ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V pomladanskem in jesenskem času se v Sloveniji pogosto soočamo s poplavami. V tem času so obdobja močnejših padavin in predvsem hudourniki pogosto prestopijo bregove. Slovenija je zelo vodnata dežela, a izkušnje kažejo, da je poplavna ogroženost mogoča skoraj po celotnem območju države. V zadnjih letih smo tako nekoliko povečali poplavno varnost ob večjih rekah, tudi s pomočjo evropskega denarja. Zakaj strokovnjaki še vseeno pravijo, da slabo skrbimo za poplavno varnost?

Po ocenah stroke bi morali vsako leto za stroške poplavne varnosti odšteti vsaj 25 milijonov evrov. V Sloveniji namreč vodotokov ne čistimo redno, vseh poškodb, ki nastanejo v poplavah, ne saniramo. Vzdrževanje vodne infrastrukture je tako že več let nekoliko zapostavljeno. Da bi lahko dobro in primerno zaščitili večja mesta, pa bi že sedaj morali porabiti okoli 500 do 600 milijonov evrov. Pri tem pa moramo upoštevati tudi klimatske spremembe, ki bodo morda v prihodnjih letih povečale potrebna sredstva za poplavno varnost.

Poplave v Sloveniji

Glede na značilnosti poplav le te delimo na hudourniške poplave, nižinske poplave, poplave na kraških poljih, morske poplave, mestne poplave in tehnične poplave, te se zgodijo zaradi nedelovanja vodne infrastrukture. V Sloveniji so pogoste hudourniške poplave, ki nastanejo hitro ob močnem deževju in lahko povzročajo obsežno škodo. V zadnjem letu pa tudi v Sloveniji opažamo morske poplave, zanje se pričakuje, da jih bo z leti vedno več, saj se gladina morja postopno dviguje tudi zaradi klimatskega segrevanja.

V Sloveniji so poplavno zelo ogrožene Savinjska, Zasavska, Osrednjeslovenska, Gorenjska in Goriška regija. Dodati pa je treba, da so poplavni dogodki seveda mogoči v vseh regijah, vendar se zdi, da je narava statistično gledano nekoliko prizanesla Pomurski regiji. Samo v zadnjih 12 letih (obdobje 2010-2021) pa so večji poplavni dogodki v Sloveniji povzročili za približno 1170 mio EUR škode.

Upravljanje z vodami v Republiki Sloveniji

Glede na vse naštete podatke pa nekoliko skrbi dejstvo, da smo v Sloveniji pripravili šele 2. načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti, od nastanka samostojne Slovenije. Identificirali smo 86 območij pomembnega vpliva poplav, kjer bodo potrebni dodatni ukrepi na področju preprečevanja poplav.

V slovenski katalog protipoplavnih ukrepov je uvrščenih 20 ukrepov (protipoplavnih aktivnosti), ki jih vključujemo v 5 korakov cikla obvladovanja poplavne ogroženosti:

• preprečevanje se ukvarja predvsem s preventivo na področju poplavne varnosti. To so aktivnosti za zmanjšanje poplavne nevarnosti ter spodbujanje ustrezne rabe zemljišč, gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gospodarjenja z gozdovi. Načeloma se je v okviru tega procesa treba zavedati, da je že izbira zemljišča, na katerem bomo postavljali objekte, lahko razlika pri morebitni poplavi.
• varstvo – Je izjemno pomembno, saj se v okviru tega koraka izvajajo aktivnosti za zmanjšanje verjetnosti poplav oziroma zmanjšanje vpliva poplav na določeni lokaciji in povečevanje odpornosti na poplave. V okviru tega smo poskusili z gradnjo protipoplavnih jezov, ki bi nekoliko zmanjšali možnost poplav, uredila so se razlivna področja. Pomembno pa je tudi čiščenje rečne struge in aktivnosti, ki temeljijo na poglabljanju rečne struge.
• zavedanje – Informiranje prebivalcev o poplavni nevarnosti in ustreznem ukrepanju ob pojavu poplave. Aktivnosti na tem področju so še posebej pomembne na območjih, ki smo jih prepoznali kot področja z visoko stopnjo tveganja za poplave.

• pripravljenost – Aktivnosti v primeru pojava poplave, ki vključujejo aktivnosti gasilcev in civilne zaščite, ki v primeru pojava poplave lahko predstavljata razliko med življenjem in smrtjo. Predvsem je pomembna zaščita esencialne infrastrukture, predvsem bolnic. Na teh ustanovah pa je tudi naloga, da najpomembnejše enote postavljajo v višja nadstropja, da se v primeru poplav izognejo zaprtju in večji gmotni škodi.
• obnova –Zajema čim hitrejšo vzpostavitev stanja pred poplavnim dogodkom, izvedba analize in upoštevanje novih spoznanj. Pomembna je tudi pomoč države za prizadeta območja, ki pa mora biti stalna in mora vsebovati dovolj denarnih sredstev.

Med najpomembnejše ukrepe države, ki smo jih identificirali v Sloveniji, pa spadajo načrtovanje in gradnja protipoplavnih ukrepov, identifikacija, vzpostavitev in ohranitev razlivalnih površin visokih voda, določevanje in upoštevanje poplavnih površin, prilagoditev rabe zemljišč v porečjih, redno vzdrževanje vodotokov, vodnih objektov in priobalnih zemljišč.

Različna mnenja v stroki

V Sloveniji imamo še eno veliko težavo, ki se nekoliko navezuje na različna mnenja v stroki, vendar se po do sedaj utečenem sistemu pri pripravi protipoplavnih ukrepov bolj upošteva hidrologe kot ekologe. Razliko se da preprosto razložiti na primeru sekanja obvodnega rastlinja. Hidrologi so prepričani, da je le to problematično, saj se lahko pri poplavah v rastlinje ujamejo smeti, ki zadržujejo tok reke, zato je potrebno, da ima voda čim manj ovir in lahko prosto odteka.

Ekologi pa bodo ponudili še eno možno razlago. Pravijo namreč, da bi bilo obvodno rastlinstvo treba pustiti predvsem zaradi tega, ker se lahko voda ujame v »žepe« med listjem in tako rastlinje zadrži in upočasni vodo.

Na področju protipoplavne varnosti moramo upoštevati več faktorjev

Poplavna varnost je večplastna in mora vsebovati mnenje različnih strok in vsebovati znanje vseh ekspertov, ki delujejo na tem področju. Ker poplave nikoli ne prinesejo ničesar dobrega za prebivalstvo in za seboj pogosto pustijo veliko uničenje, je naša naloga, da se jim z različnimi ukrepi zoperstavimo.

Vseeno pa je še kako pomembno, da s svojimi prizadevanji ne posegamo pregloboko v obvodne ekosisteme, saj lahko tako pogosto še dodatno poslabšamo krhko ravnovesje, ki se vzpostavi v vsakem takem ekosistemu. Klimatske spremembe bodo neizbežno še povečale nevarnost poplav v Sloveniji in tako je pomembno, da se na poplave primerno pripravimo in začnemo vlagati v našo varnost.