Skupina učencev osnovne šole je NASO naučila pomembne lekcije: EpiPen-i, ki sicer lahko rešijo življenje, v vesolju postanejo strupeni. Učenci programa za nadarjene učence (angleško Program for Gifted Learners – PGL) St. Brother André School v Ottawi so izvedli eksperiment v okviru programa Cubes in Space.
Toksičnost EpiPen-a v vesolju
V okviru eksperimenta so 9 do 12 letstari »raziskovalci« preučevali učinek kozmičnega sevanja na epinefrin, aktivno učinkovino v EpiPenih. Ti se uporabljajo za blaženje hujših alergijskih reakcij. Po tem, ko so vzorce epinefrina poslali na rob vesolja s pomočjo balona ali rakete, so jih raziskovalci z Univerze v Ottawi analizirali in ugotovili, da je le 87% vzorcev vsebovalo čisti epinefrin. Preostalih 13% vzorcev je bilo spremenjenih v izjemno strupene derivate benzojske kisline.
Kozmično sevanje, ki naj bi bilo vzrok sprememb, sestavljajo visokoenergijski delci, ki prihajajo z zvezd (vključno z našim Soncem). Zemljina atmosfera nas v veliki meri ščiti pred sevanjem, kar pa ne drži za astronavte v vesolju. Ti so zaradi dolgotrajne izpostavljenosti kozmičnim žarkom podvrženi resnim zdravstvenim tveganjem, med drugim povišanem tveganju za razvoj rakavih obolenj in nekaterih drugih bolezni.
Očitno pa kozmično sevanje ne pušča posledic le na bioloških tkivih, temveč vpliva tudi na kemikalije, kot je epinefrin. V vzorcih iz vesolja je precejšen del epinefrina zreairal in se razgradil. S tem se poraja vprašanje o učinkovitosti uporabe EpiPen-ov v vesolje. Dodaten problem predstavljajo nastali derivati benzojske kisline. Benzojska kislina se sicer naravno pojavlja v nekaterih rastlinah, med drugim jo najdemo v brusnicah, slivah in cimetu. Pogosto se uporablja kot konzervans, vendar je brezbarvna spojina uvrščena kot »zdravju škodljiva«, če jo zaužijemo v večjih količinah. Tudi s temi vprašanji se bodo spopadli učenci programa za nadarjene učence (PGL).
Ti sedaj oblikujejo kapsulo, ki bo varovala EpiPen-e v vesolju. Junija bodo potovali v Virginijo, kjer bodo svoje ugotovitve predstavili NASI.
Biografski dokumentarci so v zadnjem času postali izjemno priljubljeni med ljubitelji filmov. Ti dokumentarci namreč prikazujejo resnične življenjske zgodbe znanih in manj znanih posameznikov, ki lahko navdihnejo, presenetijo ali pa nas naučijo nekaj novega. V nadaljevanju ti predstavljamo nekaj najboljših biografskih dokumentarcev, ki jih vsekakor moraš videti.
Amy (2015)
Amy je biografski dokumentarec o življenju in karieri britanske pevke Amy Winehouse, ki je v zgodnjih dvajsetih letih dosegla velik uspeh, nato pa se je borila z odvisnostjo in žalostno umrla pri 27 letih. Dokumentarec nam prikaže zgodbo o življenju pevke, njeno družino, prijatelje, kariero in zadnje dni njenega življenja. Film je bil nagrajen s številnimi nagradami, med drugim z oskarjem za najboljši dokumentarec.
Amy | Official Trailer HD | A24
Senna (2010)
Senna je biografski dokumentarec o brazilskega dirkača Ayrtona Senne, ki je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja osvojil tri naslove svetovnega prvaka v formuli 1. Dokumentarec nam prikaže zgodbo o Senni, njegovi karieri, rivalstvih in njegovi tragični smrti na dirki v Imoli leta 1994. Film je bil prav tako nagrajen s številnimi nagradami, med drugim z britanskim nagradami BAFTA za najboljši dokumentarec.
Senna - Official UK Trailer
The King of Kong: A Fistful of Quarters (2007)
The King of Kong: A Fistful of Quarters je biografski dokumentarec o dveh tekmovalcih, ki se borita za naslov najboljšega igralca arkadne igre Donkey Kong. Film nam prikaže zgodbo o tem, kako je bil rekord, ki ga je postavil eden od tekmovalcev, ogrožen s strani novega tekmovalca, kar je privedlo do velikega rivalstva med veliko stavo. Dokumentarec je izjemno zabaven in navdušujoč ter prikazuje strast igralcev do igranja video iger.
King Of Kong: A fistful Of Quarters trailer
Jiro Dreams of Sushi (2011)
Jiro Dreams of Sushi je biografski dokumentarec o japonskem mojstru sushija Jiru Onu, ki ima svojo restavracijo v Tokiu in je dosegel velik mednarodni uspeh. Film nam prikaže Jirovo življenje, njegovo strast do priprave sushija ter njegovo potovanje k uspehu.
Jiro Dreams of Sushi Trailer
RBG (2018)
RBG je biografski dokumentarec o ameriški sodnici Ruth Bader Ginsburg, ki je postala ikona pravice in enakosti. Dokumentarec nam prikaže zgodbo o njenem življenju, karieri in prizadevanjih za enakost spolov ter pravic manjšin. Film je bil izjemno uspešen in je bil nominiran za oskarja za najboljši dokumentarec.
