Odkar pomnimo dan žena praznujemo osmega marca. Vsi vemo, komu je namenjen – ženskam seveda. Le malokdo pa ve od kod izvira in kako je nastal.
Kako in kdaj je nastal dan žena?
Dan žena se je sprva imenoval »Dan delovnih žena« in ga prištevamo med mednarodne praznike. »Osmi marec« praznujejo v približno 100 državah. Je dan ko praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk in njihove dosežke. Še posebej je praznovanje opazno v bivših komunističnih in socialističnih državah.
Pobudo za praznovanje dneva žensk je leta 1910 dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, ki se je že leta 1889 začela bojevati za enakopravnost žensk. Prvič so dan žena praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še 19. marca. V Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloga se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca, njegov pomen pa je bil vedno jasen. V zadnjih desetletjih se je v vseh državah kot dan žena uveljavil prav 8. marec.
Dan je pomemben tudi zaradi pozornosti, ki jo namenja pomembnim vprašanjem o spolni enakosti, pravici do splava, nasilju in zlorabi žensk, diskriminaciji spola…
V večini držav obstaja navada da moški in ženske svojim prijateljem in ljubljenim osebam podarijo rože ali manjše darilo in s tem pokažejo enakost do drugega spola.
V Bolgariji in Romuniji (tudi v mnogih drugih državah) je praznik skoraj enakovreden materinskemu dnevu, kjer otroci svojim mamam in babicam podarijo manjša darila. Na Češkem so včasih v čast prazniku organizirali velika javna praznovanja. V Italiji tradicija veleva, da moški ženskam na dan žena podarijo rumene mimoze.
Tema letošnjega dneva žena
Organizacija združenih narodov (OZN) je mednarodni dan žena začela praznovati leta 1975. To leto je bilo prav tako razglašeno za »mednarodno leto žensk«. Tako OZN vsako leto določi temo dneva žena in s tem opozarja na posebne teme in vprašanja v okviru pravic žensk.
Nekaj preteklih tem je: »Praznovanje preteklosti, planiranje prihodnosti«, »Ženske pri odločanju«, »Enakost žensk je napredek za vse«, »Enakost spolov danes za trajnostni jutri«…
Tema dneva žena letošnjega leta pa je »DigitALL: Inovacije in tehnologija za enakost spolov«.
Raziskovalci iz Medicinske fakultete Johnsa Hopkinsa, ki želijo razumeti, zakaj komarje morda bolj privlačijo eni ljudje kot drugi, pravijo, da so na živčnih celicah žuželk kartirali specializirane receptorje, s katerimi lahko natančno prilagodijo svojo sposobnost zaznavanja posebej prijaznih vonjav na človeški koži.
Po besedah doktorja Christopherja Potterja, izrednega profesorja nevroznanosti na Medicinski fakulteti Univerze Johnsa Hopkinsa, imajo receptorji na nevronih komarjev pomembno vlogo pri prepoznavanju ljudi, ki predstavljajo privlačen vir krvnega obroka. »Razumevanje molekularne biologije zaznavanja vonja pri komarjih je ključnega pomena za razvoj novih načinov za preprečevanje ugrizov in težkih bolezni, ki jih ti povzročajo,« pravi.
Komarji povzročijo 750.000 smrti letno
Bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot so malarija, mrzlica denga in virus zahodnega Nila, po vsem svetu prizadenejo 700 milijonov ljudi in vsako leto povzročijo 750.000 smrti. Čeprav so prizadevanja za nadzor komarjev z uporabo mrež in pesticidov pomagala zmanjšati število žrtev, ostaja prednostna naloga razvoj boljših repelentov, ki bi preprečili privlačnost vonjav.
Komarji zaznavajo vonjave predvsem s svojimi antenami, znanstveniki pa že dolgo opažajo, da so razlike v vonjavah, vročini, vlagi in ogljikovem dioksidu dejavniki, ki komarje privlačijo bolj kot druge posameznike.
Komarji zaznavajo vonjave predvsem s svojimi antenami, znanstveniki pa že dolgo opažajo, da so razlike v vonjavah, vročini, vlagi in ogljikovem dioksidu dejavniki, ki komarje privlačijo bolj kot druge posameznike. Foto: Kiwis iz iStock
Komarji uporabljajo več čutil
Vendar, pravi Potter, žuželke pri iskanju gostiteljev uporabljajo več čutil. Anopheles gambiae, družina komarjev, ki povzročajo malarijo, ima na primer tri vrste receptorjev, ki so na površini nevronov v njihovih organih, ki zaznavajo vonj: vonjalne, okusne in ionotropne receptorje.
Potter pravi, da so vonjalni receptorji najbolj raziskani s strani znanstvenikov in naj bi komarjem pomagali razlikovati med živalmi in ljudmi. Okusni receptorji zaznavajo ogljikov dioksid. Ionotropni receptorji se odzivajo na kisline in amine, spojine, ki jih najdemo na človeški koži. Domnevajo, da so različne ravni določenih kislin na človeški koži lahko razlog, da so nekateri ljudje bolj privlačni za komarje kot drugi, pravi Potter.
