Spanje velja za najpomembnejšo aktivnost, ki jo imamo ljudje. Med spanjem se naše telo obnavlja, možgani urejajo in filtrirajo informacije, ki smo jih čez dan pridobili. Še pomembnejše je spanje pri otrocih in mladostnikih, saj spanje podpira procese, ki so pomembni za rast in razvoj otroka. Da je pomanjkanje spanja smrtno nevarno že vemo, zdaj pa so znanstveniki odkrili še, da je pomembno tudi, da imamo reden urnik spanja.
Nereden urnik spanja vpliva na razvoj bolezni
Nereden urnik spanja lahko pomembno vpliva na večjo možnost za razvoj kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja in nastanek raka. Študija je bila narejena na več kot 100.000 odraslih, starih med 40 in 69 let, ki živijo v Združenem kraljestvu. Meritve pa so opravili med leti 2013 in 2015. S pomočjo pametne ure so raziskovalci izračunali verjetnost spanja posameznega udeleženca in jih razdelili v 2 skupini. Udeleženci so se ločili na tiste, ki so imeli nizko rednost spanja in tiste, ki so imeli povprečno rednost spanja.
Čeprav študija še ni bila strokovno pregledana, so v njej predstavljene pomembne ugotovitve.
»Kolikor mi je znano, je naša študija največja, ki preučuje, kako nereden spanec vpliva na umrljivost zaradi vseh vzrokov« je dejal Matthew Pase izredni profesor psihologije na univerzi Monash v Avstraliji in soavtor študije. »Pokazali smo, da lahko rednost spanja vpliva na smrtnost neodvisno od trajanja spanja.«
V sedmih letih od izvajanja meritev do objave rezultatov je umrlo 3010 udeležencev študije. Ko so primerjali skupini udeležencev med seboj, so ugotovili, da so imeli tisti z nerednim načinom spanja kar 46 % večjo verjetnost, da bodo umrli zaradi katerega koli vzroka, kot udeleženci, ki so imeli povprečno rednost spanja.
Od umrlih udeležencev študije, jih je 1701 umrlo zaradi raka, medtem ko jih je 616 podleglo boleznim srca in ožilja. Ostali so umrli iz drugih razlogov. Raziskovalce pa je presenetilo, da so imeli tisti z nizko stopnjo rednosti spanja 33 % večjo možnost za razvoj raka in kar 73 % večjo možnost za razvoj srčno žilnih bolezni. Srčno žilne bolezni so tudi tiste, ki povzročijo največ smrti v razvitem svetu.
»Premiki v času spanja in budnosti lahko zmotijo telesne procese, kot je popravilo tkiv in metabolizem, zato lahko to poveča tveganje za kronično bolezen,« je dejal Pase.
Kot je v raziskovalnem svetu normalno ima tudi ta študija nekaj pomanjkljivosti. Največja je gotovo ta, da so raziskovalci sklepali o spalnem urniku posameznikov, zgolj na podlagi njihove aktivnosti, tako ne morejo biti popolnoma prepričani, da so udeleženci resnično spali. »Če bi lahko še povečali natančnost naših meritev, bi lahko videli še močnejši učinek,« je dejal Pase.
Študija prav tako temelji na statističnem modelu, kar pomeni, da so mogoča posamezna odstopanja pri podatkih. Vseeno pa je zelo pozitivno, da je analiza upoštevala razlike v starosti udeležencev, etnični pripadnosti, spolu, statusu kajenja, sladkorni bolezni, obstoječih boleznih srca in raku, stopnji izobrazbe, dohodku in v povprečju, kako dolgo so vsako noč spali.
Izsledki so prepričljivi. Spremeniti moramo svoj pogled na spanje, saj skrivnost do zdravega življenja ni le količina spanja, ampak tudi spalna higiena.
Pomembno je, da si nastavimo budilke, da se zbujamo ob isti uri ob delavnikih in vikendih; izogibati se je treba dremanju čez dan; in ne uporabljati naprave za brskanje po družbenih omrežjih v postelji. Pomaga lahko tudi vadba čez dan, vendar ne v nekaj urah pred spanjem, in izogibanje kofeinu po približno 15. uri. Veliko lahko naredimo tudi s tem, da ugotovimo, kakšna je naša biološka ura. Redno spanje temelji tudi na uskladitvi spanja glede na to, ali smo jutranje ali večerne osebe.
Higieno spanja lahko pomembno izboljšamo tudi z nekaj preprostimi spremembami v svojem vsakdanjiku. Ker naša notranja ura sledi sončni svetlobi, lahko veliko naredimo s tem, da se zjutraj čim prej izpostavimo dnevni svetlobi. Naj ne bo prva stvar, ki jo primemo v roke telefon. Najbolje je, če v spalnici sploh nimamo naprav, saj se tako lažje izognemo uram, ki bi jih izgubili z brskanjem po socialnih omrežjih. Predvsem pa je dobro iti v posteljo s čisto glavo. Pomaga lahko pisanje dnevnika ali kakšen drug način, da pretekli dan pustimo za sabo.
Spanje je pomembno predvsem za nas študente, ki večino svojih dni preživljamo za knjigami in si »tlačimo znanje v glavo«. Da si izboljšamo učne sposobnosti, pomaga tudi dobra sprostitev in spanje. Najboljši nasvet pa je, da gremo dan pred izpitom pravi čas v posteljo. »All-nighter« ne izboljša ne počutja in ne znanja.
Revija time je aprila letos ponovno izdala svoj letni seznam 100 najbolj vplivnih ljudi leta. Ta način izpostavljanja in praznovanja posameznikov, ki svoj vpliv izkoriščajo za spodbujanje pozitivnih dejanj in izboljšanje sveta, revija izvaja že več kot dve desetletji.
V kategorijo umetniki so vključili osebe, ki vodijo z zgledom in na svojem področju premikajo meje na takšen ali drugačen način.
36-letnega igralca je nominiral njegov dolgoletni sodelavec, Ryan Coogler.
Slednji občuduje Jordana (ki je letos tudi končno prejel svojo zvezdo na Hollywood Walk of Fame) zaradi izjemnega truda, saj mu, po njegovih besedah, nič ni bilo dano v roke, temveč si je celoten uspeh prislužil sam.