RBG - Official Trailer
Man on Wire (2008)
Man on Wire je biografski dokumentarec o francoskem umetniku Philippu Petitu, ki je leta 1974 prečkal vrhove dveh stolpov Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku na žici. Dokumentarec nam prikaže zgodbo o tem, kako je Petit načrtoval in izvedel ta neverjeten podvig ter kako je postal svetovno znan po tem. Film je bil nagrajen s številnimi nagradami, med drugim z oskarjem za najboljši dokumentarec.
Man on Wire (2008) Official Trailer #1 - Documentary HD
Marley (2012)
Marley je biografski dokumentarec o legendarnem jamajškem glasbeniku Bobu Marleyu, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja populariziral reggae glasbo po vsem svetu. Dokumentarec nam prikaže zgodbo o Marleyevem življenju, karieri in njegovi družini ter vplivu, ki ga je imel na glasbo in kulturo. Film je bil izjemno uspešen in je bil nominiran za oskarja za najboljši dokumentarec.
Serija The Last of Us bo dobila drugo sezono. Ker se je končala, kjer se konča igra, bo naslednja sezona adaptacija nadaljevanja; igra The Last of Us Part II pa se začne s petletnim časovnim preskokom.
Kljub oskarjem velika gledanost zadnje epizode
Finalna oddaja serije je premiero doživela ravno takrat, ko so bile vse oči uprte v ne več rdečo preprogo nagrad akademije. Kljub oskarjem si je zaključek ogledalo dobrih 8 milijonov gledalcev. V Evropi in Južni Ameriki se lahko serija pohvali z največjo gledanostjo v zgodovini HBO Maxa. Najverjetneje je za dodelano adaptacijo zaslužno dejstvo, da je imel prste vmes ustvarjalec igre. Druckmann in Mazin sta s sodelovanjem navdušila. Pedro Pascal in Bella Ramsey v glavnih vlogah pa še bolj.
Oboževalce, ki poznajo že igro, najbolj zanima, kakšen pristop bodo ubrali pri priredbi nadaljevanja. Verjetno je tudi tebe razveselilo, da bodo kljub časovnemu preskoku obdržali Bello Ramsey v vlogi Ellie. Prva sezona je v celoti zajela zaplet prve igre, zato so podobna pričakovanja za naprej utemeljena. K sreči sta ustvarjalca Craig Mazin in Neil Druckmann že zagotovila, da ne bo tako hitro konec: »Več kot ena sezona bo. Pravilno ste opazili, da ne bova povedala, koliko. Da bo več kot ena, drži.«
O čem bodo govorile nove sezone?
Zaenkrat vemo, da prvi sezoni sledi zgodba iz The Last of Us Part II. Zaradi razgibanega poteka časa v igri in sposobnosti stopnjevanja, ki so jo ustvarjalci izkazali do zdaj, bi lahko dogajanje obsegalo več sezon. Ne smemo pa izključiti možnosti, da nas zaradi priljubljenosti serije Naughty Dog preseneti še z novo igro. Pred kratkim so obljubili multiplayer verzijo The Last of Us.
Vse kaže, da se ekipa še predobro zaveda razlike med igranjem in gledanjem. Craig Mazin je na vprašanje, če bomo videli več okuženih, odgovoril tako:
“The Last of Us še ni konec in ravnovesja ne lovimo le znotraj epizode oziroma niti med epizodami, ampak od sezone do sezone. Možno je, da bo čez čas več Okuženih in morda različnih vrst. Znotraj epizod, na katere smo se osredotočili, pa smo na koncu v splošnem poudarjali moč odnosov in poskušali osmisliti akcijske trenutke.”
Serija je bila obsipana s hvalo tudi glede zvestobe originalu. Splet so preplavile objave posnetkov zaslona z vzporednimi primerjavami prizorov iz igre in serije, ki so na prvi pogled identični. Karakterizacija junakov je prav tako prepričljiva kot v igri in prva sezona taktično prioritizira razmerja med njimi. Slednje bo pomembno, ko bodo primorani delovati izolirano. Poznavalce igre zanima, kakšen pristop bodo ubrali v novi sezoni.
»Drugačna bo, tako kot je bila ta sezona drugačna,« odgovarja Mazin. »Včasih bodo razlike radikalne in včasih se bo komaj kaj razlikovalo, a bo drugačna in bo stvar zase. Ne bo čisto tako, kot je v igri.«
Če sodimo po prvi sezoni, jim lahko oboževalci zgodbe zaupajo. Kaj misliš?
S tehnološkim razvojem se spreminja tudi način dela, saj veliko nalog, ki jih je včasih opravljal človek, danes nadomešča tehnologija. Razvoj umetne inteligence, robotizacija proizvodnje in avtomatizacija procesov, ki nam je sicer v veliko pomoč, bo imelo znaten vpliv na delovno silo v prihodnosti. Mnogi tradicionalni poklici, ki so bili nekoč ključni za delovanje družbe, so že izginili ali pa bodo kmalu, saj jih bo zamenjala tehnologija. Za katere poklice se torej pričakuje, da jih bo nadomestila tehnologija?
Proizvodni delavec
Delavci v proizvodnji bodo najverjetneje izgubili delovna mesta, saj opravljajo delo, ki ga je mogoče enostavno avtomatizirati zaradi monotonega in ponavljajočega se postopka. Sodobni roboti pa so postali zmogljivi in prilagodljivi, kar jim omogoča izvajanje številnih nalog, ki jih opravljajo hitreje in natančneje kot ljudje, kar izboljša učinkovitost dela ter zmanjša čas in stroške proizvodnje. Vse več podjetij se zato odloča za avtomatizacijo proizvodnih procesov, kar pa ustvarja nova delovna mesta, kot so inženirji za robotiko in tehniki za vzdrževanje robotov.