Ker lahko ionotropni receptorji vodijo komarje, da imajo raje eno vrsto človeške kože kot drugo, so jih Potter in podoktorska raziskovalca Joshua Raji in Joanna Konopka iskali v komarjevi anteni.
Vendar, pravi Potter, žuželke pri iskanju gostiteljev uporabljajo več čutil. Foto: panom iz iStock
V študiji uporabili 10 samic in 10 samcev
Raziskovalci so opisali svoje iskanje receptorjev v segmentiranih cevastih antenah deset samic in deset samcev komarjev.
Ljudje privabljamo samice, čeprav nekatere raziskave kažejo, da tudi samce privlačijo človeške vonjave.
Za iskanje nevronov, ki izražajo ionotropne receptorje v antenah, so raziskovalci uporabili tehniko, imenovano fluorescenčna in situ hibridizacija, ki ne pokaže samih receptorjev, temveč genetski material, imenovan RNK, sorodnik DNK. Najdba RNK, povezane z ionotropnimi receptorji, pomeni, da je zelo verjetno, da nevroni proizvajajo takšne receptorje.
Znanstveniki so mislili, da bodo našli podobno število nevronov z ionotropnimi receptorji v vseh segmentih anten, vendar so večino ionotropnih receptorjev našli v distalnem (najbolj oddaljenem od glave) delu anten.
Ljudje privabljamo samice, čeprav nekatere raziskave kažejo, da tudi samce privlačijo človeške vonjave. Foto: Kwangmoozaa iz iStock
Antene imajo več ionotropnih receptorjev v proksimalnem delu
Ugotovili pa so tudi, da imajo antene več ionotropnih receptorjev v proksimalnem (blizu glave) delu komarjev. Vse skupaj Potter pravi, da poskusi njegove ekipe kažejo, da so komarjeve antene bolj zapletene, kot smo mislili, da so, pravi Potter.
Znano je, da ionotropni receptorji sodelujejo s partnerskimi receptorji pri odzivanju na vonjave, »nekako kot plesni partner«, pravi Potter. V pričujoči študiji so raziskovalci uspeli določiti nekaj parov receptorjev, ki so napovedovali, ali se bo ionotropni receptor odzval na kisline ali amine. Te napovedi so preverili z uporabo genskega inženiringa za vizualizacijo odzivov ionotropnega receptorja, imenovanega Ir41c, v komarju. Nevroni, ki so izražali Ir41c, so se aktivirali z eno vrsto amina, kot je bilo predvideno, vendar jih je druga vrsta amina inhibirala (izklopila).
Potter domneva, da lahko sposobnost nevronov, ki izražajo ionotropne receptorje, da jih vonji aktivirajo in zavirajo, komarjem omogoči, da povečajo obseg odzivov ionotropnih receptorjev pri zaznavanju vonjav in pri vedenju. Kot pravi, se bodo prihodnje študije osredotočile na identifikacijo specifičnih ionotropnih receptorjev, zaradi katerih komarje privlačijo človeške vonjave.
Potter domneva, da lahko sposobnost nevronov, ki izražajo ionotropne receptorje, da jih vonji aktivirajo in zavirajo, komarjem omogoči, da povečajo obseg odzivov ionotropnih receptorjev pri zaznavanju vonjav in pri vedenju. Foto: auimeesri iz iStock
Letošnja komična grozljivka Cocaine Bear je nov člen v dolgi verigi filmov o morilskih pohodih pobesnelih zveri. Ker jih je kar precej – žanr so nekateri celo poimenovali s prikupno tvorjenko »creature feature« – smo zbrali nekaj najbolj znamenitih.
Medved na koki – Cocaine Bear (2023)
Film je navdihnila resnična zgodba o ameriškem črnem medvedu, znanem tudi pod vzdevkom Pablo Escobear, ki je leta 1985 zaužil smrtno dozo kokaina v vrednosti nekaj milijonov dolarjev. V filmu se ubogi medved, ki v resnici ni škodil nikomur, človeštvu maščuje. Grozljivka je nastala v režiji Elizabeth Banks, igra pa tudi pokojni Ray Liotta. Preberi si našo recenzijo filma Medved na koki.
A tudi tebi v glavi zaigra slavna melodija, ki napoveduje najnevarnejšega morskega plenilca? Triler v režiji Stevena Spielberga je nastal po romanu Petra Benchleyja. Z zloveščim pojavljanjem plavuti in nepopustljivo morsko grozo, ki zalezuje človeka, je Jaws usodno vplival na odnos javnosti do belih morskih volkov. Slaba plat tega je neutemeljen strah pred ogroženo živaljo, po drugi strani pa se je razvil ploden in priljubljen žanr filmov o morskih psih.
Še en triler s tem v zvezi. Globoka modrina se začne z idejo znanstvenice Susan McCallister (Saffron Burrows), da bi povečali možgane morskih psov za pridobitev beljakovine, ki bo pomagala ozdraviti Alzheimerjevo bolezen. To se izjalovi, ko morski psi vrste mako zaradi eksperimenta postanejo nadnaravno inteligentni. Dogajanje je umeščeno v oddaljen podvodni kompleks, kjer raziskovalci hitro postanejo malica. Film je nastal v režiji Rennyja Harlina in med drugimi igrata Samuel L. Jackson ter LL Cool J s papigo.
