Kaj zate pomeni Akt o digitalnih storitvah?

Tilen Kemperle
-
0
Kaj zate pomeni Akt o digitalnih storitvah?

Začel je veljati Akt o digitalnih storitvah. To je prvi pomembnejši mejnik pri vzpostavljanju večjega sistemskega nadzora nad družbenimi omrežji in ostalimi spletnimi platformami v Evropski uniji. Evropska unija s tem aktom od upravljalcev digitalnih platform zahteva večjo odgovornost in preglednost, s tem pa tudi zaščiti uporabnike in njihove osnovne pravice na spletu.

Kar je nezakonito v realnem svetu, je nezakonito tudi na spletu

Temeljno načelo Akta o digitalnih storitvah je: kar je nezakonito v realnem svetu, je nezakonito tudi na spletu. Spletne platforme bodo tako morale prevzeti večjo odgovornost in zaščiti uporabnike in okrepiti svoje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in prepričevanje širjenja sovražnega govora ter dezinformacij. S tem smo na poti k varnejšemu spletnemu okolju, ki bo omogočil večjo zaščito temeljnih človekovih pravic na spletu.

Akt bo prinesel tudi številne prednosti gospodarstvu. Podjetja bodo poslovala v pravno bolj predvidljivem in varnem okolju, ki bo bolj spodbudno za inovacije ter rast konkurenčnosti digitalnega gospodarstva. Oglaševanje na spletu in družbenih omrežjih bo zaradi novih zahtev postalo bolj pregledno. Akt o digitalnih storitvah bo povečal preglednost ciljnega oglaševanja na družbenih omrežjih, zbiranja podatkov in delovanja algoritmov, ki jih omrežja uporabljajo pri ponujanju in predstavljanju vsebin končnim uporabnikom. Upravljalci največjih digitalnih platform pa bodo morali tudi omogočiti dostop do svojih ključnih podatkov.

Happy group of young friends using smartphone in the street - Millennial generation people having fun sharing content in social media platform app outdoors - Technology, friendship and youth concept
Spletne platforme bodo morale prevzeti večjo odgovornost in zaščiti uporabnike in okrepiti svoje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in prepričevanje širjenja sovražnega govora ter dezinformacij. S tem smo na poti k varnejšemu spletnemu okolju, ki bo omogočil večjo zaščito temeljnih človekovih pravic na spletu. Foto: Xavier Lorenzo iz iStock

»Gre za prvi pomembnejši mejnik pri vzpostavljanju večjega nadzora nad družbenimi omrežji in drugimi posredniškimi platformami, ki bodo morale vzpostaviti mehanizme za spopadanje z nezakonitimi vsebinami ter izboljšati preprečevanje širjenja dezinformacij in sovražnega govora,« so MMC-ju sporočili z vladne službe za digitalno preobrazbo.

Nadzor nad izvajanjem akta si bodo delile države članice EU in Evropska komisija, ki bodo morale ustanoviti Koordinatorja digitalnih storitev. V Sloveniji bo implementacija akta v pristojnosti vladne službe za digitalno preobrazbo. Rok za celotno uveljavitev uredbe je 16. februar 2024.

Hands holding mobile phone
Rok za celotno uveljavitev uredbe je 16. februar 2024. Foto: B4LLS iz iStock

Kosmata druščina je poklon vsem psom

Žiga Kastelic
-
0
Kosmata druščina je poklon vsem psom

Kosmata druščina je knjiga spominov Toneta Hočevarja, ki vsebuje mnogim najljubše štirinožce – pse. V nekakšni biografiji, ki jo avtor zapisuje skozi vse pse v svojem življenju, spremljamo čudovito potovanje. Kako dober prijatelj je lahko pes, kaj vse prinese v naše življenje in vse druge skrivnosti, ki jih poznajo le tisti z dovolj sreče, da je prav pes njihov sopotnik.

Tone Hočevar je s Kosmato druščino ustvaril temelj

Tone Hočevar je legenda slovenskega medijskega prostora in kinologije. Nič ni lepšega kot združitev obojega, kar je razlog, da je Kosmata druščina ena najbolj prisrčnih knjig zadnjih let. Ljubezen, ki jo Hočevar čuti do vsakega izmed psov, dobesedno skače iz strani. Naj si bo to prvi nemški ovčar, prelepa dobermanka, velikanska bernska planšarka ali mali špic. Vsi imajo mesto v njegovem življenju in vsakemu bralcu se bo stopilo srce, želja po tem, da se prične nekaj urno crkljanje s štirinožcem pa bo vzklila z vsako prebrano stranjo.