V preteklosti so imeli blagajničarji pomembno vlogo pri prodaji v trgovinah, saj so bili zadolženi za skeniranje izdelkov, sprejemanje plačil in izdajanje računov. Tehnološki napredek in spremembe poslovnih modelov pa so vodili do sprememb načina upravljanja blagajne. V trgovinah so postale priljubljene samopostrežne blagajne in plačilni sistemi, ki omogočajo uporabnikom, da sami skenirajo izdelke in izvedejo plačilo. Avtomatizacijo blagajn pa je pospešila pandemija COVID-19, saj je bilo tako omogočen nakup brez fizičnega stika, številna podjetja so zato prešla na avtomatizirane blagajne.
Delo telefonista je bilo tradicionalno povezano z odzivanjem na telefonske klice, preusmerjanjem klicev in odgovarjanjem na vprašanja. Razvoj tehnologije pa je začel ponujati učinkovitejše načine za komuniciranje s strankami. Uveljavljati so se začeli samodejni telefonski sistemi, avtomatizirane klepetalnice in virtualni asistenti ter umetna inteligenca. Vedno več podjetij se zato odloča za uporabo virtualnih klepetalnic, ki ljudem omogočajo pogovor prek spleta s pomočjo avtomatiziranih funkcij za odgovarjanje na vprašanja strank. Uvajajo tudi virtualne asistente in umetno inteligenco, ki odgovarjajo na vprašanja strank, kar zmanjšuje potrebo po človeški delovni sili. Trendi zato narekujejo, da se bo delo telefonistov še naprej zmanjševalo, saj bo njihove naloge prevzemala tehnologija.
Tehnološki napredek ima lahko pomembno vlogo tudi pri zmanjšanju potrebe po natakarjih. V nekaterih restavracijah so se namreč že začeli z uvajanjem robotskih natakarjev, ki so usposobljeni za strežbo hrane in pijače. Imajo številne prednosti, saj lahko strežejo hitreje kot ljudje, so natančnejši in so stroškovno manj potratni. Na zmanjšanje potrebe po natakarjih pa lahko vplivajo tudi mobilne aplikacije za naročanje hrane in pijače in samopostrežne restavracije.
Vse bolj napredna in sofisticirana pa postaja tudi tehnologija v računovodstvu, saj so računalniški programi zmožni opravljati nekaj izmed tradicionalnih nalog računovodji. To lahko privede do zmanjšanja potrebe po ročnem vnašanju podatkov v računalnik, kar posledično zmanjša tudi potrebo po računovodjih. Uporaba tehnologije v računovodstvu se kaže v avtomatiziranem knjiženju transakcij, uporabi programov, ki pomagajo pri spremljanju stroškov in pa programski opremi za obračunavanje plač.
Modni trendi na GLAMI.si odsevajo okus in modni izraz njenih uporabnikov. Nobena novost ni, da se modni trendi spreminjajo, je pa novost to, da generacija Z počasi osvaja trg dela in pridobiva kupno moč. Ta sprememba se v modnem svetu že zelo čuti, predvsem zaradi trendov na družbenih omrežjih, kar vpliva na modno industrijo in njihovo ponudbo ter s tem na ponudbo modnega spletnega poslovanja, pojasnjujejo v GLAMI.
Kratek modni povzetek najnovejših trendov spletnega nakupovanja
Vpliv generacije Z se že pozna v navadah tistih, ki oblačila radi kupujejo prek spleta. Že leta 2022 je bil zelo popularen slog smartorial, ki predstavlja preobrat v vsakdanjem stilu oblačenja. Gre za kombiniranje univerzalnih oblačil, ki se dobro podajo ob različnih, pogosto nasprotujočih si priložnostih, tako da se v enem outfitu združijo sproščena in praznična ali svečana oblačila. Čeprav je generacija Z nekoliko bolj nagnjena k temu stilu, podatki GLAMI iz leta 2022 kažejo, da so ga milenijci, trenutno glavna ciljna skupina modnih spletnih prodajaln, že dobro sprejeli.
Kako generacija Z vpliva na modno spletno nakupovanje?
Številne spletne prodajalne v letu 2023 še niso začele uvajati bistvenih sprememb v asortimanu, saj generacija Z še nima zelo velike potrošne moči. A očitno je, da se razmerje moči v modnem svetu počasi, a vztrajno spreminja, tako da se modne znamke vedno bolj prilagajajo novim trendom.
Po zaslugi družbenih omrežij je jasno, da je generacija Z tista, ki narekuje modne trende in ne čaka, da ji nekdo drug pove, kaj je „in“. Že zelo kmalu bo imela generacija Z največjo kupno moč, postala bo glavna ciljna skupina modnih znamk in spletnih prodajaln, kar nakazuje, da bosta modna industrija in posledično modna spletna prodaja kmalu spremenili svojo ponudbo in se bosta morali prilagoditi modnemu stilu ter potrošniškim navadam generacije Z.
Redefiniranje trendov in sloga – staro postane novo na zelo edinstven način
Če ste hvaležni, da smo se končno znebili kavbojk z nizkim pasom, trenirk iz velurja in drugih modnih krikov začetka 21. stoletja – se pripravite na trend Y2K! Y2K pomeni leto dva tisoč (2000) in označuje navdušenje mlajše populacije nad stilom prvih let tega tisočletja.