Globoka modrina je pridobil kultni status Foto: on imdb
Anakonda (1997)
Med tipične živali, ki se jih ljudje bojimo, v glavnem sodijo kače, pajki in ostali strupenci. Film je nastal v režiji Luisa Llosa in z Jennifer Lopez, Jonom Voightom, Ice Cubeom in Owenom Wilsonom v zasedbi. V njem sledimo snemalcem dokumentarca, ki namesto izgubljenega plemena ob Amazonki naletijo na gigantsko zeleno anakondo. Do nje jih privede sumljiv lovec na kače, ki mu zaupajo v stiski. Komur se konec v prebavnem traktu kače ne zdi dovolj grozen, si lahko predstavlja, kako je, če te zver še živega izbljuva in še enkrat poskusi požreti.
Anakonda spada med najbolj znane filme o morilskih živalih Foto: on imdb
Kače na letalu (Snakes on a Plane, 2006)
Samuel L. Jackson (v filmu agent FBI) se je spopadel tako z morskimi kot kopenskimi plenilci, a ne samo na morju in kopnem. Režiser David R. Ellis je ustvaril najhujšo nočno moro vseh, ki se bojijo letenja in kač. Vodja tolpe Eddie Kim (Bryon Lawson) je obtoženec v sojenju, ki bi ga rad sabotiral. Tako se na letalu znajdejo strupene kače, ki se zaradi naskrivaj poškropljenega feromona agresivno lotijo potnikov.
Tornado morskih psov ima še ambicioznejšo premiso kot Kače na letalu. Komur pač ni dovolj, da podari krila strah vzbujajočemu plazilcu, bo šel pošasti vleči iz morja. Projekt režiserja Anthonyja C. Ferranteja si zaplet zastavi tako, da s ciklonom mesto Los Angeles poplavi z morskimi psi.
Sharknado spada med najbolj bizarne filme vseh časov Foto: on imdb
Kujo (Cujo,1983)
Verjetno se najde še kakšna naivna duša, ki si je za prvi roman Stephena Kinga izbrala tistega s psom, ker že ne more biti tako grozen. Stephen King je mojster shrljivk, znan po tem, da spodbuja adaptacije lastnih del. Tudi s tem, da pravice zanje študentom prodaja po simbolični ceni enega dolarja (program Dollar Baby pride v poštev samo za kratkoprozna dela). Cujo je nastal po Kingovem romanu v režiji Lewisa Teaguea. Povsem prikupen bernardinec stakne steklino in postane vse prej kot to. Na morilskega psa naletita mati in sin, ki se zatečeta v svoj Ford Pinto.
Kujo je posnet po knjigi Stephena Kinga Foto: on imdb
Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) je postal član združenja Deep Tech Alliance, katerega cilj je nuditi pomoč prebojnim podjetjem pri dostopu do specializiranih programov, korporacij in investitorjev, s čimer jim je olajšan vstop na mednarodne trge. Ljubljanski univerzitetni inkubator je s tem postal tudi prva organizacija iz širše regije Srednje-Vzhodne Evrope, ki se je pridružil združenju najboljših evropskih podpornikov prebojno tehnoloških startupov. S tem se Univerza v Ljubljani pridružuje skupini najboljših univerz na Stari celini in ponuja prebojnim startupom iz Slovenije in okoliških držav odlično priložnost.
Uspeh slovenske univerze z Deep Tech Alliance
Ta novodobna veja podjetništva temelji na tehnologijah prihodnosti. Sem spadajo umetna inteligenca, avtonomni sistemi, robotika, medicinske naprane, biotehnologija, čista tehnologija in podobno. Deep Tech Alliance danes združuje devet organizacij, med drugim inkubatorje univerz ETH Zürich, TU München, DTU København, KTH Stockholm in Hello Tomorrow. Gre za sama globalno prepoznavna in uveljavljena imena, ki se jim je ob bok postavila tudi Univerza v Ljubljani. Direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Jakob Gajšek, pojasnjuje, da je naša regija že od nekdaj izjemno močna v tehnologiji, zato so bili prebojni startupi logičen naslednji korak.
Univerza v Ljubljani je že prej opazila, da kljub inovativnim idejam in tehnološkim rešitvam raziskovalcev in raziskovalk, ozko grlo postane vstop na trg. Tako je s pomočjo podjetja Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo, ki je tekel med leti 2017 in 2022, ustanovila tako imenovano Pisarno za prenos znanja. Ta poleg spodbujanja prenosa znanja med raziskovalci pomaga tudi pri zaščiti in prenosu znanja v prakso. Tudi spodbujanje podjetništva ima na Univerzi v Ljubljani že večletno zgodovino, saj univerza skupaj z LUI že 12 let organizira Rektorjevo nagrado za naj inovacijo. Od leta 2020 pa so Pisarna za prenos znanja, Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator skupaj ustanovili še Inovacijski sklad, ki nudi finančno podporo raziskovalnim ekipam Univerze v Ljubljani.