Tone Hočevar je novinar, urednik, avtor številnih člankov in dokumentarcev ter dopisnik. Povsod po svetu pa so njega in njegovo družino spremljali – kužki. »Veliko, res veliko so prispevali, da sem se marsikje dokopal do ozadij in resnic, ki jih sicer ne bi poznal. V Mehiki, na Kubi in v Italiji. Vozili smo jih s seboj, z letalom iz Mehike v Ljubljano in potem spet na Kubo, pa nazaj v Ljubljano,« je Tone zapisal v svojih spominih z naslovom Skušnjave. V Kosmati druščini boste spoznali navihane, ostre, lovske in crkljive psičke, ki so Hočevarjevim bogatili življenje, včasih pa jim ga celo reševali! …

Težko je skrivati ljubezen do te knjige, še posebej, če si tudi sam lastnik prečudovitega psa. V nekem izmed intervjujev je Tone Hočevar povedal, da so lahko vsi psi kužki, če jih pravilno vzgojiš. Ker spremljamo njegovo spotovanje s pasjo druščino vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ugotovimo marsikaj. Pa ne le o psih, temveč tudi o kubanskih režimih, mehiški vročini in letalskih uspehih njegovih psov. Tudi ko avtor zapisuje reči, kot so izgled Kosez včasih in danes ali občutek življenja v Jugi smo s celotnim bitjem v branju. Ampak psi? Psi so vse tisto najlepše, kar lahko ustvarijo naše misli. In to Kosmata druščina tudi je. Poklon psom vseh vrst, oblik, dolžin, starosti in osebnosti.

Tone Hočevar: Kosmata druščina, založba Sodobnost, 328 strani.

Kosmata druščina je v bistvu čudovit kuža

Začetek kinologije v Sloveniji, nastanek določenih pasem in njihove spremembe, vzgoja in življenje z enim ali več psi. Vse od Kube, Mehike, Italije pa tja do Kosez se učimo skozi zapisano, ugotavljamo, kako različni in podobni so si psi med seboj ter uživamo. Več pisanja kot bo v tem prispevku, dlje bom od bistva same recenzije in zgodbe. Kosmata druščina je namenjena ljubiteljem psov, lastnikom, rejcem in vsem tistim, ki imajo psa nekje v svoji bližini. Ko pa stopimo izven tega noro dobrega pasjega okvirja, nam ostane sanjsko življenje Toneta Hočevarja, ki je polno zabavnih prigod in znanja. Lahko bi jo primerjal celo s svojim prekrasnim psom. Zabavna, z njo mi ni bilo nikoli dolgčas, vsakič znova sem se kaj naučil in vedno sem jo želel imeti ob sebi. Ena najboljših knjig v zadnjih letih!

Recenzijo nam je omogočila založba Sodobnost.

Znebi se plastike v 7 korakih

Maša Kraljič
-
0
Znebi se plastike v 7 korakih

Plastika je izum človeštva, ki nam je v veliki meri olajšal življenje. A z vedno bolj potrošniškim načinom življenja smo se v preteklih desetletjih razvadili in si vsakdana brez plastike skoraj ne predstavljamo več.

Ker je zavržene plastike, ki se je ne reciklira vedno več, to negativno vpliva na naše okolje in posledično tudi na nas. V nadaljevanju si bomo pogledali 7 nasvetov, kako se znebiti plastike v vsakdanjem življenju.

Uporabi trdo milo

Namesto tekočega mila, gela za telo in šampona v plastičnih embalažah uporabi trdo milo. Trdo milo vsebuje manj škodljivih kemikalij, je cenejše in seveda brez plastike.

soap, marseille's soap, toilet
Foto: jackmac34 iz Pixabay

Uporabljaj leseno zobno ščetko

Plastične zobne ščetke, ki jih uporablja večina ljudi niso primerne za recikliranje in zgolj polnijo smetišča ali pa se znajdejo sredi oceana. Danes je na voljo že veliko različnih lesenih zobnih ščetk iz bambusa ali drugih materialov, ki jih lahko po uporabi zavržemo na kompost.

Kupuj lokalno, sezonsko in brez embalaže

Velik del zavržene embalaže izvira iz trgovin, kjer kupujemo hrano v najrazličnejših pakiranjih. Da se temu izognemo lahko kupujemo hrano na tržnici ali pri lokalnem kmet, v svoj jedilnik vključimo čim več sezonske hrane in kupujemo v trgovinah brez embalaže. Ena izmed takih trgovin, ki jih lahko najdemo v Ljubljani je Rifuzl, ki poleg nakupa živil brez embalaže omogoča tudi nakupovanje čistil, kozmetike in ostalih potrebščin za gospodinjstvo brez embalaže. Obiščite jo in se prepričajte sami!

