»Dudley Dursley« o kontroverznih izjavah J.K. Rowling

Sabina Zorman
-
0
»Dudley Dursley« o kontroverznih izjavah J.K. Rowling

Harry Melling, znan po vlogi Dudleyja Dursleyja v zbirki filmov Harry Potter, se je opredelil glede transspolnosti, teme kontroverznih izjav avtorice knjig o Harryju Potterju J.K. Rowling.

Franšiza filmov o čarovniku Harryju je ena izmed najbolj uspešnih vseh časov. Čeprav je avtorica magičnega sveta J.K. Rowling zelo cenjena za svoje delo, je v zadnjih letih dvignila prah s kontroverznimi izjavami glede transspolnosti.

Pričelo se je nikjer drugje kot na Twitterju leta 2020. Komentirala je naslov prispevka, ki je vključeval frazo »ljudje, ki menstruirajo«. »Prepričana sem, da je obstajala beseda za te ljudi,« je zapisala in nakazala na besedo ženske. Glede na njene feministične izjave je bila avtorica označena za »transizključujočo radikalno feministko«, tj. osebo, ki se identificira kot feministka, vendar ne verjame, da so transspolne ženske resnične ženske. Komentarji Rowling gredo proti njenim izjavam, da je čarovniški svet Harryja Potterja za vsakogar.

J.K. Rowling
J.K. Rowling l Vir: izrez zaslona intervjuja za Today

Melling ne želi pametovati

Nekateri igralci franšize so se sami opredelili glede te teme na družbenih omrežjih, druge so o tem povprašali v intervjujih. V nedavnem pogovoru za The Independent Harry Melling ni obsodil J.K. Rowling, dejal je, da lahko govori samo zase. »Zame je preprosto, transspolne ženske so ženske in transspolni moški so moški.«

Melling je dodal, da ima vsak posameznik pravico izbrati, kdo je. »Ne želim se pridružiti razpravi kazanja s prstom in reči, ‘To je prav, to narobe’, ker mislim, da nisem pravi govornik za to.«

Harry Melling
Harry Melling l Vir: izrez zaslona intervjuja za HitsRadio

Ostali igralci večinoma v bran transspolnim osebam

Takoj po prvi objavi J.K. Rowling junija 2020 je Daniel Radcliffe (v filmih Harry Potter) odgovoril z objavo bloga na strani ameriške neprofitne organizacije The Trevor Project, ki nudi pomoč osebam LGBTQ+ v stiski. »Transspolne ženske so ženske. Vsaka nasprotna izjava izbriše identiteto in dostojanstvo transspolnih oseb ter je v nasprotju z vsemi nasveti poklicnih zdravstvenih združenj, ki imajo veliko več strokovnega znanja o tej temi kot Jo ali jaz,« je zapisal.

Emma Watson (Hermiona Granger) je kmalu za tem na Twitterju zapisala, da si transspolne osebe ne zaslužijo nenehnega dvoma glede njihove identitete in dodala: »Želim, da moji trans sledilci veste, da vas jaz in toliko drugih ljudi po vsem svetu vidimo, spoštujemo in imamo radi takšne, kot ste.«

V bran transspolnim osebam so se javno med drugim postavili Katie Leung (Cho Chang), Evanna Lynch (Loona Liupka oz. Luna Lovegood v originalu) in Tom Felton (Draco Malfoy).

Hogwarts logotip na kuverti
Foto: Tuyen Vo / Unsplash

Po drugi strani nekateri menijo, da je bil odziv javnosti na izjave Rowling pretiran. Nazadnje je o tem spregovorila Helena Bonham Carter (Krasotillya L’ohol oz. Bellatrix Lestrange v originalu). V intervjuju za The Times je dejala, da je obsojanje ljudi prešlo do ekstrema. »Vsakdo nosi svojo zgodovino travm, iz katerih is oblikuje mnenje, zato morate spoštovati, iz česa ljudje izhajajo in njihovo bolečino. Ni treba, da se vsi strinjate z vsem – to bi bilo noro in dolgočasno.«

Znanstveniki bodo sončne nevihte napovedali še natančneje

Tilen Kemperle
-
0
Znanstveniki bodo sončne nevihte napovedali še natančneje

Skupina znanstvenikov je v plameneči zgornji plasti Sončeve atmosfere našla nove namige, ki bi lahko pomagali pri natančnejši napovedi, kdaj in kje bo sledila naslednja Sončeva erupcija. Tako bodo tudi v letu 2023 sončne nevihte napovedane natančneje

Raziskovalci identificirali majhne signale

Z uporabo podatkov Nasinega observatorija Solar Dynamics Observatory (SDO) so raziskovalci NorthWest Research Associates (NWRA) v zgornjih plasteh Sončeve atmosfere (korona) identificirali majhne signale, ki lahko pomagajo ugotoviti, v katerih območjih na Soncu je večja verjetnost za nastanek sončnih izbruhov – energijskih izbruhov svetlobe in delcev, ki se sproščajo iz Sonca.