Pomen povezovanja v tehnologiji prepoznalo tudi Ministrstvo za šolstvo
Pri številnih uspehih v ozadju stoji tudi Ministrstvo za šolstvo, ki se zaveda, da je prenos znanja ključen. Veliko so naredili s financiranjem Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo, ki je bil ključen korak pri komercializaciji slovenske znanosti. Da je bil projekt uspešen, govori tudi statistika, saj po Konzorcij glede na rezultate na prebivalca precej presega evropsko povprečje. Minister Papič, nekdanji rektor ljubljanske univerze in ustanovitelj prvega uradnega odcepljenega podjetja z Univerze v Ljubljani, kot enega glavnih ciljev navaja ravno spodbujanje znanstvenih inovacij. Pri tem naj bi veliko vlogo odigrala Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Splošno srednješolsko izobrazbo se lahko pridobi v izobraževalnih programih gimnazija in maturitetni tečaj.
Gimnazijsko izobraževanje delimo na splošno (splošna in klasična gimnazija) in strokovno (tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija). V umetniški gimnaziji se dijaki lahko izobražujejo v glasbeni, plesni in likovni smeri, lahko izberejo tudi smer Gledališče in film.
Vsi gimnazijski programi trajajo štiri leta in se zaključijo s splošno maturo. Opravljena splošna matura omogoča nadaljevanje izobraževanja na vseh področjih univerzitetnega študija ter v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.
V gimnazijski program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo. Posebni vpisni pogoji veljajo le za programe umetniške gimnazije, z izjemo smeri Gledališče in film. Programa splošne in ekonomske gimnazije se lahko izvaja tudi v športnih oddelkih, namenjenih dijakom, ki so registrirani športniki.
Splošna gimnazija
Predmetnik na splošni gimnaziji sestavljajo naslednji predmeti: slovenščina, matematika, prvi in drugi tuji jezik, zgodovina, športna vzgoja, glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija, informatika. Prvih šest predmetov je obveznih vsa štiri leta šolanja, medtem ko se razporeditev ostalih predmetov lahko razlikuje med posameznimi gimnazijami.
Poleg navedenih predmetov gimnazije ponujajo tudi izbirne predmete, druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in obvezne izbirne vsebine) ter t. i. interdisciplinarne tematske sklope (ITS), ki povezujejo več predmetov.
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija ima zelo podoben program kot splošna gimnazija, vendar ima en obvezni štiriletni predmet več, to je latinščina. Na klasični gimnaziji je večji poudarek na učenju tujih jezikov, zgodovine in umetnostne zgodovine.
Maturitetni tečaj
Splošno srednješolsko izobraževanje je mogoče pridobiti tudi z maturitetnim tečajem, ki ga je mogoče opravljati po zaključku srednjega poklicnega in tehniškega izobraževanja ter v nekaterih drugih posebnih primerih. Za vas, bodoče dijake, maturitetni tečaj ne pride v poštev, zato o njem ne bomo izgubljali besed.
Izobraževalni programi strokovne gimnazije so gimnazijski programi, ki dajejo poudarek določenim področjem. Strokovne gimnazije imajo tako prilagojen predmetnik, ki dijakom omogoča, da poleg splošne izobrazbe pridobijo tudi znanja z izbranega področja.
Ekonomska gimnazija
Ekonomska gimnazije je namenjena dijakom, ki si želijo poleg splošnih znanj pridobiti temeljna ekonomska in poslovna znanja. Na predmetniku zato najdemo predmeta ekonomija in podjetništvo, obvezni izbirni predmeti so poslovanje, ekonomska zgodovina in ekonomska geografija.
Tehniška gimnazija
Tehniška gimnazija je namenjena dijakom, ki si želijo ob pridobivanju splošnih znanj razvijati tehniško mišljenje. Predmetnik je prilagojen tako, da vključuje različne izbirne strokovne maturitetne predmete (npr. biotehnologija, elektrotehnika…), izbirne strokovne predmete (npr. gradbeništvo, kmetijstvo, strojništvo…) in interdisciplinarne strokovne sklope (ISS), ki povezujejo več strokovnih predmetov.
Umetniška gimnazija
Glasbena smer umetniške gimnazije je namenjena dijakom, ki si želijo pridobivati znanje na različnih glasbenih področjih in obvladati različne sestavine glasbene umetnosti. Na voljo je več modulov: Modul A (glasbeni stavek), Modul B (petje-inštrument) in Modul C (jazz-zabavna glasba).
Plesna smer umetniške gimnazije je namenjena dijakom, ki si želijo pridobiti plesna znanja in telesne sposobnosti za ples in izražanje umetnika. Pri plesni smeri dijak izbira med dvema moduloma: Model A (balet) in Modul B (sodobni ples).
Likovna smer je primerna za dijake, ki bi želeli razvijati svojo umetniško nadarjenost in tekom srednješolskega izobraževanja spoznati likovna področja.