Poleg tega, da je izjemen igralec, se je uspešno izkazal tudi kot režiser filma Creed 3, kljub izzivom, ki jih položaj prinese s seboj.
Težko je verjeti, da lahko nekdo s takšno življenjsko zgodbo kot Barrymore pride ven cel – njej je uspelo to in še več.
Ko je zaslovela pri sedmih letih z vlogo v filmu E. T., je za seboj imela že leta izkušenj v igranju.
Slava pri tako mladi starosti je igralko potisnila v situacije, ki za otroka vsekakor niso primerne. Poleg tega je imela očeta alkoholika in neodgovorno mamo, kar pomeni, da je njen vzor bil v najboljšem primeru vprašljiv.
Pri 11. letu je že imela probleme z alkoholom, pri 12 pa je razvila zasvojenost od drog. Vendar ji je navkljub vsem obetom uspelo popolnoma obrniti svoje življenje.
Njene vloge v romantičnih filmih so prispevale k redefiniciji ženskih junakinj, njena vloga v Kriku pa je bila tako afektivna, da je določila ton še preostalim filmom v žanru.
Danes je Barrymore popolnoma trezna, njeno mesto v pop kulturi pa je za vedno zacementirano.
Kljub temu, da se zdi, da je kraljica stand-up komedije uspela čez noč, to ni res. Zahvala gre njenemu večletnemu trdemu delu, ko je pilila svojo rutino, saj nikoli ni odstopila z odra za več kot dva tedna.
Njena oddaja je danes med streamerjevimi najbolj priljubljenimi komedijami, svojo platformo pa izkorišča tudi za boj proti hiperseksualizaciji azijskih žensk ter proti drugim stereotipom. Vidimo jo lahko tudi v Netflixovi črni komediji Beef.
Redko kdo bi lahko prevzel vlogo legendarne ikone, kot je Elvis Presley in ga upodobil v vsej svoji veličini; Austinu je to uspelo v istoimenskem filmu Elvis.
Da je bilo to mogoče, je moral vlogi dati vse. Spustil se je v zajčjo luknjo in Elvisa popolnoma naštudiral, ga spoznal od zunaj in znotraj. V proces je dal svoj celoten um, telo in dušo. V Presleya se je tako potopil, da še zdaj, ko je film že zdavnaj izšel, govori kot on.
S predanostjo vlogi je postavil vzor vsem igralcem. Sam je dejal, da še vedno čuti Elvisov duh v sebi, in nihče ne more določiti roka trajanja tega; morda se je ta za vedno zasidral v njem.
Pot te sarkastične ikone – lastnost, po kateri jo pozna največ ljudi – ni bila postlana z rožicami.
Ko je bila 20-letna študentka na newyorški univerzi, jo je med tečajem improvizacije zadela kap, zaradi katere nekaj časa ni mogla komunicirati z nikomer. Še vedno je razumela vse okoli sebe, vendar se ni mogla izraziti ne z besedami ne s pisanjem.
To je bila sicer druga kap v njenem življenju. Prva jo je pustila paralizirano za kratek čas, vendar si je hitro opomogla.
Izkušnji sta jo izoblikovali v osebo, kakršna je zdaj. Ljudi pogosto zmede, saj stvari ne jemlje preveč resno. Ta odnos poskuša ohranjati ne glede na vse, saj jo je pripeljalo do tega, kjer je danes.
Vsi smo uživali v filmih Knives Out, Glass Onion in Vojna zvezd-Poslednji Jedi ; oseba, ki stoji za vsem tem, pa je Rian Johnson.
Režiserju je najbolj pomembno, da pri delu izvleče nekaj novega iz kinematografskih zalog. Izogiba se vdajanju nostalgiji. Tudi, ko njegovi filmi delujejo v žanrih stare šole, poskuša ugotoviti, kako lahko občinstvo te doživi na nov način, in to izpelje uspešno. To pa ga razlikuje od mnogih drugih režiserjev.
Igralka je v svojih prvih letih v poslu opazila, da je v Hollywoodu opazno pomanjkanje latinske zastopanosti – odločila se je torej, da bo vrzel zapolnila in odprla svoj Ventanarosa Productions. Prvi film, ki ga je podjetje produciralo, je bil nominiran za 6 oskarjev.
Hayek se osredotoča tudi na ozaveščanje in odpravo nasilja nad ženskami ter diskriminacije priseljencev. Zelo odprta je tudi o lastni disleksiji, zaradi katerega je precej težje brala scenarije. Vendar je dolgo delala na svojih sposobnostih pomnenja. Čeprav rabi več časa za predelat celoten scenarij, ga mora prebrati le enkrat, da si ga zapomni.
Saldaña ni samo izjemna igralka – kar je vsekakor dokazal s svojimi vlogami v Avatarju, Varuhih Galaksije itd. – temveč svoj položaj uporablja tudi za družbeno koristne namene.
Želela si je najti način, kako spodbuditi medije k temu, da bolje predstavljajo ameriško javnost danes v primerjavi s tisto 80 let nazaj. S tem namenom je ustanovila platformo za novice BESE, ki naj bi osvetljevala izstopajoče in pozitivne zgodbe o Latinoameričanih.
Glavni fokus je trenutno na tej skupnosti, ker je najbolj marginalizirana (glede na svojo velikost), vendar se reprezentacija nikakor ne zaključi pri tej etnični skupini.
V času otroštva so človeški možgani najbolj podvrženi zunanjim vplivom; Blume se tega zaveda in skrbi za to, da so vsaj njene knjige vir dobrega vpliva.
Pisateljica se v svojih knjigah brez zadržkom dotika občutljivih tem, ki so del odraščanja in tako odločno podira tabuje. Njen stil pisanja vključuje humor in včasih tudi grafične podobe težav, s katerimi se mladi soočajo.
Je tudi javna nasprotnica cenzure, katere so bile njene knjige že večkrat deležne. Meni, da bi otroci morali imeti svobodo brati karkoli si želijo in imeti možnost pogovora s starši ali s kom drugim o tej temi.