Novost je tudi redefinicija izraza slog. Po modni filozofiji generacije Z slog sploh ni ključen pri modnem izražanju posameznika. Ključna je osebnost posameznika, torej sposobnost, da skozi modo izrazi bistvo svoje osebnosti. Tako je nastal popularen izraz core (npr. regencycore, cabincore, barbiecore ipd.). Ta v modi odraža trende, ki se porajajo na družbenih omrežjih, resonirajo z osebnostjo posameznika in imajo močno vizualno identiteto.
Generacija Z redefinira tudi koncept udobja z odločnim zavračanjem modnih simbolov nelagodja in pričakovanj modne industrije ter družbe nasploh o tem, kakšna naj bi bila ženska. Eden od teh simbolov, če ne celo najbolj izrazit, so prav gotovo ozke kavbojke, ki so jih zamenjale udobne, široke kavbojke, pa naj gre za popularne mom ali bootcut kavbojke, ravne kroje ali druge.
Ulična moda in trgovine z rabljenim blagom gredo z roko v roki z vrednotami generacije Z
Ulična moda je že od nekdaj simbol identitete določene generacije in generacija Z je poskrbela, da so vrednote in ideje vključevanja, raznolikosti ter enakosti zastopane na mestnih ulicah. Svoja stališča izražajo skozi majice z grafičnimi vzorci, široke kavbojke, prevelike bele superge in seveda neizogibne vidne ter vpadljive nogavice. Modni dodatki vključujejo več plasti nakita, klobuk in sončna očala.
Second hand trgovine oziroma trgovine, ki prodajajo rabljene izdelke, blago iz druge roke so postale skorajda neizogibna postaja v modnem izražanju mladih. Medtem ko na eni strani želijo kupovati pri znamkah, ki zastopajo vrednote trajnosti, enakosti, raznolikosti in inkluzivnosti, se hkrati želijo oblačiti v skladu z modnimi trendi, ki se na družbenih omrežjih zelo hitro spreminjajo. Zato jih veliko še vedno kupuje pri znamkah, ki proizvajajo hitro modo in podpirajo nagle spremembe trendov, ki pa na drugi strani ne podpirajo prej omenjenih vrednot. Trgovine z rabljenim blagom so dobra kombinacija, ki mladim omogočajo, da združijo svoje vrednote in stil, pardon, svoj core, na finančno dostopen in trajnosten način!
O modni platformi GLAMI.si
GLAMI, edinstvena modna platforma, ki temelji na umetni inteligenci, je GLAMI.si lansirala leta 2019 in od takrat želi postati prva izbira za vsakega slovenskega potrošnika, ki se odloči za nakup modnih kosov preko spleta. Z misijo postati največji modni katalog, ki na enem mestu združuje na tisoče blagovnih znamk, ki jih lahko vsakdo razišče, GLAMI.si spletnim prodajalnam pomaga doseči nove stranke. Na GLAMI.si najdete več kot 790.000 izdelkov in 3.100 blagovnih znamk iz več kot 90 spletnih prodajaln, kot so Eobutev, Factcool in About You.
Modna platforma GLAMI.si je na voljo tudi prek mobilne aplikacije, ki je kompatibilna z napravami IOS in Android.
GLAMI.si je del skupine GLAMI, vodilne evropske platforme za odkrivanje mode, ki se razprostira na 14 trgih.
Ali so ljudje, ki zaslužijo več denarja, v vsakdanjem življenju srečnejši? Čeprav se to vprašanje zdi preprosto, so raziskave v preteklosti prinesle nasprotujoče si ugotovitve, zaradi česar je odgovor nanj negotov. So torej tisti z več denarja srečnejši?
Vsakodnevna sreča z naraščanjem letnega dohodka se ne vedno povečuje
Leta 2010 sta Daniel Kahneman in Angus Deaton z univerze Princeton objavila temeljno delo, v katerem sta ugotovila, da se je vsakodnevna sreča z naraščanjem letnega dohodka povečevala, vendar se je nad 75 tisoč dolarjev izenačila in sreča se je ustavila. Nasprotno pa je delo, ki ga je leta 2021 objavil Matthew Killingsworth z Univerze v Pensilvaniji, pokazalo, da se sreča z dohodkom nad 75.000 dolarjev stalno povečuje, ne da bi se ustavila.
Da bi uskladila razlike, sta se združila v tako imenovanem kontradiktornem sodelovanju in združila moči z univerzitetno profesorico Barbaro Mellers, ki je na univerzi Penn Integrates Knowledge opravljala vlogo arbitra. V novem članku, objavljenem v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je trojica dokazala, da so v povprečju višji dohodki povezani z vedno višjimi stopnjami sreče. Vendar pa se odnos še bolj zaplete, saj razkriva, da se v okviru tega splošnega trenda nesrečna kohorta znotraj vsake dohodkovne skupine močno poveča do 100.000 dolarjev na leto, nato pa se sreča ustavi.