Smer Gledališče in film je namenjena dijakom, ki želijo pridobivati znanja na področju dramatike, gledališča, filma in drugih uprizoritvenih umetniških praksa.
S poklicno in strokovno izobrazbo dijaki pridobijo poklic in lahko tako po zaključenem šolanju vstopijo na trg dela. Poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje delimo na nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter poklicni tečaj.
Programi poklicnega in strokovnega izobraževanja so objavljeni na spletni strani Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI).
Nižje poklicno izobraževanje
Nižje poklicno izobraževanje traja dve leti in se konča z zaključnim izpitom. Za razliko od ostalih poklicnih in strokovnih programov se v izobraževanje lahko vpišejo tudi tisti, ki niso dokončali osnovnošolskega programa, ali pa so ga zaključili po prilagojenem izobraževalnem programu.
Poklici, ki jih je mogoče pridobiti z nižjim poklicnim izobraževanjem, so:
Srednje poklicno izobraževanje traja tri leta in se konča z zaključnim izpitom. Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja dijaku omogoča vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja.
Poklici, ki jih je mogoče pridobiti s srednjim poklicnim izobraževanjem, so:
Srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje
Šolanje v programih srednjega strokovnega izobraževanja traja štiri leta, v programih, namenjenih dijakom, ki so zaključili srednje poklicno izobraževanje, pa dve leti (t. i. 3+2 programi). Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo. Po opravljeni poklicni maturi lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatnimi izpiti iz splošne mature pa tudi na nekaterih univerzitetnih študijskih programih, ki tako možnost dopuščajo.
Poklici, ki jih je mogoče pridobiti s srednjim strokovnim in poklicno-tehniškim izobraževanjem, so:
aranžerski tehnik,
ekonomski tehnik,
elektrotehnik,
farmacevtski tehnik,
fotografski tehnik,
gastronomija in turizem,
geodetski tehnik,
geotehnik,
gozdarski tehnik,
gradbeni tehnik,
grafični tehnik,
hortikulturni tehnik,
kemijski tehnik,
kmetijsko-podjetniški tehnik,
kozmetični tehnik,
ladijski strojni tehnik,
lesarski tehnik,
logistični tehnik,
medijski tehnik,
metalurški tehnik,
naravovarstveni tehnik,
okoljevarstveni tehnik,
plovbni tehnik,
predšolska vzgoja,
strojni tehnik,
tehnik elektronskih komunikacij,
tehnik laboratorijske biomedicine,
tehnik mehatronike,
tehnik oblikovanja,
tehnik optik,
tehnik računalništva,
tehnik steklarstva,
tehnik varovanja,
ustvarjalec modnih oblačil,
veterinarski tehnik,
zdravstvena nega,
zobotehnik ter
živilsko prehranski tehnik.
Poklicni tečaj in srednješolski programi nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja
Poklicni tečaji so namenjeni tistim, ki si želijo pridobiti strokovno izobrazbo in so končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Poklicni tečaji in programi izpopolnjevanja še niso aktualni za bodoče dijake prvih letnikov.
Evropska komisija je letos prvič dala pobudo za obeležitev dneva evropskih avtorjev, ki bo 27. aprila. Z njim želijo mlade ozavestiti o pomenu branja knjig in spodbuditi k odkrivanju raznolike evropske literature.
Kaj je dan evropskih avtorjev?
Glavni namen »novega« praznika je ozaveščanje mladih o pomenu bralne kulture ter tudi o tem, kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju. Dodatno pa je to priložnost za osvetlitev projektov, programov in dejavnosti, ki spodbujajo branje in že delujejo v posameznih državah EU, tudi v Sloveniji.
K sodelovanju in praznovanju dneva evropskih avtorjev sta ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda povabila vse vzgojno-izobraževalne zavode in kulturne ustanove.
Vabilu na praznovanje se pridružujejo tudi slovensko Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javna agencija RS za knjigo.
Kaj priporoča Evropska komisija?
Sestavili so seznam zelo različnih bralnih dejavnosti, ki jih šole lahko organizirajo oz. se obstoječim iniciativam priključijo:
osnovne in srednje šole po vsej Evropski uniji vabijo v skupnost eTwinning, da organizirajo branje z evropskimi avtorji;
šole lahko k branju povabijo pisatelje ali druge znane osebnosti (igralce, športnike ali vzornike v skupnosti), lahko organizirajo skupno branje s študenti, starši ali pa v razredu z učitelji in knjižničarji;
po bralnem dogodku vabijo šole, da delijo svojo izkušnjo;
Turneja evropskih avtorjev: Evropska komisija organizira turnejo evropskih avtorjev, ki bodo obiskali šole, knjižnice in knjigarne ter prebrali del svojih del in spodbujali mlade k odkrivanju drugih evropskih avtorjev.
V Sloveniji dajemo velik poudarek spodbujanju branja med vsemi starostnimi skupinami, še posebej med mladimi, tako v okviru formalnega kot neformalnega izobraževanja. V skladu s smernicami je vlada leta 2019 potrdila tudi Nacionalno strategijo za bralno pismenost 2019-2030.