Igralec Farrell je občudovan tako s strani oboževalcev kot s strani drugih igralskih kolegov. Oboji cenijo njegovo vztrajnost, odpornost in smisel za humor ter dejstvo, da se ne boji nobenega žanra ali tona filma. Njegov ego ni vezan na predstave.
Tekom svoje kariere je bil njegov cilj vedno opravljanje dela, ne pa ustvarjanju slave ali zapuščine – ravno takšen odnos in predanost pa sta mu pomagala se povzpeti na vrh.
Igralko je nominiral nihče drug kot Ryan Murphy, režiser serije Glee, v kateri je Michele imela glavno vlogo.
Resnica je, da je imela v javnosti slab ugled. Širile so se govorice, da se med snemanji obnaša kot muhasta diva, ter neprijazno ravna z ljudmi.
Murphy jo je že med snemanjem serije Glee zagovarjal. Še danes trdi, da je zagnana, ambiciozna in pri delanju česarkoli ima vedno v mislih svoj cilj. Takšna naj bi bila že od rojstva.
Po kritikah glede njenega obnašanja se je igralka zamislila in se za nekaj časa umaknila od javnega očesa. Zdaj je spet aktivna v svoji karieri, kolegi pa poročajo, da je njen odnos izjemno pozitiven in da z vsemi ravna na spoštljiv in prijazen način. Ta sprememba nakazuje, da je dovzetna konstruktivno kritiko in upoštevanje le-te. Ta lastnost ji gotovo pomaga tako v njeni karieri kot tudi v medosebnih odnosih.
Leight se je zapisala v zgodovino, ko je leta 2022 na Beneškem bienalu predstavljala ZDA. Je namreč prva temnopolta ženska, ki je delala v državnem paviljonu na tem vrhunskem umetniškem festivalu.
Njeno ciljno občinstvo so predvsem temnopolte ženske, katerih tradicije so bile izpuščene iz arhiva ali iz zgodovine.
V njenih keramičnih kipih, po katerih je najbolj znana, se pogosto pojavljajo elementi, ki se povezujejo s stereotipi o črnkah –skozi umetnost se torej spopada z njimi in postavlja oltar lastnim koreninam.
Včasih potrebujemo opomnik, da nehamo jemati stvari za samoumevne – Tillmansove fotografije povzročijo prav to.
Znan je po svojem eksperimentiranju z medijem fotografije, da bi redefiniral načine videnja zadev.
Motiviran je z esteticizmom in političnimi interesi, sploh tistimi, ki se ga še posebej tičejo. Spolna identiteta in homoseksualnost sta temi, ki sta mu zelo blizu.
Družbeni komentar v njegovih fotografijah se izraža v načinu, kako umetnik manipulira s slogom in različnimi načini prikaza, s čimer pod vprašaj postavi navidezno običajna in naturalizirana stališča.
Suzan-Lori Parks
Dramaturginja in scenaristka Suzan-Lori Parks. Foto: on Wikipedia
Prva temnopolta ženska prejemnica Pulitzerjeve nagrade za dramo vedno znova dokazuje, da je tega naziva vredna.
Skozi svoje pisanje dramskih scenarijev razkriva človeško izkušnjo v svojem bistvu; njeni liki so v smislu osebnosti, lastnosti in čustev tako človeški, da nanje ne moremo gledati črno-belo. Tudi sama svojih likov nikoli ne obsoja.
Človeške situacije, o katerih piše, se prepletajo z njenimi lastnimi čudnimi svetovi.
Hkrati izziva konvencionalne ideje o obliki in svojim likom daje prostor, da povedo neizrekljive stvari. Njeno delo je poetično in politično hkrati. Povezavo med igralci in občinstvom v živo izkorišča tako, da nas vplete v osebna in družbena vprašanja njenih iger.
Besede so pomembne; nihče se ne tega zaveda bolj kot pisatelj Neil Gaiman. Z njimi krmarimo po svetu, izmenjujemo ideje in se sporazumevamo, onkraj zgolj tega, kar je neposredno izrečeno.
Zato je pisatelj velik zagovornik tega, da bi otroci (pa tudi odrasli) morali brati knjige – bolj specifično, morali bi brati leposlovje, v katerem se tudi sam specializira in žanru prispeva lastne knjige.
Leposlovje po njegovem mnenju namreč bralca pripelje bližje resnici kot druge oblike branja. Skozi njega se mladi bralci naučijo več o svetu okoli sebe kot iz katere koli druge oblike neleposlovja. Poleg tega pomaga graditi empatijo in zavedanje, ki oblikujeta pot otroka v svet; ni nujno, da je svet tak. Stvari so lahko drugačne. In to je ključno.
»Pesem lahko združi, navdihne in na koncu spremeni svet.« To so besede prve dame ZDA Jill Biden, tik pred podelitvijo nagrade za najboljšo pesem za družbene spremembe na Grammyjih 2023.
Avtor pesmi je bil po njeni objavi aretiran, pesem pa je bila odstranjena, vendar je kljub temu pustila globok vtis na milijone Irancev, ki protestirajo proti Islamski republiki. Močna pesem za svobodo in pravice žensk je postala neuradna himna iranske revolucije.
El Anatsui velja za enega najpomembnejših še vedno aktivnih umetnikov, ki izhajajo iz afriške celine.
Že od vedno je bil nagnjen k eksperimentiranju z novimi mediji. To sicer ni novost za sodobne umetnike, vendar v njegovem času to ni bila konvencionalna praksa.
Tisto, po čemer se razlikuje od mlajših kolegov, pa je dejstvo, da za izpopolnitev enega samega medija porabi leta in leta. Strogo se drži principa, da obvlada en medij, preden začne sploh razmišljati o novem.
Osnovne materiale oblikuje v kompleksna dela, ki so hibridi med kipi in slikami in ki vplivajo na številne generacije mlajših ustvarjalcev.
Naročanje knjig preden izidejo. Obiskovanje dogodkov in večurno čakanje v vrstah za podpis avtorice. Solze sreče ob spoznanju. Vse to je realnost pisateljice Colleen Hoover.
Hoover piše knjige že dolga leta, vendar so v času pandemije koronavirusa na videz čez noč dobile ogromno publicitete in pozornosti. Avtorica je tako-rekoč lastnoročno celotno generacijo spravila nazaj v knjigarne in knjižnice po dolgem trendu upadanja branja med mladimi.