»Najpreprostejše povedano to pomeni, da so za večino ljudi večji dohodki povezani z večjo srečo,« pravi Killingsworth, višji sodelavec na Penn's Wharton School in glavni avtor članka. »Izjema so ljudje, ki so finančno dobro preskrbljeni, vendar nesrečni. Če ste na primer bogati in nesrečni, vam več denarja ne bo pomagalo. Za vse ostale je bilo več denarja v nekoliko različni meri povezano z večjo srečo.«
»Najpreprostejše povedano to pomeni, da so za večino ljudi večji dohodki povezani z večjo srečo.« Foto: Povozniuk iz iStock
Čustveno blagostanje in dohodek nista povezana z enim samim odnosom
Mellers se poglobi v to zadnjo misel in ugotavlja, da čustveno blagostanje in dohodek nista povezana z enim samim odnosom. »Pri ljudeh z različnimi ravnmi čustvenega blagostanja je funkcija različna,« pravi. Natančneje, pri najmanj srečni skupini sreča narašča z dohodkom do 100.000 dolarjev, nato pa se z rastjo dohodka ne povečuje več. Pri osebah v srednjem razponu čustvenega blagostanja se sreča z dohodkom povečuje linearno, pri najsrečnejši skupini pa se povezava nad 100.000 dolarji dejansko pospeši.
Združevanje moči Raziskovalci so se tega skupnega dela lotili ob spoznanju, da so pri svojem prejšnjem delu prišli do drugačnih zaključkov. Kahnemanova študija iz leta 2010 je pokazala izravnavo, medtem ko Killingsworthova študija iz leta 2021 tega ni pokazala. Kot pove že ime, je cilj tovrstnega kontradiktornega sodelovanja – pojem, ki ga je uvedel Kahneman – rešiti znanstvene spore ali nesoglasja tako, da se združijo različne strani skupaj s posrednikom, ki je tretja oseba.
Obstajata tako srečna večina kot nesrečna manjšina
Killingsworth, Kahneman in Mellers so se osredotočili na novo hipotezo, da obstajata tako srečna večina kot nesrečna manjšina. Domnevali so, da se sreča prve skupine z večjim prihodkom denarja nenehno povečuje; sreča druge skupine se z naraščanjem dohodka izboljšuje, vendar le do določenega dohodkovnega praga, potem pa ne napreduje več.
Da bi preverili to novo hipotezo, so poiskali vzorec izravnave v podatkih iz Killingworthove študije, ki jih je zbral s pomočjo aplikacije, ki jo je ustvaril in se imenuje Track Your Happiness. Aplikacija večkrat na dan v naključnih trenutkih pošlje udeležencem različna vprašanja, vključno s tem, kako se počutijo na lestvici od zelo dobro do zelo slabo. Killingsworth izračuna povprečje sreče in dohodka posameznika in na podlagi tega sklepa, kako sta ti dve spremenljivki povezani.
Killingsworth, Kahneman in Mellers so se osredotočili na novo hipotezo, da obstajata tako srečna večina kot nesrečna manjšina. Foto: Deagreez iz iStock
Podatki iz leta 2010 so merili zlasti nesrečo in ne sreče na splošno
Preboj v novem partnerstvu se je zgodil že na začetku, ko so raziskovalci ugotovili, da so podatki iz leta 2010, ki so razkrili plato sreče, dejansko merili zlasti nesrečo in ne sreče na splošno. »To je najlažje razumeti s primerom,« pravi Killingsworth. Predstavljajte si kognitivni test za demenco, ki ga večina zdravih ljudi brez težav opravi. Takšen test bi sicer lahko odkril prisotnost in resnost kognitivnih motenj, vendar ne bi razkril veliko o splošni inteligenci, saj bi večina zdravih ljudi dobila enako odličen rezultat.
»Na enak način so podatki iz leta 2010, ki kažejo na plato v sreči, večinoma imeli odlične rezultate, tako da nam povedo o trendu na nesrečnem koncu porazdelitve sreče in ne o trendu sreče na splošno. Ko to prepoznamo, ni nujno, da sta ti dve na videz nasprotujoči si ugotovitvi nezdružljivi,« pravi Killingsworth. »In to, kar smo ugotovili, je na neverjetno lep način potrdilo to možnost. Ko smo v podatkih za leto 2021 preučili trend sreče za nesrečne ljudi, smo ugotovili popolnoma enak vzorec, kot smo ga ugotovili leta 2010; sreča razmeroma strmo narašča s prihodki, nato pa se ustali na planoti. Dve ugotovitvi, ki sta se zdeli popolnoma protislovni, sta v resnici posledica podatkov, ki so neverjetno skladni.«
Preboj v novem partnerstvu se je zgodil že na začetku, ko so raziskovalci ugotovili, da so podatki iz leta 2010, ki so razkrili plato sreče, dejansko merili zlasti nesrečo in ne sreče na splošno. Foto: SIphotography iz iStock
Izrisati te ugotovitve bi bilo težko
Izrisati te ugotovitve bi bilo težko, če se raziskovalni skupini ne bi združili, pravi Mellers, ki meni, da za reševanje znanstvenih sporov ni boljšega načina kot nasprotno sodelovanje. »Tovrstno sodelovanje zahteva veliko večjo samodisciplino in natančnost v razmišljanju kot standardni postopek,« pravi. »Sodelovanje z nasprotnikom – ali celo z osebo, ki ni nasprotnik – ni enostavno, vendar obe strani lažje prepoznata meje svojih zahtev.« To se je tudi zgodilo, kar je privedlo do boljšega razumevanja odnosa med denarjem in srečo.
Po Killingsworthovih besedah imajo te ugotovitve posledice tudi v resničnem svetu. Tako bi lahko na primer pomagale pri razmišljanju o davčnih stopnjah ali načinu nagrajevanja zaposlenih. Seveda so pomembne tudi za posameznike, ko se odločajo za poklicno pot ali ko tehtajo med višjim dohodkom in drugimi prednostnimi nalogami v življenju, pravi Killingsworth.