S tem strateškim dokumentom je Vlada prevzela svoj del odgovornosti za razvoj bralne pismenosti prebivalcev in prebivalk Slovenije.
Od leta 2008 deluje Javna agencija RS za knjigo (JAK), ki skrbi za razvoj programov in projektov bralne kulture na nacionalni ravni. Veliko različnih dogodkov se vsako leto zvrsti tudi v Nacionalnem mesecu skupnega branja, ki vsako leto poteka v septembru in oktobru.
Številne dejavnosti izvajajo tudi slovenske splošne knjižnice, aktualnim informacijam kulturnih ustanov z vseh področij kulture pa lahko slediš na portaluKulturni bazar.
Zdrava prehrana med študijem je ključna za dobro počutje, energijo in koncentracijo. Pomanjkanje časa, malo izkušenj in visoke cene zdravih obrokov pa študente pogosto speljejo k manj zdravim izbiram in navadam. Tu je nekaj nasvetov, kako lahko poskrbiš za svoje zdravje s pomočjo prehrane:
Pripravi si zdrav zajtrk
Zajtrk je najpomembnejši obrok, saj ti daje energijo za začetek dneva. Poskusi si privoščiti zajtrk, ki vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in vlaknine. Lahko si pripraviš ovseno kašo z mlekom in sadjem, kruh z avokadom in jajcem, jajčno omleto s špinačo ali pa jogurt s sadjem in oreščki.
Redni obroki so pomembni za uravnavanje ravni sladkorja v krvi, kar vpliva na tvojo koncentracijo in energijo. Poskusi jesti manjše obroke vsake tri do štiri ure in se izogibaj prenajedanju. Prav tako ne izpuščaj obrokov. Urejena prehrana naj postane prioriteta, zato si vzemi čas za posamezen obrok.
Poskrbi za dovolj vlaknin
Vlaknine so pomembne za prebavo in zdravje črevesja ter zmanjšujejo tveganje za debelost, srčne bolezni in diabetes. Poskusi v prehrano vključiti polnozrnati kruh, riž, testenine in žita ter več zelenjave in sadja.
Izbiraj zdrave prigrizke
Med predavanji si privošči zdrave prigrizke, ki te bodo nasitili in ti dali energijo za nadaljnje učenje. Namestočipsa in sladkarij iz avtomata na fakulteti poskusi s sadjem (suhim in svežim), zelenjavo, oreščki ali grškim jogurtom.
Voda je pomembna za hidracijo telesa, kar lahko vpliva na tvojo koncentracijo in energijo. Poskusi piti vsaj osem kozarcev vode na dan in se izogibaj sladkim pijačam. Če ti voda ne diši preveč, si vanjo iztisni nekaj limoninega soka, predvsem pozimi pa so odlična izbira tudi nesladkani čaji.
Pomanjkanje časa naj ne bo izgovor, da si ne pripraviš okusnih in zdravih obrokov
Če si v časovni stiski, si lahko pripraviš zdrave obroke vnaprej. Na primer, lahko si narediš sendvič z zelenjavo in humusom ali pa solato s piščancem in fižolom. Tako boš lahko poskrbel za svoje zdravje tudi v najbolj zasedenih dneh. Če si pripravljaš večjo količino hrane za celoten teden, bodi pozoren na ustrezno shranjevanje. Obroke v primernih posodah lahko odneseš s seboj na fakulteto in se s tem lažje upreš skušnjavi manj primernih prigrizkov iz tamkajšnjih avtomatov. Če se prvič lotevaš priprave obrokov vnaprej, ti lahko pomaga spodnji posnetek:
How to Become a Meal Prep Pro this Year | The Beginner's Guide to Meal Prep
Ali poznate vse funkcije in trike sistema EMUI 13, ki vam bodo mnogokrat poenostavili dnevna opravila?
Z ovirami v operacijskih sistemih, ki preprečujejo, ali v najboljšem primeru otežujejo povezovanje in izmenjavo datotek, se srečujemo praktično vsak dan. Obenem so razlog, da se je Huawei osredotočil na razvoj operativnih inovacij, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo ter naredijo tehnologijo široko dostopno in preprosto za upravljanje. Nedavno predstavljeni Huawei Mate 50 Pro z revolucionarnimi funkcijami strojne in programske opreme na novo definira, česa so pametni telefoni sposobni. Opremljen je s sistemom EMUI 13, ki s številnimi inovativnimi funkcijami poenostavi povezovanje med napravami in izmenjavo datotek ter z brezhibno interakcijo in številnimi storitvami nudi impresivno uporabniško izkušnjo. Čeprav je na videz podoben okolju sistema EMUI 12, so ravno nove funkcije sistema EMUI 13 nekaj, česar do zdaj v ekosistemu naprav Huawei še nismo videli. Obseg izboljšav je tolikšen, da zlahka govorimo o občutnem dvigu izkušnje uporabe.
Če bi želeli v celoti izkoristiti funkcije, ki jih sistem nudi, jih morate najprej spoznati. Presenetilo vas bo, česa vsega je EMUI 13 sposoben in kakšne trike skriva v programskih nedrjih.