Del uspeha je treba pripisati platformi TikTok, vendar je večji razlog v vsebini njenih knjig. Te so posnetki navadnega življenja. Imajo delček vsakega žanra, zaradi česar so verjetno tako univerzalne. Vseeno pa je najpogostejša tema v njih romanca, v katero se bralci lahko zatopijo in za trenutek pozabijo na morebitni stres in probleme vsakdanjega življenja.
V zadnjih letih smo bili priča porastu bedroom izvajalcev, torej izvajalcev, ki svojo glasbo ustvarjajo kar v domači spalnici. Indie scena je postala popravljena z njimi, vendar kar razlikuje Steve Lacyja od vseh drugih je to, da je v tem oceanu umetnikov uspel vzbuditi pozornost širše javnosti.
Dokazal je, da lahko ustvarjaš svoje pesmi in jih produciraš skoraj brez proračuna – vse svoje pesmi namreč posname na svojem mobilnem telefonu in obdela s pomočjo brezplačne programske opreme. S tem na stotine mladim, ki si želijo ustvarjati glasbo kaže, da je to mogoče, ter jih navdihuje.
Kljub temu, da je star komaj 24 let, je že produciral glasbo za Maca Millerja, Kendricka Lamarja, J Cola itd., sodeloval pa je tudi z mnogo drugimi znanimi izvajalci. Jasno je, da je pred njim svetla prihodnost in plodna kariera.
Če še nisi slišal za Floating Castle, naj te razsvetlimo: v Sloveniji imamo v poletnem času kar dva »grajska« festivala. Od tega se zgolj eden dejansko odvija na gradu, in sicer na gradu Snežnik sredi notranjskih gozdov. Gre za medvednarodni site-specific festival, ki odročen in včasih pozabljen del naše države spremeni v začasno multikulturno mrgolišče umetnosti in zabave.
Kaj je Plavajoči grad?
Plavajoči grad sestoji kar iz »220 koncertov, predstav in drugih nastopov na 17 vizualnih prizoriščih v osrčju snežniškega parka. Predstava, ki traja 4 dni in 3 noči«.
»Plavajoči grad
… je world na plavajočem odru, je jazz v jami, elektronika v gozdu, lutke v grajski kleti, cirkus nouveau ob potoku ali sodobni ples na skalah …
… je leseni vrtiljak na grajskem dvorišču, procesije ogromnih lutk in potujoči vozovi s pleh musko, so viteške igre in prava kovačija …
… je multimedijski spektakel s stočlanskim orkestrom ali performans za enega gledalca.«
Festival odpira prostor za najrazličnejše glasbene in ostale performativne žanre. Če te komercialna glasba ne nagovarja več tako strastno kot te je konec osnovne šole in imaš interes za raziskovanje nepoznanega, je to popoln kraj zate. Morda odkriješ ravno svojo novo najljubšo vrvohodko, pevko ali pa morda celo obe v eni osebi.
Kaj dela Plavajoči grad posebnega in drugačnega od drugih festivalov?
Plavajoči grad ali Floating Castle v resnici pooseblja množičnost izbire. Simultano odvijanje več dogodkov na več odrih obiskovalcu ponuja možnost, da je lahko še tako izbirčen, kot se mu zljubi. Če smo navadno navajeni na tri ali pa morda štiri odre, jih imamo tukaj kar 17! Nekateri se nahajajo v samem gradu, drugi na prostranem travniku, tretji skriti sredi gozda in četrti ugnezdeni pod zvezdnato kupolo, ki se ponoči spremeni v divjo norijo.
Foto: Nina
Ta pestrost ti dovoljuje, da se sprehajaš po velikem prizorišču in se ustaviš, kjer slišiš ali vidiš nekaj zanimivega. Na poti te spremljajo razne podobe, maske ali bitja, ki poustvarjajo domišljijsko deželo tvojega otroštva. Iz časa, ko si še verjel v vile ali pa gozdne škrate. Zdi se, da lahko znova za nekaj dni pobegneš v pravljični svet. Ali pa v romantično zibanje v dvoje pred odrom na vodi ali v bližnji visečki, pohajkovanje s prepletenimi prsti ali valjanje po nočni rosi. Ali pa v svet razvrata, polivanja z rakijo in evforičnega plesa – odvisno je seveda od tvoje družbe in preference.
Se splača na Floating Castle?
V zadnjih letih je slovenska poletna festivalska scena kar pokala po šivih, kar se je poznalo na neprijetni izkušnji kampiranja. Na popularnih festivalih se je večina ljudi zgražala nad slabo infrastrukturo za osebno higieno, pomanjkanjem vode in prenatrpanostjo v kampu. Šotor ob šotoru v vročinskem valu nikomur ne zveni kot dobra zabava in na srečo se s tem na notranjskem festivalu ne boste srečali.
Čeprav je lokacija nekoliko odročna in je prihod na festival z javnim transportom malce neroden, lokalna klima in hladni gozdovi poskrbijo za prijeten pobeg od julijske vročine. Kljub temu izkušeni obiskovalci ponoči ne odsvetujejo nošenja dodatnih nogavic ali tople jope. Za kampiranje imaš na voljo prostrane travnike in senčno zavetje starih dreves, ki lahko tvoje vstajanje naredijo skoraj idilično. Lansko leto so se obiskovalci lahko odločili tudi za bivanje v tihem kampu, ki je bil bolj odmaknjen od glavnih prizorišč in mu je bil zato prihranjen hrup nočnega dogajanja. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je Floating Castle prijazen festival za družine z otroki in obiskovalce, ki s seboj pripeljejo svoje štirinožne prijatelje.
Poleg tega je Plavajoči grad trajnostno naravnan festival. Tla prizorišč po dogodkih niso prekrita z goro pločevink in plastičnih kozarcev. Obiskovalci imajo spoštljiv odnos do snežniškega parka. Scenografske inštalacije so v veliki večini narejene iz naravnih materialov. Prav tako odri, ki se jih gradi tudi iz odpadnega materiala bližnjih lokalnih podjetij.