Uporabi steklenico za večkratno uporabo

Izogibaj se kupovanju vode in ostalih pijač v plastenkah. Investiraj raje v trpežno steklenico za večkratno uporabo in jo natoči pri vsaki pipi s pitno vodo (katerih je v Sloveniji, kjer imamo pitno vodo skoraj povsod kar veliko). Če se vseeno ne moreš izogniti pijačam, ki jih dobiš samo v trgovinah se raje odloči za alternativo ista pijače v steklenici namesto v plastenki. Planet ti bo hvaležen.

Ne uporabljaj plastičnih slamic

Ko si zunaj na pijači natakarja prosi, da ti prinese pijačo brez slamice. V kolikor pa si velik ljubitelj slamic obstaja veliko trajnostnih alternativ, kot so kovinske, steklene, papirnate, lesene ali pa celo slamice iz makaronov. Uporabi te namesto plastičnih.

Many plastic drinking colorful straws in the restaurant bar.
Foto: Elena Sapegina iz iStock

Kupuj rabljena oblačila

Trend kupovanja rabljenih oblačil v second hand trgovinah iz leta v leto narašča. Prednosti kupovanja v takih trgovinah so nižja cena, unikatni kosi oblačil, oblekam pa damo novo priložnost.

Ne kupuj plastičnih vrečk

Ko greš v trgovino s seboj vzemi nahrbtnik ali platneno vrečko za večkratno uporabo. Če pa si jo ravno pozabil doma se v trgovini raje odloči za papirnato vrečko namesto plastične ter tako prepreči, da še ena vrečka pristane na smetišču.

plastic bottles,Recycle waste management concept.
Foto: ABimagestudio iz iStock

Z zgornjimi enostavnimi nasveti lahko začneš svoje potovanje proti življenju brez plastike. Vsak sam kot posameznik ne more rešiti planeta pred poplavo plastike, a več kot nas je, večje možnosti za uspeh imamo.

Na kaj paziti pri izbiri zimske obutve

Sidera
-
0
Na kaj paziti pri izbiri zimske obutve

5 lastnosti dobre zimske obutve!

Čeprav nas je topla jesen dolgo razvajala, je sedaj nedvomno tu zima, ko ima pri izbiri obutve poleg udobja bolj kot kdajkoli odločilno vlogo tudi funkcionalnost. Vreme je spremenljivo, temperature so padle in večinoma so noge prve, v katere nas rado zazebe. In ko nas zebe v noge, je občutek mraza zasidran v telesu. Če smo do 15. novembra morali preobuti jeklenega konjička, nas vreme opozarja, da je čas, da preobujemo tudi sebe. Na kaj vse pazimo pri izbiri zimske obutve?

Gležnjarji Hiker
Gležnjarji Hiker
  1. Primeren profil obutve. Ko stopinje padejo okrog ledišča, se vsak prehod za pešce spremeni v drsališče. Da ne boste sredi cest lovili ravnotežja, si izberite obutev s ustreznim podplatom. Najbolje se obnesejo podplati iz poliuretana, ki so direktno brizgani na zgornji del obutve. Podplati nudijo dober oprijem, so lahki in hkrati zelo izolativni, saj v svoji notranjosti skrivajo zračne mehurčke.
  1. Topla podloga. Mehke podloge iz naravnih materialov poskrbijo za udobje in toploto. Izogibajte se sintetičnim tkaninam, v katerih se bodo noge potile, saj vas bo tako kljub sicer topli podlogi, v noge kmalu zazeblo. Za hladne zimske mesece je zelo dobra naravna podloga iz ovčke. Dobra izbira je tudi bambusov podloga in vložek, ki je okolju prijazen, saj je material pridobljen iz hitro obnovljivega naravnega vira, poleg tega je izjemno mehek in učinkovito absobrira vlago. Za razliko od bombaža se bambusova vlakna hitreje osušijo in imajo višjo vpojnost.
  1. Material, ki diha. Naravni materiali ali inovativne membrane kot je naprimer Gore-Tex bodo poskrbeli, da bodo vaša stopala ostala suha. V praksi to pomeni, da kakovostna membrana kot je Gore-Tex omogoča odvajanje potenja in vlage iz obutve in hkrati preprečuje vdor vlage od zunaj v notranjost čevlja. Stopalo tako ostaja suho tudi v zelo mokrih dnevih. V čevljih vam ne bo prevroče in se ne boste potili, zaradi česar ne bo prišlo do pojava neprijetnega vonja in drugih okužb stopal.
  1. Vodoodpornost! Na voljo je že veliko impregnacijskih sredstev, ki ob ustreznem nanosu povečajo vodoodpornost vaše obutve. Najboljša rešitev pa je vsekakor vgrajena membrana in tehnologija Gore-Tex. Membrana Gore-Tex zagotavlja dihanje stopala in ohranja optimalno temperaturo v obutvi. Čevlji so zato nepremočljivi, zračni in vzdržljivi!
  1. Udobje in trajnostna komponenta. Čeprav sta zapisani na zadnjem mestu, se nas najbrž večina strinja, da gre za pomembna faktorja pri odločitvi. Na nogah preživimo velik del dneva, zato je vsekakor pomembo, da nas obutev ne tišči, da se lepo prilega in je izdelana iz materialov, ki dihajo – torej vlago prevajajo navzven. Če smo našli čevelj, ki ustreza vsem točkam, si seveda želimo, da nam obutev dobro služi kar največ časa. Vsekakor se tu zanašamo na kvaliteto pred kvantiteto.