Vendar dodaja, da za čustveno blaginjo denar ni edini in najpomembnejši dejavnik. »Denar je le eden od številnih dejavnikov sreče. Denar ni skrivnost sreče, lahko pa nekoliko pripomore,« zaključuje Killingsworth.
Za čustveno blaginjo denar ni edini in najpomembnejši dejavnik. Foto: Nattakorn Maneerat iz iStock
V prvi svetovni študiji o dnevni koncentraciji drobnih delcev (PM2,5) po vsem svetu je univerza Monash ugotovila, da je le 0,18 odstotkov svetovnega ozemlja in 0,001 odstotek svetovnega prebivalstva izpostavljenega koncentraciji PM2,5 – glavnemu okoljskemu dejavniku tveganja za zdravje na svetu – pod ravnjo varnosti, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kaj izvemo iz tega podatka?
Več kot 70 odstotkov dni nad varno ravnjo
Medtem ko so se dnevne ravni v Evropi in Severni Ameriki v dveh desetletjih do leta 2019 zmanjšale, so se ravni v južni Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Latinski Ameriki in na Karibih povečale, pri čemer je več kot 70 odstotkov dni po vsem svetu raven nad varno ravnjo.
Pomanjkanje postaj za spremljanje onesnaženosti zraka po vsem svetu pomeni pomanjkanje podatkov o lokalni, nacionalni, regionalni in globalni izpostavljenosti delcem PM2,5. Študija, ki jo je vodil profesor Yuming Guo s Fakultete za javno zdravje in preventivno medicino Univerze Monash in je bila objavljena v reviji Lancet Planetary Health, je pripravila zemljevid sprememb PM2,5 po svetu v zadnjih desetletjih.
Po besedah profesorja Gua je raziskovalna skupina uporabila tradicionalna opazovanja spremljanja kakovosti zraka, satelitske meteorološke detektorje in detektorje onesnaženosti zraka ter statistične metode in metode strojnega učenja za natančnejšo oceno koncentracij PM2,5 po vsem svetu.
»V tej študiji smo uporabili inovativen pristop strojnega učenja za integracijo več meteoroloških in geoloških informacij, da bi ocenili globalne dnevne koncentracije PM2,5 na površini z visoko prostorsko ločljivostjo približno 10 km × 10 kilometrov za globalne mrežne celice v obdobju 2000-2019, pri čemer smo se osredotočili na območja nad 15 μg/m³, ki po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije veljajo za varno mejo (prag je še vedno sporen),« je dejal.
Le 0,18 odstotkov svetovnega ozemlja in 0,001 odstotek svetovnega prebivalstva izpostavljenega koncentraciji PM2,5 pod ravnjo varnosti. Foto: Marco_Bonfanti iz iStock
Letna koncentracija PM2,5 in dnevi z visoko izpostavljenostjo PM2,5 sta se ponekod zmanjšali, ponekod povečali
Študija razkriva, da so se letna koncentracija PM2,5 in dnevi z visoko izpostavljenostjo PM2,5 v Evropi in Severni Ameriki v dveh desetletjih študije zmanjšali – medtem ko se je izpostavljenost povečala v južni Aziji, Avstraliji in Novi Zelandiji ter Latinski Ameriki in Karibih.
Poleg tega je bilo v študiji ugotovljeno, da, kljub manjšemu zmanjšanju števila dni z visoko izpostavljenostjo delcem PM2,5 po vsem svetu je bilo do leta 2019 še vedno več kot 70 odstotkov dni s koncentracijami delcev PM2,5, višjimi od 15 μg/m³.
V južni in vzhodni Aziji je bilo več kot 90 odstotkov dni dnevnih koncentracij PM2,5 višjih od 15 μg/m³.
V Avstraliji in na Novi Zelandiji se je leta 2019 izrazito povečalo število dni z visokimi koncentracijami PM2,5.
Na svetovni ravni je bilo letno povprečje PM2,5 od leta 2000 do leta 2019 32,8 μg/m3. Najvišje koncentracije delcev PM2,5 so bile porazdeljene v regijah vzhodne Azije (50,0 μg/m3) in južne Azije (37,2 μg/m3), sledila je severna Afrika (30,1 μg/m3).
Avstralija in Nova Zelandija (8,5 μg/m3), druge regije v Oceaniji (12,6 μg/m3) ter Južna Amerika (15,6 μg/m3) so imele najnižje letne koncentracije PM2,5.
Večina sveta je izpostavljena prekomerne priporočene mejne vrednosti
Na podlagi nove priporočene mejne vrednosti WHO za leto 2021 je bilo leta 2019 le 0,18 odstotkov svetovnega ozemlja in 0,001 odstotek svetovnega prebivalstva izpostavljenih letni izpostavljenosti, ki je bila nižja od te priporočene mejne vrednosti (letno povprečje 5 μg/m³).
Po besedah profesorja Gua nevarne koncentracije PM2,5 kažejo tudi različne sezonske vzorce, »ki so vključevali severovzhodno Kitajsko in severno Indijo v zimskih mesecih (december, januar in februar), medtem ko so imela vzhodna območja na severu Amerike visoke koncentracije PM2,5 v poletnih mesecih (junij, julij in avgust). Relativno visoko onesnaženost zraka z delci PM2,5 smo zabeležili tudi avgusta in septembra v Južni Ameriki ter od junija do septembra v podsaharski Afriki.«
Dodal je, da je študija pomembna, ker »omogoča poglobljeno razumevanje trenutnega stanja onesnaženosti zunanjega zraka in njenih vplivov na zdravje ljudi. S temi informacijami lahko oblikovalci politik, uradniki za javno zdravje in raziskovalci bolje ocenijo kratkoročne in dolgoročne učinke onesnaženega zraka na zdravje ter razvijejo strategije za zmanjševanje onesnaženosti zraka.«
Po besedah profesorja Gua nevarne koncentracije PM2,5 kažejo tudi različne sezonske vzorce. Foto: Robson Rocha iz iStock
Le teden po novici, da Lance Reddick ne bo prisostoval na premieri svojega filma, je odjeknila novica, da je igralec preminil. Žalostna vest za filmski svet.