Kaj pa cena? Do konca maja se vstopnice prodajajo po 50 evrov, kar je glede na število izvajalcev precej ugodna cena, vanjo pa je vključeno tudi kampiranje. Vsako leto je organizirana tudi tržnica hrane, ki deluje na principu odprte kuhinje. Na stojnicah lahko poizkusiš hrano iz različnih držav, vedno je na voljo tudi vegetarijanska in veganska hrana.
Kako najbolje izkoristiti festival kot študent?
Kot nekdo, ki ima na razpolago precej časa in poseduje največ življenjske moči ter vero v obstoj pravičnosti v družbi, je povprečen študent kar dober prostovoljski material. Morda te prvo prepriča dejstvo, da ti ni treba odšteti denarcev za karto. A nato spoznaš, da festival lahko doživiš na popolnoma drugačen način, če pri njem tudi sodeluješ. Vzameš ga za svojega, saj si vanj vložil svoj čas in trud. S tem se poveča užitek, ko oddelaš nekaj ur, nato pa uživaš v koncertu pred odrom, ki si ga sam zgradil ali pa se družiš z zanimivimi obiskovalci, ki si jim prodal karte in jih sicer najbrž sploh ne bi spoznal. Celotno prizorišče dogodka postane domače in prijetno in večina obrazov poznanih.
Foto: Tadej Abram
Poleg osebnega angažmaja in vložka pa je volunterstvo tudi ena izmed izkušenj, ki ti omogoča pridobivanje novih izkušenj na različnih področjih dela s kulturo in umetnostjo. Lahko se preizkusiš v logističnih delih ali pa se izkažeš na kuharskem področju, pri programskem koordiniranju, tehnični podpori glasbenih nastopov in še na mnoge druge načine. Izkoristi priložnost in se prijavi še danes!
V času praznikov smo obeležili tudi mednarodni dan deklet in žensk v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. Obeležujemo ga vsak zadnji četrtek v aprilu, njegov namen pa je opozarjanje na pomanjkanje deklet in žensk na področju IKT ter spodbujanje, da se odločijo za študij in poklice v tehnološkem sektorju. Ob tem dnevu je imela svoj govor tudi ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh.
Vloga žensk in deklet na področju IKT
Ministrica za digitalno preobrazbo je sodelovala na spletni konferenci z naslovom Evropski praznik deklet v IKT: digitalne veščine za celo življenje (angleško The European Celebration of Girls in ICTs: Digital Skills for Life), ki jo organizira Mednarodna telekomunikacijska zveza (angleško International Telecommunication Union) v sodelovanju z neprofitno organizacijo Czechitas, vodilno platformo za usposabljanje na področju informacijskih tehnologij na Češkem.
Pojasnila je, da se danes svet spreminja s še nevideno hitrostjo. »Digitalne tehnologije so spremenile način komuniciranja, učenja, dela in poslovanja. Omogočile so nam tudi ustvarjanje novih poti za reševanje nekaterih najbolj perečih svetovnih izzivov. Da bi jih dosegli, morajo biti v digitalno preobrazbo enakovredno vključeni vsi člani družbe in nihče ne sme biti zapostavljen. Posebno skrb vzbujajo digitalni razkorak med spoloma, podeželjem in mesti ter starostni razkorak,« je povedala.
»Čeprav se danes šola več deklet kot kadar koli prej, so ženske in dekleta premalo zastopane v študijskih programih STEM (ang. Science, Technology, Engineering, and Maths – znanost, tehnika, inženirstvo in matematične vede). Le eden od treh raziskovalcev je ženskega spola, ženske pa predstavljajo le 35 odstotkov diplomantov študijev na področjih STEM. Na vrhunskih področjih, kot je umetna inteligenca, je njihovo število še manjše, saj je med njimi le 22 odstotkov žensk,« je izpostavila problem, s katerim se sooča slovenska družba v tehnološkem in informacijskem segmentu.
Ministrica je razjasnila tudi razloge za to, pri njih poudarja, da so neenakosti med spoloma globoko zakoreninjene v naši družbi.
»Razlog za to so vztrajni spolni stereotipi in predsodki, ki včasih prepričujejo dekleta, da znanstveni študij ni zanje, kljub njihovemu izjemnemu potencialu. Ženske in dekleta v raziskave vnašajo raznolikost, širijo nabor znanstvenih strokovnjakov ter znanosti in tehnologiji dajejo svež pogled, kar koristi vsem.«
Jasno je, da je sektor IKT oziroma sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij pomemben gospodarski dejavnik v današnjem svetu. Tako je ministrica izpostavila prizadevanje za izvajanje strategij za spolno enakopravnost, kot so ozaveščanje, študij in usposabljanje, mentorstvo in mreženje, da bi zmanjšali digitalno vrzel med spoloma.
»Pri nas je delež žensk na področju IKT 17-odstoten. Eden naših glavnih ciljev je do leta 2030 povečati število strokovnjakov IKT s sedanjih 4,8 odstotka na 10 odstotkov, pri čemer vidimo povečanje števila strokovnjakinj IKT kot bistveni del rešitve. Ker sem tudi sama ženska na področju inženirstva, me še posebej zanimata mentorstvo in medsebojno spodbujanje. Na našem ministrstvu je delež žensk velik in je nad povprečjem v državni upravi,« je dodala in pohvalila delo svojega ministrstva za digitalno preobrazbo.
Za konec je izpostavila pomen deklet, ki ustvarjajo kariero na področju IKT. Ta »bi morala postati vzor drugim dekletom in jih spodbujati k študiju in karieri na področju STEM.«
Kot je dodala, je za to »potreben sistemski pristop, ki se začne že v zgodnjem otroštvu, z izobraževanjem deklic, nadaljuje v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi s spodbujanjem k vseživljenjskemu učenju, prekvalifikacijam in izpopolnjevanju v delovnem obdobju.«
Marca letos je v Mehiki prišlo do mednarodnega incidenta, ko so bili ugrabljeni štirje državljani ZDA. Američani so prečkali mejo, ker je bila ena izmed njih naročena na plastično operacijo. Hitro so se izgubili in končali v Matamorosu, mestu, ki je znano po visoki stopnji kriminala. Sredi spopada med karteli so bili ugrabljeni, pri čemer sta bila dva moška ubita, policija pa je rešila druga dva. Šlo je za primer zdravstvenega turizma, ki je terjal prevelike žrtve.