Poteg prsta navzgor
EMUI 13 uvaja kretnjo potega s prstom od spodnjega roba zaslona navzgor, s katero zmanjšamo aplikacijo in jo odprto prikažemo v manjšem oknu na zaslonu. Kretnja je ravno tako sprožilec za funkcije, kot sta storitveni pripomoček ali prikaz ključnih funkcij. Uporaba aplikacij in večopravilnost sta zato veliko preprostejši.
Storitveni pripomočki
Omogočajo hiter dostop do ključnih funkcij aplikacij. Pripomoček aplikacije Huawei Zdravje (Huawei Health) na primer prikazuje število korakov, medtem ko pripomoček kamere omogoči hiter dostop do štirih fotografskih načinov. Da se prilagajajo drugim elementov na zaslonu, so pripomočki lahko različno veliki.
Zlaganje in združevanje pripomočkov
Da bi prihranili prostor in optimizirali elemente na zaslonih, lahko pripomočke zlagate in združujete v gradnike po lastnih potrebah.
Pametne mape
Mape na zaslonu, v katerih hranimo ikone sorodnih aplikacij, so lahko različno velike. Prilagajanje velikosti mape je obenem izredno preprosto.
Preprosta skupna raba
V sistemu EMUI 13 je neprimerljivo preprosteje dajati vsebine v skupno rabo. Z dolgim pritiskom besedila, slike ali datoteke, to prenesete v središče SuperHub. Ko je tam, vsebino delite z aplikacijami in povezanimi napravami. Tam tudi najdete, ponovno uporabite ali izbrišite predhodno že prenesene vsebine.
Super naprava
EMUI 13 uvaja funkcijo Super naprave (Super Device) za sodelovanje podprtih naprav. Mednje sodijo prenosni računalniki Huawei MateBook, tablični računalniki Huawei MatePad, brezžične slušalke, kot so Huawei FreeBuds 5i in pametne ure, kot sta pred kratkim predstavljena modela Huawei Watch GT 3 Pro in Watch GT 3 SE.
Sodelovanje na več zaslonih
Delo na več zaslonih po novem podpira panoramski položaj. Po zaslugi tega je lažje uporabljati nekatere aplikacije pametnega telefona v oknu na zaslonu prenosnega računalnika, ko sta napravi povezani.
Uporaba vseh kamer
Zanima funkcija sistema EMUI 13 je uporaba kamer povezanih naprav in posledično snemanje iz katerega koli kota. Na ta način lahko na primer med videokonferenco na prenosnem računalniku preklopite na kamero pametnega telefona za svobodnejši prikaz okolice.
Deljenje glasbe
Ker skupno poslušanje priljubljene skladbe, tako da ima vsak v ušesu po en čepek, ni najbolj udobno, EMUI 13 omogoča sočasno povezavo dveh brezžičnih slušalk. Funkcijo podpirajo slušalke Huawei FreeBuds Pro 2, FreeBuds 5i in FreeBuds SE.
Zasebnost in varnost
Sistem EMUI 13 bolje poskrbi za vaše podatke kot nekateri drugi sistemi. Središči za zasebnost in varnost ves čas pregledujete dostope aplikacij do podatkov in prikazujeta vitalne podatke o delovanju naprave.
Seveda to še zdaleč niso vse funkcije in triku, ki jih omogoča sistem EMUI 13 v povezavi z najnovejšimi pametnimi telefoni Huawei. Vabimo vas, da obiščete naše spletne strani, kjer boste izvedeli več.
O podjetju Huawei Consumer BG
Huaweievi izdelki in storitve so na voljo v več kot 170 državah in jih uporablja tretjina svetovnega prebivalstva. Huawei je po svetu vzpostavil že 14 raziskovalnih in razvojnih centrov, vključno v Nemčiji, na Švedskem, v Rusiji, Indiji in na Kitajskem. Huawei Consumer BG je ena od Huaweievih treh poslovnih enot in ima pod okriljem pametne telefone, tablične računalnike, osebne računalnike, nosljive naprave, storitve v oblaku in drugo. Huaweieva globalna mreža je zgrajena na več kot 30 letih strokovnega znanja in izkušenj v telekomunikacijski industriji in je posvečena zagotavljanju najnovejših tehnoloških rešitev uporabnikom po vsem svetu.
Črno-bela poljska mačka z imenom Gacek, kar v poljščini pomeni netopir, se na Googlovih zemljevidih ponaša s kar petimi zvezdicami. S tem se je uvrstil pred zgodovinske znamenitosti srednjeveškega mesta Ščečin, vključno z gradom pomeranskih knezov, zgrajenim leta 1346. Gacek ima svojo stran tudi na Instagramu, kamor oboževalci nalagajo fotografije.
Mačka domuje na kaszubski ulici
Na kaszubski ulici se je Gacek prvič pojavil pred desetimi leti, a je po nastopu v dokumentarnem filmu iz leta 2020, ki si ga je na Facebooku in YouTubu skupaj ogledalo 4,5 milijona ljudi dobil pozornost širše javnosti.