Vsem točkam ustreza zimska obutev ara Shoes. Kultno udobje in nemška kvaliteta, ki sta podprta z dolgoletno tradicijo in nenehnimi inovacijami tukaj ne sklepajo kompromisov. V zimski kolekciji, ki so jo pripravili v tej sezoni, je širok nabor obutve, med katero boste zagotovo našli svoj najljubši par za to zimo.

Seveda so ob vsej funkcionalnosti mislili tudi na moden izgled. Tako Gore-Tex ni rezerviran le za športno, pohodniško obutev, pač pa je postal zvezda modne obutve, ki vas bo pospremila po povsem vsakdanjih opravkih. Čudovito se bo kombinirala tudi na malce bolj elegantna oblačila, saj ohranja pridih nežnosti in ženstvenosti. Ara obutev z Gore-Texom zagotavlja popolno klimo stopal s svojo optimalno toplotno prevodnostjo in inovativnim uravnavanjem vlage. Skrivnost je nepremočljiva, zračna in trpežna membrana Gore-Tex, ki je bila razvita za zagotavljanje suhih nog in optimalnega udobja v vseh vremenskih razmerah.

Brezskrbni sprehodi

S športnim modelom gležnjarjev Hiker ste odlično opremljeni za jesen in vaše sprehode v naravi! Zahvaljujoč nepremočljivi Gore-Tex membrani ste optimalno zaščiteni v prav vsakem vremenu. Zgornji material je robusten in posebej prožen. Teddy podloga na notranji strani je nadvse mehka, zato bodo na pogled malce bolj robustni čevlji tudi udobna izbira.

Popolna kombinacija k plašču!

Spet je tu sezona plaščev. Gležnjarji Monaco v lunini barvi se odlično podajo k njim. Opremljeni s toplo podlogo zagotavljajo, da vas letos ne bo zeblo. Zračna membrana Gore-Tex pa ohranja vaša stopala suha.

Naj bo tudi na pohodu toplo!

Vsi se strinjamo: treking čevlji na vezalke Hiker ne razočarajo. Opremljeni z Gore-Tex membrano, podplatom, odpornim proti obrabi, ki je spredaj dvignjen in zagotavlja varnost pri hoji in zaščito vaših prstov. Ojačana peta nudi potrebno stabilnost za udobno in neutrudljivo hojo.

Obutev ara najdete na prodajnih mestih Ara Shop, Mass, Maximarket, Kopitarna, Ars, La Scarpa, Pami in drugih. Novostim lahko sledite na njihovi facebook strani, del nove kolekcije pa si oglejte v katalogu.

Kaj obiskati na Slovenskem knjižnem sejmu?

Nika Vrabec
-
0
Kaj obiskati na Slovenskem knjižnem sejmu?

Začel se je že 38. Slovenski knjižni sejem, ki se je letos vrnil na »kraj zločina«, na svoje izvorno mesto, Gospodarsko razstavišče. Trajal bo vse do 28. novembra, hibridno pa ga boste lahko obiskali do 4. decembra. Spremljevalni program je zelo pester, poleg stalne prodajne ponudbe se bodo zvrstili številni dogodki.

Izbrali smo jih nekaj, ki bodo vsekakor zelo zanimiva popestritev knjižnične ponudbe.

Kako napisati 100 + 1 knjigo?

  • 26 november (18:00 – 18:45), Gospodarsko razstavišče
Marcel Štefančič, jr. je v treh desetletjih in pol objavil 101 knjigo. Kako je prišlo do tega? Kaj je recept za tako produktivnost? Kako izbira teme knjig? Kakšen je princip njegovega dela? H katerim temam se vrača vedno znova? Kako je potekalo njegovo sodelovanje z različnimi založbami v tem času? O vsem tem in še čem se bomo pogovarjali z enim naših najplodovitejših knjižnih avtorjev v tretjem tisočletju.

Sodeluje: Marcel Štefančič, jr.

Moderira: dr. Samo Rugelj

Dogodek KAKO NAPISATI 100 + 1 KNJIGO.
Foto: on knjižni sejem

Močne ženske – Čarovnice današnjega časa?