O zdravstvenem turizmu govorimo, ko ljudje odidejo v tujino na zdravstveni poseg pri zasebnem izvajalcu. To se ponavadi dogaja zaradi nižje cene v drugi državi ali izvedbe ilegalnih posegov, ki niso dovoljeni v domači državi. Nekateri po drugi strani iščejo bolj kvalitetne ali izkušene zdravnike ali kirurge. Sem spada plastična kirurgija, dentalni posegi, kirurgija, zdravljenje neplodnosti in raka, ter presaditve organov in tkiv.
American Journal of Medicine je ocenil, da je v letu 2007 skoraj 800 tisoč državljanov ZDA potovalo v druge države na poseg. V desetih letih se je številka dvignila kar namilijon in še vedno raste. V Amerikah Mehika in Costa Rica veljata za glavni destinaciji za dentalno in lepotno kirurgijo, v Aziji Singapur prednjači s svojo onkologijo, določeni predeli Indije pa privabljajo zdravstvene turiste na operacijo kolkov in kolen. V Evropo potujejo iz ZDA in Velike Britanije na Madžarsko, Hrvaško in v Turčijo. Tudi v Sloveniji lahko opazimo trend odhajanja v južne balkanske države v iskanju ugodnega in dobrega zobozdravnika ali kirurga.
Zdravstveni turizem je družben pojav, ki se pojavlja globalno. V resnici gre za najstarejšo vrsto turizma, saj je bila skozi prejšnja stoletja ustaljena praksa bogatejših slojev »oddih na morju«, kjer so si ljudje poskušali razne bolezni pljuč in druga bolehanja zdraviti z morskim zrakom in prijetno klimo okolice. Že od Rimljanov je prisoten tudi zdraviliški turizem v toplicah oziroma v zdraviliških krajih z termalno ali mineralno vodo. Tak primer je angleški kraj Royal Leamington Spa, ki je vzcetel točno zaradi razvoja ponudbe zdraviliškega turizma v 18. stoletju.
Zakaj je zdravstveni turizem problematičen?
Treba je razlikovati med dvema vrstama skupin ljudi, ki iščejo zdravstvene storitve v drugih državah. Prvi so posamezniki, ki preprosto nimajo druge možnosti, drugi pa iščejo »akcijsko« ceno ali storitve, ki so v njihovi državi nezakonite. Medtem ko se prvi trudijo zaščititi svoje življenje, ga drugi postavljajo na kocko, če niso zavarovani in se ne prepričajo, ali je njihov zdravnik v tujini dober.
V Združenih državah Amerike je problem javnega zdravstvenega sistema zelo velik in pogosto prebivalstvo nima sredstev za urgentno zdravstveno oskrbo. Zdravstveno zavarovanje pogosto ne krije bolj zapletenih ali zahtevnejših operacij. Zato je logično, da ljudje, še posebej tisti, ki živijo blizu meje, izberejo bolj ekonomično in hitrejšo rešitev v drugi državi. Vendar lahko opazimo, da se Mehika v pogovoru med prebivalci ZDA pojavlja kot kraj brez pravil, kjer je vse mogoče. Kjer se lahko kupi droge in skrije pred policijo. V Mehiko se lahko zbeži ali se tam izgubi. V Mehiki se vse da. Takšno razmišljanje se normalizira in ponotranja tudi prek priljubljenih filmov in serij. Ob tem pa ljudje pozabljajo, da je svet zunaj njihove ogromne države drugačen od poznanega in z naivnimi pričakovanji prihajajo v države Latinske Amerike.
Zdravstveni turizem lahko pomeni uspešno in ekonomsko ugodno popravilo nosu, rešitev življenja ali na drugi strani tragično smrt. Je početje, ki je lahko izjemno tvegano in nevarno. V primeru, da v tujini pride do zapletov, domača država ne more nujno posredovati, če je o tem sploh obveščena. Poleg tega odhajanjem k tujim specialistom bremeni zdravstveni sistem v njihovi državi, v domači pa problem ostaja nerešen.
Poleg tega močno vpliva na odnose med državami. V primeru, ki sem ga opisala na začetku, je namreč ZDA izkoristila situacijo, da je za umor in ugrabitev svojih državljanov okrivila Mehiko. Ob tem so popolnoma zanemarili dejstvo, da so se zdravstveni turisti na lastno odgovornost nevede izgubili sredi teritorija prežetega s kriminalom. Bivši odvetnik Bill Barr je Mehiko označil za propadlo državo, ki jo nadzirajo karteli. Senator Lindsey Graham je celo predlagal, da bi jo uvrstili med teroristične organizacije. To bi dovolilo ZDA, da proti njim uporabijo vojaško silo. Ob tem je mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador poudaril, da v obratni situaciji ZDA ne bi tako sodelovala z Mehiko. Ponujanje pomoči izgubljenim Mehičanom se jim ne bi zdelo dovolj pomembno, da bi se angažirali na nacionalni ravni.
A warning about 'medical tourism' for Americans l GMA
Avtorica Suzanne Collins je leta 2008 izdala prvi roman v seriji Igre lakote. V naslednjih dveh letih sta sledili še nadaljevanji, ki sta zaključili trilogijo. Arena smrti, Kruto maščevanje in Upor so hitro, ekspresno hitro postali tudi filmska uspešnica, ki smo jo spremljali od 2012 do 2015. Zdaj, skoraj deset let kasneje bomo dobili nov film, ki je enako ekspresno predelal predzgodbo Iger lakote, ki nosi naslov Balada o pticah pevkah in kačah (Ballad of Songbirds and Snakes). Zdaj smo dobili prvi napovednik za težko pričakovani film.