Lance Reddick naj bi bil mrtev najden na svojem domu, razlog za njegovo smrt pa je za zdaj še neznan. Priljubljeni igralec bi junija praznoval svoj 61. rojstni dan, v zadnjih letih pa je njegova kariera doživela kar nekaj vrhuncev.
Lance Reddick je za seboj pustil bogato kariero
Najbolj poznan je po vlogi Cedrica Danielsa v seriji Skrivna naveza (The Wire), kar je le košček njegove bogate kariere. Tu so še vloge v filmih John Wick,Godzilla proti Kongu, Jonah Hex in serijah Oz, Na robu znanosti (Fringe), Bosch in Skrivnostniotok (Lost). Nazadnje nas je navdušil v seriji Resident Evil, kjer je bila njegova vloga Alberta Weskerja daleč najboljši del serije. To je le eden od dokazov njegovega izjemnega talenta.
Lance Reddick v seriji Resident Evil nastopi kot Albert Wesker Foto: on netflix
Prav zdaj se je veselil izida novega filma v franšizi John Wick, kjer je zaigral v vlogi Charona ob boku Keana Reavesa. Posthumno pa bo izdanih kar nekaj filmov in serij, med katerimi je najbolj pomembna prav vloga Zevsa v Disneyevi seriji Percy Jackson in Olimpijci.
Oboževalci videoiger se ga bodo spomnili tudi kot tistega, ki je posodil glas likom v igrah Horizon Zero Dawn, Horizon Forbidden West, Destiny in Quantum Break.
Na vprašanje, kako se rešiti aken, boš dobil cel kup odgovorov in nasvetov. Žal tudi mnoge nekoristne ali celo škodljive. Preberi si štiri pogoste mite, ki krožijo o tej tegobi, ki ji kot najstnik praktično ne moreš pobegniti.
Akne so le majhna nevšečnost, ki ji ne namenjaj preveč pozornosti
Čeprav so akne predvsem v najstniških letih zelo pogoste in večina ljudi ne občuti prehudih posledic, to ne pomeni, da gre zgolj za nepomembno nevšečnost. Le redki se zavedajo, da so akne pravzaprav bolezen. Ob nepravilnem ravnanju ti lahko pustijo brazgotino, ki ostane vse življenje. Posredno so lahko akne tudi razlog za manjšo samozavest in okrnjeno socialno življenje. Zato je pomoč strokovnjaka, ki ti bo v oporo, lahko zelo dobrodošla.
Akne nastanejo, če si premalo umivaš kožo
Ne le, da s pogostejšim umivanjem akne ne bodo izginile, situacija se lahko celo poslabša. Prepogosto umivanje in uporaba preveč agresivnih sredstev lahko kožo le dodatno izsušita in poškodujeta. Prav tako sprememb pri aknah ne iztiskaj ali praskaj. Pri aknah je ključna pravilna nega kože z uporabo ustreznih pripravkov. O njej se posvetuj z zdravnikom ali farmacevtom.
Dieta te bo rešila aken
Ni res! Čeprav ti vsi govorijo, da bodo akne izginile, če se odpoveš čokoladi, to ne drži. Aken namreč ne povzroča napačna prehrana, zato jih ne moreš pozdraviti z dieto.
Nekaterim žal ni pomoči
Danes lahko z zdravljenjem učinkovito obvladamo vse oblike aken. Pri tem je pomembno, da pomoč poiščeš dovolj zgodaj, saj blažje akne hitreje ukrotimo kot hude. S pravočasnim zdravljenjem lahko skrajšaš čas trajanja bolezni, omiliš njen potek in posledice ter tako preprečiš morebitne brazgotine, ki bi na koži lahko ostale vse življenje.
65 je film o dinozavrih, ki ga je režiral in spisal dvojec Scott Beck in Bryan Woods (Tiho mesto, 2018). Glavno vlogo je prevzel Adam Driver, družbo pa mu dela mlada Ariana Greenblatt (Ljubezen in Pošasti, 2020). Gre za lep primer filma, ki svoj unikaten koncept nadomesti z enodimenzialnim dogajanjem.
Pred 65 milijoni let se potniška ladja s planeta Somaris odpravi na dve leti trajajočo pot po vesolju. Futuristično ladjo vozi pilot Mills (Adam Driver), ki skrbi za veliko število potnikov v kriospanju. Ko naleti na pas meteoritov, mora ladja opraviti zasilni pristanek na planetu, na katerem živijo nevarna bitja. Mills mora iskati preživele in najti način, kako bodo zapustili planet.
65: Film z dinozavri, ki ni franšiza ali grozljiv nizkoproračunec
Studio Sony je pred leti poskrbel za novico o prihajajočem filmu z dinozavri, ki bi navdušila marsikoga. S filmom so bila povezana imena Sam Raimi, Danny Elfman, Michael Giacchino in Adam Driver. Da bo film z dinozavri izven franšize Jurski park doživel tako pozornost, še nismo videli. In pozornost je hitro padala, saj sta v filmu obstala le Adam Driver v glavni vlogi in Sam Raimi, ki je režijski stolček zamenjal za producentskega. Glasbenega mojstra Elfmana je zamenjal Chris Bacon, režijo pa sta prevzela Beck in Wood, ki sta spisala tudi scenarij. Še vedno pa so bili povezani dinozavri, ki so včasih dovoljšen razlog za odhod v kino.