  • 25 november (18:00 – 18:45), Gospodarsko razstavišče

Koliko metel smo že polomile, da bi izbrisale s sveta izviren greh, ki nas je označil na enem izmed začetkov civilizacije? Očitno ne dovolj. Zažiganje čarovnic je že zdavnaj mimo, lotimo se dvojne morale in sprenevedanja, ki ga Urška opisuje v svoji knjigi, ko maziljeni preiskovalec polaga junakinji na usta svoje lastne sprevržene sanjarije. Začuda so iste kot dan današnji. Smo se sploh kaj premaknili iz teh okov lažnivega dušebrižnistva?
Mogoče pa ni problem ŽENSKA ampak nekaj drugega!

Sodeluje: Urška Klakočar Zupančič (Gretin greh)

Moderira: Zvezdana Mlakar

Slovenski knjižni sejem
Foto: SKS on knjižni sejem

O  zdravnikih, ki pišejo, in o tem, zakaj so zdravniške vsebine tako priljubljene med bralci

  • 25 november (16:00 – 16:45), Gospodarsko razstavišče

Novinar Slavko Jerič se bo z gostoma, Markom Pokornom in Davidom Zupančičem,
pogovarjal o tem, zakaj kljub poklicu, ki te posrka celega, pišeta (in počneta še kopico drugih zanimivih, ustvarjalnih stvari). In ohranjata smisel za humor.

Slovenski knjižni sejem
Foto: SKS on knjižni sejem

Ali se lepe knjige dobro prodajajo?

  • 24 november (17:00 – 17:45), Gospodarsko razstavišče

Pomembnost oblikovanja in naslovnice za uspešnost knjig.

Nekatere bralce zanima samo dobra vsebina, ni pa malo takih, ki ne bodo kupili knjige,
če jim ni všeč naslovnica ali črkopis ali vezava. Založniki že dolgo vedo, da je pri
hiperprodukciji knjig izrednega pomena, ali jo je mogoče opaziti med stotinami drugih;
v zadnjem času pa se vse več govori tudi o »instagramskosti naslovnic«. O tem, kako
pomembno je oblikovanje (naslovnic) za identiteto in opaznost knjige, bomo govorili z Žigo
Valetičem, avtorjem knjige Nomadi med platnicami, ki je v zadnjih 25 letih poslal v tiskarne
približno tisoč knjig različnih založb, Suzano Duhovnik, dolgoletno vodjo oblikovalcev v
Mladinski knjigi, ter Sanjo Janša, avtorico številnih prepoznavnih naslovnic slovenskih založb.

Ali se lepe knjige dobro prodajajo?
Foto: SKS on knjižni sejem

Ali je mogoče ločiti pisatelja od njegovega dela?

  • 27 november (12:00 – 12:45), Gospodarsko razstavišče

Nastopajoči: Franjo H. Naji, Breda Mulec, Jernej Dirnbek, Vinko Möderndorfer

Moderator: Gabriela Babnik Ouattara

V slovenski literarni krajini se je vsaj od podelitve Nobelove nagrade Petru Handkeju začelo zastavljati vprašanje, ali je pomembno ločevati pisatelja od njegovega dela. Ali je literatura nekaj, kar je prosto ideoloških podmen in obstaja samo na sebi? Ali je pisatelj legitimen, da se vživlja v lik moškega, ženske, otroka in govori z njegovim/njenim glasom? Ali pa je zaradi tega, ker opravlja svoje poslanstvo, pravzaprav uzurpator? Ali je empatija, s pomočjo katere je mogoče preseči subjektivno doživljanje, dovolj? Morda pa je vsa stvar v tem, kako, in ne kaj? In je pravzaprav vse samo stvar žanra, v katerem se pripoveduje? Ali celo telesa? Zamolkov? Besed, ki zadevajo ob rob mogočega in izrekljivega? Ne nazadnje pa gre pri tem tudi za iznajdevanje prostora literature in premišljevanja, kakšen je njen družbeni status. Če sploh?

O (avto)biografijah

  • 25 november (12:00 – 12:45), Gospodarsko razstavišče

Nastopajoči: Malina Schmidt Snoj, Tanja Tuma, Črt Kanoni

Moderator: Nela Malečkar

(Avto)biografske knjige nastajajo po različnih poteh: je čustvena povezanost in živo zanimanje za osebo, katere zgodbo pripovedujemo, nujna za nastanek verodostojne biografije? Malina Schmidt Snoj je z glavno junakinjo biografije Samo en ples živela kot njena hči, zgodbo svoje mame Marte Paulin Schmidt-Brine, pa je začela sestavljati po njeni smrti. Tanja Tuma je temeljito raziskala »oddaljeno« življenje založnika Lavoslava Schwentnerja in ga v romansirani zgodbi prikazala skupaj z njegovimi sodobniki. Črt Kanoni pa je snov za knjigo Tam dola za zidom črpal iz spominov na lastno otroštvo – torej je v isti osebi glavni junak in avtor knjige!

