sega kirurgija?
Zgodovina kirurgije je pestra in obsežna. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev se je začela že 6500 let pred našim štetjem. Takrat so poznali kirurški postopek imenovan trepanacija, odprtje lobanje, ki je reševalo težave, ki so nastale kot posledica nabiranja tekočine in dvigovanja znotrajlobanjskega pritiska. Lobanje z dokazi tega postopka so našli v Franciji, pri čemer je zanimivo, da so enak postopek poznali tudi Inki. Njih pa lahko povežemo tudi z odpiranjem prsnega koša, ki pa ni služilo zdravstvenim namenom.
Operacijske prakse niso namenjene odstranjevanju tkiva, ampak tudi popravljanju poškodb. Tako ne čudi dejstvo, da je okoli 1750 let pred našim štetjem v starem Egiptu že obstajal postopek za zdravljenje krokodiljih ugrizov in resnejših opeklin.
Arabci so bili zelo uspešni na področju kirurgije. Najbolj poznan kirurg iz srednjega veka je bil Abulcasis, ki je svoje kirurško znanje pridobival od starogrških kirurgov.
V srednjem veku so tudi na področju Evrope opravljali določene kirurške posege, le te pa so včasih po navodilu zdravnikov, včasih pa na lastno pest opravljali brivci. 1540 je tako v Angliji nastalo prvo združenje kirurgov, ki je obstajalo pod imenom Združenje brivcev kirurgov. Opravljali so povsem lažje posege, kot sta izruvanje posameznih zob in izpuščanje krvi.
Vsi vemo, kaj je amputacija, a kot posledica gangrene, torej odmiranja tkiva, je bila amputacija uporabljena šele leta 1630. Opravil jo je Wilhelm Fabry, ki je poznan kot oče nemške kirurgije.
Danes je to sicer nepredstavljivo, a takrat so bili vsi ti postopki opravljeni brez anestezije in so rezali v »živo meso«. Prvi anestetik je bil razvit in uporabljen šele leta 1843, to je bil eter. Do takrat so bili pacienti nekoliko omamljeni s pomočjo alkohola, na kirurški postelji pa jih je držalo tudi po šest mož.
V 19. stoletju je kirurgija napredovala zelo hitro. Dobili smo mnoge postopke, ki še danes rešujejo mnoga življenja in podaljšujejo življenjsko dobo prebivalstva. 1818 je bila opravljena prva transfuzija človeške krvi, odstranili so tudi mnoge tumorje, 1885 pa je bila opravljena prva uspešna odstranitev slepiča, ki se ni končala s smrtjo pacienta. V 19. stoletju se razvije tudi rentgen in opravljena je prva operacija na odprtem srcu.
Zgodovina je najboljša učiteljica in vsi prvi poskusi kirurških praks, ki se niso končali najboljše za pacienta, so danes izjemne vrednosti za vse zdravnike, ki se podajajo na pot kirurgije. Zgodovina nas je naučila resnično veliko in nekatere prakse se uporabljajo še danes. Sicer pa z veseljem strmimo v prihodnost, kjer se obetajo izjemno napredni operativni postopki, ki bodo skrajšali čas okrevanja pacienta in zmanjšali invazivnost postopkov. Danes se razvijajo robotske operacije, operacije s pomočjo magnetov in robotske operacije, ki se lahko opravljajo tudi na daljavo.
Prva sezona serije The Last of Us je zaključena. Predelavo ene najboljših videoiger vseh časov je gledalo več milijonov gledalcev po vsem svetu. Predvsem oboževalci videoiger so bili tisti, ki so bili pred izidom serija na trnih, saj predelave iz igričarskega sveta niso bile ravno pokazatelj kakovosti. Lahko bi sicer rekli, da se je v zadnjih letih nekaj spremenilo s serijama Arcane in Witcher, pri čemer je prva velika izjema, druga pa je z drugo sezono prikazala grozovit padec kvalitete. Upanje za serijo ni bilo na najvišji ravni, vsekakor pa je šlo za pazljivost pri navduševanju zanjo. Le redke igre so namreč doživele tak status, kot ga je uživala (in še vedno ga) igra, ki je izšla leta 2013. Bila je pokazatelj, da lahko tudi izseki iz igre dosežejo raven kinematografa. Ne glede na vse, pričakovanja so bila visoka, zaskrbljenost pa prav tako. Upravičeno?