Dinozavri v filmih zaživijo le v gigantskih franšizah, v katere studio vloži enormne količine denarja. Nazadnje sta bila to Jurski svet in King Kong – od teh le ena temelji na dinozavrih. Drugih filmov z dinozavri praktično ni, če ne prištevamo semi-dokumentarca Sprehod z dinozavri in risanke Dobridinozaver. Nikoli ni bilo filma z dinozavri, ki bi spadal nekje med nizkoproračunski in visokoproračunski izdelek. Dejstvo, da je bil 65 posnet za manj kot 100 milijonov dolarjev in je pri tem videti boljše od nekaterih omenjenih, je hvale vredno. Vsaj v vizualnem smislu, saj je velika večina filma snemana na lokacijah širom ZDA. To v praksi pomeni, da ima vfx ekipa svojo pozornost usmerjeno le v zgodovinska bitja. Ta v filmu ne navdušijo, a nekaj o tem kasneje.
Film 65 je zanimiv koncept, ki bi si zaslužil več pozornosti
65 se lahko pohvali z unikatnim konceptom in izvedbo, ki sicer sumljivo spominja na Čas po Zemlji (After Earth, 2013), ki ni ravno biser kakovosti. Vežemo lahko še povezavo z idejnimi zasnovami filmov Planet opic, kar bi bila fantastična premisa v filmu z dinozavri, če je ne bi izdali že na začetku filma. Dejstvo, da na začetku filma izvemo, da gre za Zemljo, in to z vprašljivo količino teksta na ekranu, filmu ne pomaga. Tako bi precej predvidljiv potek filma na višjo raven spravil prav ta končni zasuk, ki gledalca ne bi imel za neumneža. To lahko brez pomisleka prištejemo studiu. Trenutek za ozadje filma: Snemanje filma se je končalo dve leti nazaj, studio pa je preko testnih ogledov film močno spremenil. Film je bil daljši, z več pomena na preživetju Millsa in mlade Koe. Dinozavri so bili veliko bolj pristni oziroma zgodovinsko točni, a za studio premalo strašljivi. Gre še za en primer vpletanja studia, ki pripelje do slabšega izida. Ne slabega, slabšega pa zagotovo.
Prvih dvajset minut filma spremljamo zmešano montažo, ki je bila več kot očitno del razširjene prve tretjine. Slednja bi dodala k preživetvenemu nagonu in spoznavanju geografije kraja, kjer je strmoglavila ladja. Ko Mills najde punco po imenu Koa, se ne uspeta sporazumeti, saj govorita različne jezike. Zanimiva ideja, a če ne gre za današnje ljudi, je dejstvo, da on govori v angleščini, ona pa v izmišljenem jeziku, nekoliko absurdno.
Adam Driver and Ariana Greenblatt star in 65. Foto: on imdb
Dinozavri, ki to niso
Film se je reklamiral kot film z dinozavri. Resda nas le dokumentarci, kot je Prazgodovinski planet (Prehistoric Planet), razvajajo s pravilnimi prikazi dinozavrov, je slednje pohvalno opravil tudi Jurski svet: Prevlada. Dokazali so, da lahko film predstavi veliko bolj paleontološko pravilna bitja s perjem, ki so še vedno strašljiva. Prav terezinozaver je ključni primer tega, kako strašljivi so lahko dinozavri. Tudi to, da lahko le z nekaj predznanja ugotovimo, da so v filmu 65 predstavljeni oviraptor, tiranozaver, pterozavri in neki ankilozavri z glavo tiranozavra, je popolnoma brez problema.
Neznani terapodi, ki spominjajo na bitja iz Netflixovega The Tomorrow War pa so ravno pokazatelj tega, kar nekdo misli, da je strašljivo. Kljub temu pa tudi dinozavri v jurski franšizi niso vedno točni, a z izjemo nekaj abotnih prikazov igrajo svojo jasno začrtano vlogo – so živali. Tu so zgolj karikaturne pošasti, kar odvzame nekaj zanimivosti in napetosti.
Zgodovinski planet Zemlja v filmu 65 Foto: on imdb
Kljub temu pa film postreže z nekaj strašljivimi prizori, kjer se zanaša predvsem na temačno območje dogajanja. Za ljubitelje takih prizorov, bo to odlično.
Ali bi človek lahko dihal pred 65 milijoni let? Bi sploh lahko stopil ven? Kako so lahko dinozavri iz celega sveta na območju Amerike, glede na to, da meter pade na Yukatan? S temi vprašanji se lahko zabava gledalec, če mu postane dolgčas.
65 je precej povprečen film, ki bi lahko bil tihi hit
Mogoče 65 še postane tihi hit, a to je malo verjetno. Adam Driver in Ariana Greenblatt sta zanimiv duo, ki bi ga lahko nadgradili z nekaj predrugačenji same strukture zgodbe. Nekje v 90 minutni povprečnosti se skriva dve uri trajajoča prepričljiva akcijska drama, ki ni prišla na površje. V ospredju sta akcija in preživetje, ki ju film povsem solidno izpelje na ramenih prepričljivih vizualnih učinkov, dinozavrov in glavnega dua. Še kako primeren za petkov večerni ogled.