Igre lakote se vračajo s predzgodbo
Iz treh knjig so nastali štirje izjemno uspešni filmi, ki so v blagajne pospravili 2,97 milijarde ameriških dolarjev. Jennifer Lawrence je postala megazvezda, Josh Hutcherson in Liam Hemsworth pa bosta vedno Peeta in Gale. Tu so bili še Woody Harrelson, Elizabeth Banks, Philip Seymour Hoffman, Stanley Tucci, Jeffrey Wright, Sam Cladlin, Julianne Moore, Mahershala Ali, Natalie Dormer in Donald Sutherlannd. Prav slednji pa igra pomembno vlogo v predzogdbi, ki jo je avtorica izdala leta 2020. Bolje rečeno ima pomembno vlogo lik Snowa, ki ga je upodobil veteranski igralec.
Balada o pticah pevkah in kačah kot film
Balada o pticah pevkah in kačah je predzgodba Iger lakote, kjer spoznamo osemnajstletnega Snowa na dan žetve 10. Iger lakote. Usoda družine Snow je odvisna od Coriolanusa, ki bo moral premagati, nadkriliti in pretentati sošolce, če bo kot mentor želel dobiti igre. Usoda mu ni naklonjena – dodelili so mu tributko iz dvanajstega okrožja. Kakšno ponižanje! Toda ko se v areni bije neizprosen spopad na življenje in smrt, Coriolanus počasi spoznava, da mu ni tako vseeno zanjo, kot je sprva mislil. Želi si zmagati za vsako ceno, zato se bo moral odločiti, ali naj igra po pravilih ali ne.
V obdobju, ko se zdi, da je lahko iz danes na jutri razkrita vsaka podrobnost nastajajočega filma, se je tu zgodil pravi mali čudež. Resda je knjiga že tri leta na knjižnih policah (tudi v slovenskem prevodu), a to filmskih oboževalcev še nikoli ni ustavilo. Dejstvo čudi predvsem zato, ker je franšiza ena bolj priljubljenih v zadnjih letih, posebej pohvalna pa je njena kakovost ne glede na to, ali nam je bila razdelitev zadnje knjige na dva filma všeč ali ne.
Napovednik filma Balada o pticah pevkah in kačah
Zdaj smo dobili prvi napovednik za film Balada o pticah pevkah in kačah, ki bo v kinematografe prispel novembra 2023.
Režiser filma je Francis Lawrence, ki je poskrbel tudi za zadnje tri filme v predelavi trilogije Suzanne Collins. V glavnih vlogah pa Rachel Zegler, Tom Blyth, Peter Dinklage, Hunter Schafer, Viola Davis, Jason Schwartzman in Josh Andrés Rivera.
The Hunger Games: The Ballad of Songbirds & Snakes (2023) Official Trailer
Če si naveličan igranja vedno istih iger, ko se dobite z družino ali s prijatelji, naj ti na pomoč priskoči ta seznam. Na njem je 5 malo manj konvencionalnih iger, ki se jih je zelo težko naveličati.
Nekatere zahtevajo nekoliko taktičnosti, nekatere pa so preprosta in zabavna izbira za preganjanje časa.
Ta igra političnih spletk in izdaje je popolna za večje skupine oseb, kjer je potrebno nekoliko razbiti led. Preden se boste zavedali, boste že vsi kričali drug na drugega, kot da se poznate že leta.
Na začetku so vsi igralci (ki jih je lahko od 5 do 10, igra pa je bolj zabavna z več igralci) na skrivaj razdeljeni v dve ekipi – v fašiste in liberalce. Eden od fašistov je Hitler.
Samo fašisti vedo drug za drugega, liberalci in Hitler pa ne poznajo nobene vloge razen svoje.
Vsaki skupini je v interesu, da sestavi vlado iz svojih pripadnikov, saj predsednik in kancler odločata o tem, katera karta bo položena na igralno ploščo. Tista ekipa, ki prva zbere dovolj kart, zmaga, zato je izredno pomembno, da so v vladi tisti v isti skupini kot ti.
Liberalci se morajo za zmago naučiti zaupati drug drugemu, da bodo imeli nadzor nad volitvami, fašisti pa bodo naredili vse, da liberalce prepričajo, da so eni izmed njih. Dovoljeno je govoriti karkoli, tudi lagati, zato bodi previden pri izbiri, komu boš zaupal.
Codenames je idealna izbira, ko se nikomur ne da učiti in razlagati veliko pravil – navodila so namreč zelo preprosta.
Za igranje potrebuješ vsaj 4 igralce, lahko pa tudi več (igro je mogoče tudi nekoliko prirediti in igrati tudi zgolj v treh).
Razdelite se v dve skupini – eno modro in eno rdečo, po mizi pa razdelite 25 kartic – na vsaki od teh je zapisana ena beseda,
Eden v vsaki skupini prevzame vlogo skrivnega agenta. Samo te dve osebi vesta, katere besede pripadajo modri in katere rdeči ekipi.
Skrivni agent mora nato svojim soigralcem dajati namige v obliki asociacij na besede, ki so razporejene na mizi. Cilj je, da skrivni agent z eno samo asociacijo uspe doseči, da njegovi soigralci ugotovijo čim več njihovih besed (z asociacijo kuhanje lahko na primer pokrije besede ponev, juha in olje).
Če soigralci izberejo besedo nasprotne ekipe, je to točka za slednjo. Če izberejo besedo, ki ne pripada nobeni ekipi, imajo naslednji krog možnost dodatnega poskusa ugibanja.
Ena od besed pa predstavlja morilca. Kadarkoli ena izmed ekip izbere to kartico, se igra takoj konča, ta ekipa pa izgubi.
Ta vznemirljiva igra je bila narejena za vse ljubitelje whodunit zgodb. Namig: igra je najbolj zabavna s 6 igralci.
V starem dvorcu se je zgodil umor. Tvoja naloga je, da ugotoviš, kdo od prisotnih je storilec. Še več, ugotoviti moraš, s kakšnim orožjem je moril in v katerem prostoru v dvorcu.
Na začetku v roke dobiš nekaj kartic z namigi, ki ti povedo, kdo, kje in s čim se umor ni zgodil. Zatem je tvoja naloga, da se premikaš po sobah, kličeš predmete in obtožuješ osebe, ki bi lahko bile morilec. Igralec za tabo ti mora s svojimi namigi, ki jih drži v rokah, dokazati narobe za vsaj eno od klicanih stvari. Če v roki nima kartice, ki se navezuje da klicano osebo, sobo ali predmet, ti mora namig dati naslednja oseba itn.