Ugotovili so, da je nad območji, kjer bo prišlo do izbruha, korona proizvajala majhne bliske – kot majhne bleščice pred velikim ognjemetom.

Te informacije bi sčasoma lahko pomagale izboljšati napovedovanje izbruhov in vesoljskih vremenskih neviht – motenj v vesolju, ki jih povzroča aktivnost Sonca. Vesoljsko vreme lahko na Zemljo vpliva na različne načine: povzroča zore, ogroža astronavte, moti radijske komunikacije in celo povzroča velike izpade električne energije.

An image of the sun in space
Foto: magann iz iStock

Znanstveniki so prišli do novih ugotovitev

Znanstveniki so že preučevali, kako lahko aktivnost v nižjih plasteh Sončeve atmosfere, kot sta fotosfera in kromosfera, nakazuje bližajoče se izbruhe v aktivnih območjih, ki jih pogosto označujejo skupine sončnih peg ali močna magnetna območja na površini Sonca, ki so v primerjavi z okolico temnejša in hladnejša. Nove ugotovitve to sliko še dopolnjujejo.

»V koroni lahko dobimo povsem drugačne informacije kot v fotosferi ali na površini Sonca,« je dejala KD Leka, vodilna avtorica nove študije, ki je tudi imenovana tuja profesorica na Univerzi Nagoya na Japonskem. »Naši rezultati nam lahko dajo nov označevalec za razlikovanje med aktivnimi območji, ki bodo verjetno kmalu izbruhnila, in tistimi, ki bodo v prihodnjem obdobju ostala mirna.«

Sončni izbruhi bodo zdaj lahko predvideni
Dve sliki Sončeve aktivne regije (NOAA AR 2109), ki ju je posnela sonda SDO/AIA, prikazujeta ekstremno ultravijolično svetlobo, ki jo povzroča milijon stopinj vroč koronalni plin (zgornji sliki) dan pred izbruhom (levo) in dan pred tem, ko je regija ostala mirna in ni izbruhnila (desno). Spremembe svetlosti (spodnje slike) v teh dveh obdobjih kažejo različne vzorce, s predeli intenzivnih sprememb (črno-bela območja) pred izbruhom (spodaj levo) in večinoma sivo (kar kaže na majhno spremenljivost) pred obdobjem mirovanja (spodaj desno).
Foto: NASA/SDO/AIA/Dissauer et al. 2022

Uporabili novo ustvarjeno podatkovno bazo slik Sončevih aktivnih območij

Znanstveniki so za svojo raziskavo uporabili novo ustvarjeno podatkovno bazo slik Sončevih aktivnih območij, ki jih je posnela sonda SDO. Nova podatkovna baza ekipe NorthWest Research Associates (NWRA), ki jo vodi Karin Dissauer in jo je oblikoval Eric L. Wagner, znanstvenikom olajšuje uporabo podatkov, pridobljenih s sistemom Atmospheric Imaging Assembly (AIA) na SDO, za obsežne statistične študije.

»Prvič je takšna podatkovna zbirka na voljo znanstveni skupnosti in bo zelo uporabna za preučevanje številnih tem, ne le aktivnih območij, ki so pripravljena na izbruh,« je dejala Dissauer.

Ekipa NWRA je preučevala velik vzorec aktivnih regij iz podatkovne zbirke z uporabo statističnih metod, ki jih je razvil član ekipe Graham Barnes. Analiza je razkrila, da so pred vsakim izbruhom izbruhnili majhni prebliski v koroni. Ta in druga nova spoznanja bodo raziskovalcem omogočila boljše razumevanje fizike, ki se odvija v teh magnetno aktivnih regijah, s ciljem razvoja novih orodij za napovedovanje sončnih izbruhov.

»S to raziskavo se začenjamo poglabljati,« je dejala Dissauer. »Če bomo združili vse te informacije od površja do korone, bodo lahko napovedovalci bolje napovedali, kdaj in kje bo prišlo do sončnih izbruhov.«

Sončne nevihte 2023 lahko spremljaš na spletni strani EarthSky.

What If a Massive Solar Storm Hit the Earth?

Robert Golob nagovoril ljudi: Živali si zaslužijo humanost

Tilen Kemperle
-
0
Robert Golob nagovoril ljudi: Živali si zaslužijo humanost

Predsednik vlade dr. Robert Golob se je udeležil posveta Za boljšo prihodnost živali v državnem zboru, katerega namen je bilo oblikovanje rešitev za izboljšanje področja varstva in zaščite živali.

Novi zakonski predlogi za izboljšanje položaja živali

Golob je poudaril, da si vse živali zaslužijo humanost in napovedal pripravo novih zakonskih predlogov, ki bodo izboljšali njihov položaj. Meni, da je ključno spremeniti odnos ljudi do živali.