The Last of Us, perfekcija ali pomanjkanje časa?
Odzivi so različni, tako je pač vedno in tako vedno bo. Prva epizoda je navdušila večino gledalcev, saj se ni posluževala kritičnih sprememb napram vrhunske zasnove začetka igre. To je nazadnje storila tudi Netflixova serija Resident Evil, ki je bila enako hitro tudi ugasnjena. Pedro Pascal je le potrdil domneve, da bo odličen Joel. In je tudi vseskozi bil. Enako je z Bello Ramsay, ki je zaradi njene oziroma Elliene predstavitve znotraj zgodbe potrebovala nekaj časa, da zažene motorje lika. Kot igra je tudi serija slonela na njunem razmerju, ki je napredovalo iz minute v minuto. Prav tu se po ogledu celotne sezone pojavi vprašanje, ali bi bilo vse skupaj boljše, če bi enako kot igra tudi serija slonela zgolj na njunih ramenih. Tako naslednji deli temeljijo na dodatku igralnega časa v korist antagonistov in drugih likov, česar morda ne bi potrebovali, saj je igra pokazala, da je šlo tudi brez tega.
The Last of Us
Kot se glasi slovenski neuradni rek, je s polno ritjo lahko srati. Tako je večina negativnih vidikov izjemne serije postavljena zgolj na podlagi dejstev, da je igra nekaj naredila boljše od zelo dobre in ne klasično slabe predelave. V preteklosti smo se namreč oboževalci videoiger navadili kritiziranja slabih predelav, ker je igra to storila boljše. Navada pa je železna srajca in želja po napredku je ostala tudi, ko je minilo devet epizod vrhunske serije. Prav Pedro Pascal ima za nas pripravljen čudoviti meme, ki ga je ustvarila njegova vloga v Čudežni ženski 1984.
Premalo epizod, zombijev in časa
Kaj točno je tisto, kar bi serijo ustvarilo še boljšo? Prvi korak bi bil vsekakor nekaj, pred čimer HBO že nekaj časa vidno trepeta. V kolikor bi serijo raztegnili iz devet na enajst ali morda dvanajst epizod, bi pridobila na kakovosti predvsem zaradi hitrega tempa zadnjih treh delov. Potem, ko so si prve tri epizode vzele čas za predstavljanje apokaliptičnega sveta in vključenih likov in sta bili zgodbi Kansas Cityja ponujena kar dva dela, so zadnje epizode imele občutek hitenja k zaključku. Še vedno je tu pomembno omeniti, da je vsak del za svoje naravnost fantastičen, a gledano celoto bi lahko bilo še boljše. Zakaj ta želja po izboljšanju? Kot je pokazal Arcane na Netflixu je lahko serija predelana iz videoigre vrhunska in nekaj najboljšega, kar televizija nudi. Gledano na tematiko serije The Last of Us, slednja ni presegla prve sezone Živih mrtvecev (The Walking Dead) iz leta 2010, ki je jasni temelj za take stvaritve. To v tem primeru ni slabo, ker je igra razvadila s svojo zmožnostjo potopitve v svet, ki pa je medij kot je serija ne more doseči.