Prvi, kipravilno ugotovi morilca, morilsko orožje in sobo, v kateri se je umor zgodil, zmaga.
Še ena preprosta igra, ko si večina želi sprostitve.
Igra jo lahko 3 do 6 igralcev. Vsak v roke dobi 6 kartic z domišljijskimi ilustracijami, ki jih vidi samo on.
Vsako potezo eden od igralcev izbere eno od svojih kartic, pove asociacijo nanjo, ter jo položi na mizo s hrbtom navzgor, tako, da drugi ne vidijo, kaj je na njej narisano.
Nato drugi igralci izberejo po eno izmed svojih kartic, in sicer tisto, ki jih najbolj spominja na določeno asociacijo. Kartice vsi položijo na mizo s hrbtno stranjo navzgor in jih premešajo.
Karte se nato obrne, da se razkrije ilustracije, in vsi igralci, razen tistega, ki je asociacijo določil, ugibajo, katera je originalna kartica, ki jo je določil prvi igralec.
Cilj je, da asociacija ni ne preveč splošna in ne preveč ozka. Če pravo kartico izberejo vsi ali pa nobeden, pripovedovalec ni bil uspešen, saj je bil preveč ali premalo očiten.
Blank Slate nekoliko spominja na Dixit, vendar ne vsebuje ilustracij na karticah, temveč nedopolnjene fraze.
Igra jo lahko 3 do 8 igralcev. Vsak krog en igralec izbere eno izmed kartic, na katerih je zapisana iztočnica, in jo pokaže ostalim igralcem (na primer: _____ pita)
Nato vsi zapišejo besedo, ki dopolnjuje to frazo (npr. jabolčna, borovničeva ipd.). Cilj je zapisati besedo, za katero meniš, da jo bo tudi kdo drug napisal, vendar ne vsi.
Na koncu vsi razkrijejo svojo besedo. Če je samo še ena druga oseba napisala isto besedo kot ti, dobiš 3 točke. 1 točko dobiš, če sta 2 ali več oseb imeli isto besedo. Če ni nihče drug napisal iste besede, ne dobiš nobene točke.
Za raziskave na področju humanistike se pripravlja peti transnacionalni razpis konzorcija HERA (Humanities in the European Research Area ). Razpis z naslovom Krize – perspektive, ki jih prinašajo humanistične vede bo finančno podprlo 21 držav.
Krize – perspektive, ki jih prinašajo humanistične vede
Mednarodna mreža HERA je sooblikovala nov razpis (Crisis – Perspectives from the Humanities), katerega proračun bo znašal približno 15 milijonov evrov. Ta proračun bodo prispevale nacionalne agencije, ministrstva, akademije, ki pokrivajo in financirajo področje humanističnih ved.
Cilj razpisa je promoviranje raznolikosti v raziskovanju. Prijaviteljem se priporoča upoštevanje naslednjih vidikov:
Uravnotežena zastopanost spolov
Akademsko starostno ravnotežje
Geografska raznolikost – vključitev držav širitve, ki sodelujejo v razpisu
Razpis bo uradno objavljen in odprt 26. maja, prijaviti pa se bo možno do 21. septembra 2023.
Slovenskeraziskovalneinstitucije bodo prijavile predloge projektov v višini 100 tisoč evrov letno, največ pa 300 tisoč evrov za obdobje treh let oziroma 36 mesecev.
Sodelujoče države na razpisu: Avstria, Belgija , Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo.
V zadnjem času države ubirajo povsem različne strategije v boju proti energetskikrizi. Nekatere stavijo na jedrsko energijo, medtem ko druge zapirajo že obstoječe in še vedno delujoče nuklearne elektrarne. Tudi mnenje javnosti je zelo deljeno. Preberi si, katera pogosta prepričanja glede jedrske energije ne temeljijo na znanstvenih dejstvih in so zgolj laži.
Jedrska energija je smrtonosna
Odmevne katastrofe iz zgodovine so prepričljiv dokaz o nevarnosti jedrskih elektrarn, kajne? Če podrobneje pogledaš znanstvena dejstva, ugotoviš, da temu ni tako. Nesreča na otoku Three Mile Island ni povzročila nobene smrtne žrtve, niti ni prinesla zaznavnih zdravstvenih posledic. Po 30 letih je zaradi razvpite nesreče v Černobiluumrlo le 51 ljudi, po nesreči v Fukushimi pa so znanstveniki našli le malo zdravstvenih posledic, povezanih s povišanim sevanjem zaradi nesreče. Po drugi strani je v zadnjih 50 letih zaradi sežiganja fosilnih goriv umrlo okrog 100.000.000 ljudi. Smrtne žrtve so posledica onesnaževanja s stranskimi produkti sežiga.
Sevanje iz jedrskih elektrarn je zdravju škodljivo
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) navajajo, da je varnejedelati v jedrski elektrarnikot vpisarni sredi mestnega središča. Mestni zrak je namreč onesnažen z ozonom, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in dušikovim dioksidom, ki so letno odgovorni za 7 milijonov smrti. Za povprečnega Američana le 0,005 odstotka letne doze sevanja prihaja iz jedrske energije. To je 200-krat manj od količine sevanja pri letu čez Ameriko, 100-krat manj kot doza od sežiga premoga in približno ekvivalentno zaužitju ene banane letno. Če se bojimo jedrske energije, se bojimo tudi banan?
Jedrske elektrarne onesnažujejo okolje z radioaktivnimi odpadki
Radioaktivne odpadke, ki nastanejo v jedrskih elektrarnah, zaprejo v odporne sode in zakopljejo globoko pod površje. S tem preprečijo kakršnekoli radioaktivne izpuste tisoče let in odpadke zavarujejo pred potresi in drugimi naravnimi katastrofami. Rešitev se ne sliši preveč odgovorna in dolgoročna. A primerjaj to s termoelektrarnami, ki odpad izpuščajo naravnost v atmosfero in zrak, ki ga vsak dan dihaš. Spodbudno je tudi dejstvo, da je kar 96 odstotkov jedrskih odpadkov mogoče reciklirati in uporabiti pri izdelavi novega goriva in stranskih produktov.
_(cropped).jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