Kot Gacek - Szczecin, Kaszubska
Zdaj ljubitelji mačk romajo iz vse Evrope, da bi videli Gacka v njegovi leseni škatli, kjer zanj skrbijo lastniki sosednje trgovine.
Pred njegovo hišo je znak, ki mimoidoče vabi, naj ga ne božajo, ko spi, in naj ga nahranijo s priboljškom … ali dvema, ko je zunaj.
foto: kotgacekeveryday/Instagram
Po besedah domačinov in turistov je Gacek »fantastično lep in izvrsten fant«, vendar je nagnjen k praskanju ali kraji hrane, kadar je slabe volje.
Mednarodna skupina raziskovalcev, med katerimi so tudi raziskovalci z Inštituta za fiziko trdne snovi Univerze v Tokiu, je prvič prikazala stikalo, podobno tranzistorju, izdelano iz ene same molekule, imenovane fuleren. S skrbno nastavljenim laserskim impulzom lahko raziskovalci uporabijo fuleren za predvidljivo preklapljanje poti prihajajočega elektrona. Ta postopek preklapljanja je lahko za tri do šest velikostnih redov hitrejši od preklopov v mikročipih, odvisno od uporabljenih laserskih pulzov. Fulerenska stikala v omrežju bi lahko ustvarila računalnik, ki bi presegel možnosti elektronskih tranzistorjev, prav tako pa bi lahko privedla do doslej neznanih ravni ločljivosti v mikroskopskih slikovnih napravah.
Molekule ob prisotnosti električnih polj oddajajo elektrone
Pred več kot 70 leti so fiziki odkrili, da molekule ob prisotnosti električnih polj oddajajo elektrone, kasneje pa tudi določene valovne dolžine svetlobe. Emisije elektronov so ustvarjale vzorce, ki so vzbujali radovednost, vendar so se izmikali razlagi. Vendar se je to spremenilo zaradi nove teoretične analize, katere posledice lahko privedejo do novih visokotehnoloških aplikacij, pa tudi do izboljšanja naše zmožnosti natančnega preučevanja fizikalnega sveta. Raziskovalec projekta Hirofumi Yanagisawa in njegova ekipa so teoretično opredelili, kako naj bi se obnašala emisija elektronov iz vzbujenih molekul fulerena, ko so izpostavljene določenim vrstam laserske svetlobe, in ko so preverili svoje napovedi, so ugotovili, da so pravilne.
»To, kar nam je uspelo, je, da smo z zelo kratkim pulzom rdeče laserske svetlobe nadzorovali način, kako molekula usmerja pot prihajajočega elektrona,« je dejal Yanagisawa. »Odvisno od impulza svetlobe lahko elektron ostane na svoji privzeti poti ali pa ga preusmerimo na predvidljiv način. To je nekaj podobnega kot preklopne točke na železniških tirih ali elektronski tranzistor, le da je veliko hitrejše. Menimo, da lahko dosežemo milijonkrat hitrejše preklapljanje kot pri klasičnem tranzistorju. To bi se lahko odrazilo v dejanski zmogljivosti v računalništvu. Enako pomembno pa je, da če lahko laser nastavimo tako, da molekule fulerena preklopimo na več načinov hkrati, bi lahko imeli več mikroskopskih tranzistorjev v eni sami molekuli. To bi lahko povečalo kompleksnost sistema, ne da bi se povečala njegova fizična velikost.«
Prvi primer uporabe laserske svetlobe za nadzor emisije elektronov iz molekule na ta način
Molekula fulerena, ki je osnova stikala, je povezana z morda nekoliko bolj znano ogljikovo nanocevko, čeprav je fuleren namesto cevi krogla ogljikovih atomov. Ko jih položimo na kovinsko točko – v bistvu na konec zatiča – se fulereni usmerijo na določen način, tako da bodo predvidljivo usmerjali elektrone. Hitri laserski impulzi na ravni femtosekund, kvadrilijontin sekunde ali celo atosekund, kvintilijontin sekunde, so usmerjeni na molekule fulerena, da sprožijo emisijo elektronov. To je prvi primer uporabe laserske svetlobe za nadzor emisije elektronov iz molekule na ta način.
»Ta tehnika je podobna načinu, kako fotoelektronski emisijski mikroskop ustvarja slike,« je dejal Yanagisawa. »Vendar lahko ti dosežejo ločljivost največ deset nanometrov ali deset milijardink metra. Naše fulerensko stikalo to izboljša in omogoča ločljivost približno 300 pikometrov ali tri stotrilijoninke metra.«
Ker je mogoče v eno molekulo združiti več ultrahitrih elektronskih stikal, bi bilo načeloma potrebno le majhno omrežje fulerenskih stikal za izvajanje računalniških nalog, ki bi bile lahko veliko hitrejše od običajnih mikročipov. Vendar pa je treba premagati še nekaj ovir, na primer kako miniaturizirati lasersko komponento, ki bi bila nujna za izdelavo te nove vrste integriranega vezja. Zato bo morda minilo še veliko let, preden bomo videli pametni telefon na osnovi fulerenskih stikal.