Slovenski knjižni sejem
Foto: SKS on knjižni sejem

Najdeno s prevodom

  • 24 november (13:00 – 13:45), Gospodarsko razstavišče

Nastopajoči: Ariela Herček, Natalija Milonovanović, Vesna Dragar

Moderator: Jedrt Jež Furlan

Kako je v naši deželi biti mladi literarni prevajalec in prevajalka? V sodelovanju s projektom CELA.EU bomo z mladimi prevajalkami razlagali primer dobre prakse projekta, kjer je poudarek na tem, da bo čim več evropskih literarnih zgodb prevedenih v čim več evropskih jezikov. V projektu sodelujejo prekaljeni avtorji in avtorice in mladi prevajalci in prevajalke. Zanimalo nas bo tudi, kako (in ali sploh) poteka mentorstvo pri prevajanju v Sloveniji in koliko priložnosti za literarno prevajanje je na voljo pri nas.

Dogodek NAJDENO S PREVODOM.
Foto: SKS on knjižni sejem

Sinica in taščica

  • 24 november (11:00 – 11:45), Gospodarsko razstavišče

Prva knjiga Gorana Vojnovića za otroke. Zgodbo je imenitno upodobila Polona Lovšin.
Skupaj z avtorjema gremo na pot, daleč daleč. Potovali bomo s sinico in taščico in njunimi
mladički, s koscem, vodomcem, smrdokavro, kraljičkom … Pogovor z avtorjema bo vodila
urednica Irena Matko Lukan.

Dogodek SINICA IN TAŠČICA.
Foto: SKS on knjižni sejem

Na ogled bodo tudi številne zanimive razstave, izpostavljamo:

Španska razstava 50 proti 50

Razstava knjig, prevedenih iz jezikov španske države in v te jezike.

Španija je letošnja gostja Slovenskega knjižnega sejma, zato bo razstava v okviru sejma ponudila pregled knjig španskih avtorjev, ki so izšle v slovenščini, in slovenskih avtorjev, ki so bile prevedene v španščino, pa tudi katalonščino, baskovščino in galicijščino. Izbor bo zajel prevodno produkcijo v jezikih obeh držav zadnjih nekaj let ter ponudil pogled na dve zelo različni književni krajini, slovensko in špansko. Obenem bo predstavil dva literarna velikana, Borisa Pahorja in Javierja Maríasa, za katerima so v letošnjem letu ostale le še knjige, ki sta jih napisala.

Za vodstvo po razstavi je potrebna predhodna najava.

V poklon Borisu Pahorju

Razstava ilustracij iz romana v stripu Nekropola.

Tržaški umetnik in ilustrator Jurij Devetak (1997) je roman v stripu Nekropola ustvaril po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, v katerem je ugledni pisatelj in intelektualec popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. Jurij Devetak je v strip vključil večinoma nespremenjene odlomke iz integralnega besedila Pahorjeve Nekropole. Nekateri si v izvirniku sledijo v drugačnem vrstnem redu, mestoma je v skladu z naravo stripovskega medija izpustil in zgostil tudi dele posameznih povedi. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto. S tem, ko zgodbo Nekropole s pomočjo stripovskega medija približa mlajšim generacijam, Devetak nadaljuje poslanstvo Borisa Pahorja, ki je neomajno izrekal zgodovinsko resnico in poudarjal, da je prihodnost v mladih, »saj imajo le mladi v rokah priložnost, da spremenijo svet«.

Ujemi katerega izmed dogodkov in obišči 38. Slovenski knjižni sejem!

Biblijske poplave v Avstraliji

Helena Tolar
-
0
Biblijske poplave v Avstraliji

Na jugovzhodu Avstralije, natančneje v zveznih državah Novi Južni Wales (New South Wales) in Viktorija (Victoria), se spopadajo z močnimi neurji, ki so povzročila uničujoče poplave. Poplave so povzročile največji izpad elektrike po letu 2016.

Močna neurja in poplave v Novem Južnem Walesu

Zaradi nižjih temperatur, ki so povzročile manjše izhlapevanja, ter bolj vlažnih razmer v septembru, so bila tla na jugovzhodu Avstralije v začetku jeseni nasičena z vodo. Vse dodatne padavine, ki so padle na tla, niso imele kam odteči. Na presežek padavin vpliva tudi vremenski pojav La Niña.

Zato so minulo nedeljo v Novem Južnem Walesu izdali opozorilo, da se lahko poveča tveganje za nenadne poplave in naraščanje rek, kar se je v začetku tedna tudi zgodilo.