Okužba z glivo cordyceps iz serije The Last of Us obstaja tudi v resnici Foto: on imdb
Drugi korak je pomanjkanje zombijev, ki jih igra in serija imenujeta klikerji, tekači in napihnjenci (prevod je vprašljiv 😊). Ne zato, ker bi občutili pomanjkanje akcije, temveč zaradi pomanjkanja občutka grožnje človeštvu. Glavni cilj njunega potovanja je najti ljudi, ki bi z Ellie lahko ustvarili zdravilo proti širjenju bolezni. Ker pa serija vztrajno kaže, da so okuženi zgolj v glavnih mestih, se grožnja sploh ne zdi huda. Takoj, ko serija izstopi iz velikih mest, postanejo grožnja le še ljudje, ki jih srečata glavna junaka. In proti njim tudi Elliena imunost ne bo pomagala. Vštevši zadnji del in masaker, ki ga povzroči Joel v želji, da reši Ellie, so grožnja dejanski ljudje in ne okuženi. Prav to je tudi glavno sporočilo vseh apokaliptičnih serij z zombiji – prava nevarnost so ljudje. A če je cilj ustavitev okužbe, bi ta lahko bila predstavljena nekoliko bolj grozljivo. Ponovno, kot je to boljše storila videoigra.
Ker pa je serija še vedno na visokem nivoju, ko je govora o človeških likih, ji zameriti v bistvu ne gre. Vzeli bomo, kar nam je dano in se le malo pritoževali. Po drugi sezoni Witcherja (in njegovi spin-off seriji) se to tudi spodobi, saj smo vključno s Prstani moči že utrujeni od pritoževanja nad slabimi predelavami.
Moraliziranje o odločitvah
Konflikt, ki ga imata tako videoigra in serija, se zgodi v gledalčevih mislih. Je končna odločitev, ki jo sprejme Joel pravilna ali ne? Gre za etično dilemo, pred katero je postavljen gledalec in serija ponovi uspeh videoigre, saj na koncu ne ponudi jasnega odgovora oziroma ne moralizira tega, kaj je prav in kaj narobe. Če izberemo bolj domače besedje, gledalca nima za neumnega in mu pusti, da se sam odloči, kaj bo mislil o tem.
Pedro Pascal in Bella Ramsay v seriji The Last of Us Foto: on imdb
Enako se zgodi v drugih primerih, saj serija s prikazanim ponuja možnost dialoga o tem, kaj bi storili v tem ali onem primeru. Lep primer so kanibalistična skupina, ki jo vodi groteskni David in brezkompromisne kresničke, ki bi vse žrtvovale za majhno in predvsem nejasno možnost rešitve.
Po drugi strani pa imamo primer Joela in Ellie, ki iz razmerja voznik-prtljaga postaneta oče in hči. Videoigra je pred leti zaslovela na podlagi zombi streljačine, med zvezde pa jo je ponesla zgodba travmatiziranega bivšega vojaka in najstniške punca. Oba sta izgubila vse, kar jima je kaj pomenilo, skozi zgodbo pa sta našla ljubezen in razlog za preživetje. Prav to je tisto, kar naredi konec tako učinkovit. Kogar razmerje Ellie in Joela ni prepričalo do zadnjega dela, ne bo čutil moči, ki jo ta prinaša s seboj.
Poznavalci nadaljevanja bodo sicer nekoliko skeptični pred nadaljevanjem serije, ki bo raztegnjena v več kot dve sezoni, a se lahko tudi napake drugega dela igre zlahka popravijo, če bodo ustvarjalci to želeli.
Vrhunsko izpeljana serija, kjer lahko iščemo le dlako v jajcu
The Last of Us je precej kvalitetna serija, ki bi lahko v naslednjih sezonah pridobila na kakovosti in ugledu, ne glede na to, kaj pravijo določeni odzivi na drugi del videoigre. Pedro Pascal in Bella Ramsay sta tako imenovani power-house duo, ki bi še tako slab izdelek povzdignila na nadpovprečen nivo. K sreči pa je preostanek serije, z nekaj izjemami, naravnost fantastična serija, ki bo navdušila marsikoga. Kaj pa skrbi in pričakovanja? Zaradi preteklih izkušenj s predelavami videoiger so bila pričakovanja presežena. Skrbi, ki so bile v veliki meri povezane s temi izkušnjami, pa so skoraj v celoti izginile. Če bi želel popolnost, bi se vrnil k igranju videoigre, a bo tudi nepopolna perfekcija dovolj. The Last of Us je vredna ogleda in še nekaj zraven, saj si po ogledu prve sezone želiš še več. To pa je tudi cilj vsakega izdelka.