Pojavila so se močna neurja s točo in močnim vetrom. V nedeljo so na območju zabeležili več kot 420 000 udarov strel, močan veter pa je ruval drevesa in podiral daljnovode. Okoli 163 000 domov je ostalo brez električne energije in so na ponovno priključitev čakali vse do sredine tedna.

Ljudje so obtičali v domovih, ki jih je zalila voda. Veliko jih je bilo pozvanih k evakuaciji zaradi naraščajočih voda. Iz različnih krajev po celotnem Novem Južnem Walesu so poročali o poplavnih vodah, ki so zalivale objekte, rušile stene ter celo premaknile nekaj velikih ladijskih zabojnikov. Gasilci so bili ves čas na terenu, pomagali so pri evakuaciji ljudi, prečrpavanju vode ter odstranjevanju blata in ruševin s cest.

Poplave tudi v Viktoriji

O poplavah poročajo tudi iz zvezne države Viktorija, ki leži južneje od Novega Južnega Walesa. Na nekaterih območjih je v le nekaj urah padlo med 60 in 70 milimetrov padavin. Iz Služba za zaščito in reševanje (State Emergency Service) so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo velike rečne poplave.

Najhujše šele prihaja?

Hladna fronta, ki je že ta teden zajela Novi Južni Wales, se bo nadaljevala tudi v ponedeljek. Meteorološke agencije napovedujejo, da bo teden prinesel nove nevihte, močne nalive in naraščanje rek.

 

 

Podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju

Žiga Kastelic
-
0
Podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju

V Festivalni dvorani so bila podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič je letos podelil tri priznanja. Te so prejeli Alenka Oblak, društvo Center za pomoč mladim in TiPovej!, zavod za ustvarjalno družbo.

Državna priznanja v mladinskem sektorju 2022

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela. V okviru posveta mladinskega sektorja, ki je potekal v Festivalni dvorani, jih je podelil minister dr. Igor Papič.

Prejemniki državnih priznanj v letu 2022

Prejemniki državnih priznanj v mladinskem sektorju 2022

Zavodu TiPovej! državno priznanje za delo v mladinskem sektorju

Žiga Kastelic
-
0
Zavodu TiPovej! državno priznanje za delo v mladinskem sektorju

Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejel TiPovej!, zavod za ustvarjalno družbo, za projekt Mladi sooblikujejo mesta učenja ali City of Learning.

V Festivalni dvorani so bila podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič je letos podelil tri priznanja. Poleg zavoda za ustvarjalno družbo TiPovej! sta priznanji prejela še Alenka Oblak in  društvo Center za pomoč mladim.

Projekt Mladi sooblikujejo mesta učenja, ki je prinesel priznanje

Namen projekta Mladi sooblikujejo mesta učenja je pritegniti, povezati in ustrezno podpreti mlade za sooblikovanje poti do učenja, državljanske udeležbe in kariere v osmih učečih se mestih v Evropi. Zavod Ti povej je kot nosilec projekta v preteklih dveh letih ustvarjal priložnosti za slovensko mladino, da ta lahko sodeluje pri upravljanju javnih zadev v družbi, in dvigoval zavest pomembnosti in pomena mladinske politike za mlade ter še posebej zavedanja o prispevku, ki ga imajo organizacije in posamezniki v mladinskem sektorju za ekonomski in družbeni razvoj.

Pri projektu je sodelovalo več kot 600 mladih, od tega tretjina mladih z manj priložnosti. Z uporabo spletnih okolij oziroma platform Mesta učenja pa so pobudniki projekta omogočili najmanj 1600 mladim, ki še niso vključeni v druge strukturirane dejavnosti mladinskega dela, da so lahko dostopali do prilagojenih učnih, državljanskih in kariernih poti.

S projektom so avtorji spodbujali mreženje in mobilnost mladih prek sodobnih zaželenih praks, predvsem pa so mladim omogočali soudeležbo na najrazličnejših delavnicah, na katerih so soustvarjali priporočila glede trajnosti, duševnega zdravja, soudeležbe, vključevanja ter neformalnega učenja.

Celoten projekt je deloval skladno z načeli in vsebinami mladinskega dela, saj je mlade vključeval v vse stopnje dela, torej v načrtovanje, izvedbo in ovrednotenje oziroma evalvacijo. S svojimi dejavnostmi in multiplikativnimi, dodatnimi učinki na druge dejavnosti je vplival na ozaveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela ter s predlogi in pobudo, ki je zdaj postala redni program zavoda, poskrbel tudi za dolgoročno sodelovanje mladih v svoji lokalni skupnosti.

Centru za pomoč mladim podeljeno državno priznanje

Žiga Kastelic
-
0
Centru za pomoč mladim podeljeno državno priznanje

Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejelo društvo Center za pomoč mladim za projekt Naročnine na globoke vsebine.

V Festivalni dvorani so bila podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič je letos podelil tri priznanja. Priznanji sta poleg društva Center za pomoč mladim prejela še Alenka Oblak in TiPovej!, zavod za ustvarjalno družbo.

Projekt Naročnine na globoke vsebine s priznanjem

Projekt Naročnine na globoke vsebine društva Center za pomoč mladim je nastal kot odgovor na zaznane potrebe mladih, ki bivajo v eni izmed oblik institucionalnega varstva in prihajajo iz ranljivih okolij ter doživljajo različne duševne in socialne stiske. Po epidemiji se je med mladimi izkazal največji primanjkljaj na področju duševnega zdravja, zato je tudi poglobljeno delo s temi vsebinami eden izmed glavnih ciljev projekta. Izvajalci so tako ob pomoči mladih ustvarili varno in zaupno okolje, ki mladostnikom omogoča izražanje lastnih potreb in krepitev svojega duševnega zdravja, hkrati pa tudi spodbuja njihovo socialno vključenost in zavedanje lastne odgovornosti.

Uspešnost delovanja v podporo duševnemu zdravju udeležencev se kaže v usvojitvi novih socialnih veščin – v tem, da so se mladi ob skrbi za druge naučili poskrbeti zase, tako da lahko bolj neovirano izražajo svoja mnenja.

Vsa ta znanja bodo pomembno vplivala na njihovo delovanje znotraj skupnosti in v odnosih nasploh. Z vključitvijo mladih, ki živijo v stanovanjskih skupinah in prihajajo iz ranljivih okolji ter doživljajo različne duševne in socialne stiske, so pomembno vplivali tudi na socialno in družbeno povezanost. S spodbujanjem učinkovite komunikacije, razumevanja in spoštovanja mnenja sočloveka ter delom za izboljšanje odnosov so mladim omogočili tudi boljšo soudeleženost v širši družbi.

Projekt Naročnine na globoke vsebine je popolnoma skladen z načeli in vsebinami mladinskega dela, saj so se med mladimi udeleženci in izvajalci projekta vzpostavili enakovredni odnosi, ki izkazujejo dobro razumevanje ter spoštovanje različnosti.

Alenka Oblak, prejemnica državnega priznanja za delo v mladinskem sektorju

Žiga Kastelic
-
0
Alenka Oblak, prejemnica državnega priznanja za delo v mladinskem sektorju

Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju je prejela Alenka Oblak.

V Festivalni dvorani so bila podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič je letos podelil tri priznanja. Poleg Alenke Oblak sta priznanji prejeli še društvo Center za pomoč mladim in TiPovej!, zavod za ustvarjalno družbo.

Alenka Oblak je prejemnica državnega priznanja

V nadaljevanju lahko prebereš utemeljitev podelitve priznanja Alenki Oblak za njeno delo v mladinskem sektorju.

Alenka Oblak je ena tistih oseb, ki so imele in še imajo v slovenskem mladinskem sektorju pomembno mesto, saj je zadnjih 20 let to področje vztrajno gradila in nadgrajevala. Z navdušenjem dela v vseh okoljih, kjer se kot izobraževalka srečuje z bogastvom raznolikosti pri ljudeh. Dela tako v slovenskem kot tudi mednarodnem okolju in z ljudmi različnih generacij.

Alenka Oblak je svojo bogato kariero začela graditi pri skavtih, kjer si je pridobila človekoljubna, filantropska znanja ter veščine upravljanja in podpornega delovanja. Zaradi poglobljenega poznavanja metodologije dela z različnimi starostnimi skupinami mladostnikov je bila odgovorna za več projektov na področjih vzgoje, širše odgovornega življenja, aktivnega državljanstva in ozaveščanja glede okolja. V intenzivnih letih je opravila tudi do 700 prostovoljnih ur na leto, poskrbela je za številna usposabljanja mladinskih voditeljic in voditeljev ter trenerjev.

S svojim delom je Alenka Oblak v mladinski sektor doprinesla veliko novih zamisli, bila je mentorica mnogim mladim na njihovi osebni in karierni poti. Svojo zavzetost za medkulturno učenje in dialog je neutrudno podajala sodelujočim v vseh okoljih ter tako pripomogla k širjenju obzorij in opogumljanju mladih. Njen raziskovalni duh pa v sektor ni vnašal le inovativnosti, ampak je osvetljeval pomembnost poglobljenega poslušanja, iskanja pravih vprašanj in odgovorov ter navdiha, ki je mladinskemu sektorju prinašal vedno dobrodošlo svežino.

Prejemniki državnih priznanj v mladinskem sektorju 2022

1...750751752...2.155Stran 751 od 2.155