»Humanost je beseda, ki definira nas, ljudi. Pri nas se vse začne. In to je točka, ki jo bomo morali nasloviti, če želimo zaščito živali tudi dejansko izvajati. Ne samo na papirju, ampak tudi v življenju,« je v nagovoru na posvetu poudaril premier.

Kot je dejal, so trenutno v koalicijskem usklajevanju novi predlogi zakonov, premier pa pričakuje široko podporo predlaganim rešitvam, kot so ustanovitev centralnega zavetišča za živali, zavetišče za rejne živali, vzpostavitev učinkovite živalske policije in drugo.

Large group of cats and dogs looking at the camera on blue background
Foto: GlobalP iz iStock

Koalicija je povečani zaščiti živali izrazito naklonjena. Za neprecenljivo vlogo pri varstvu pravic teh živih bitij se je premier zahvalil civilni družbi in nevladnim organizacijam.

V 119. letu starosti umrla najstarejša oseba na svetu

Helena Tolar
-
0
V 119. letu starosti umrla najstarejša oseba na svetu

V torek, 17. januarja, le slab mesec pred svojim 119. rojstnim dnem, je umrla sestra Andrej (André). Poznana je bila kot najstarejša oseba na svetu.

Francoska katoliška redovnica je bila rojena 11. februarja 1904 kot Lucile Randon. Preden je postala sestra usmiljenka, je skrbela za otroke med drugo svetovno vojno, sirote in ostarele. Večino svojega življenja je posvetila bogoslužju.

Več Guinnessovih rekordov

Rekord najstarejše Zemljanke je sestra Andrej prevzela aprila lani, ko je pri 119 letih umrla Japonka Kane Tanaka. Redovnica je naziv označila kot »žalostno čast«. Smrti se ni bala, želela se je pridružiti svojemu bratu, babici in dedku. »Zdi se mi, da bi mi bilo bolje v nebesih, ampak me dobri Gospod še noče,« je dejala sestra Andrej, ki je bila sicer slepa in na invalidskem vozičku. Kljub visoki starosti je prisegala na kozarec vina na dan in uživala v čokoladi.

Lucile Randon, poznana kot sestra Andrej (André)
Lucile Randon, poznana kot sestra Andrej (André)

V Guinnessovo knjigo rekordov se je vpisala še dvakrat, in sicer kot najstarejša redovnica in najstarejši človek, ki je okreval po covidu-19. Virus je prebolela v začetku leta 2021 v le treh tednih.

V času njenega dolgega življenja se je zamenjalo osemnajst predsednikov in deset papežev. Od zadnjega od predsednikov, Emmanuela Macrona, je lani ob rojstnem dnevu prejela na roke napisano čestitko.

Oldest Person in the World - Guinness World Records

Vse o sprejemcih, Višja urna postavka, Izpovedi: najslabši slepi zmenki

Marketing
-
0
Vse o sprejemcih, Višja urna postavka, Izpovedi: najslabši slepi zmenki

Januar oznanuje nove začetke, za dijake štirih letnikov pa čas za pomembno odločitev. Pogledali smo, katere fakultete v Sloveniji imajo sprejemne izpite in za koliko se bo zvišala študentska postavka v letošnjem letu. Te zanima, če se lahko prepišeš v primeru, da ne boš opravil prvega letnika? Odgovarjajo ti strokovnjaki iz Zavoda Študentska svetovalnica.

Janurska številka se ponaša z bogato sekcijo člankov o tehnologiji in znanosti. Pogledali smo, če solata na dan res lahko odžene raka črevesja stran, kako se lahko zavaruješ na zmenku na slepo in kakšna skrita sporočila je NASA poslala na luno. Ljubitelji dinozavrov pa bodo prišli na svoj račun na strani 24, kjer smo odgovorili na vprašanje, ali so dinozavri lahko plavali.

Februar je mesec kulture, saj osmega februarja praznujemo Prešernov dan. V reviji te tako čaka članek o našem slovitem pesniku, ker nas en mesec kasneje čaka dan žena, pa smo preverili tudi najbolj zanimiva dejstva s poti k enakopravnosti žensk in moških. V čast Valentinovega pa smo preverili zgodbe z zmenkov, ki so šli (v nekaterih primerih zelo) narobe.

Ljubitelje športa, predvsem smučanja, čaka članek o tem, kako prihraniti na smučišču, saj vsi vemo, da se cene samo višajo in je treba paziti na vsak evro. Ker v času izpitov potrebujemo razvedrilo, smo ti pripravili seznam najboljših zabaviščnih parkov v Evropi. Zavzete igričarje pa čaka članek o najbolj pričakovanih igrah letošnjega leta.

Januarska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če slučajno študiraš od doma, jo lahko tudi natisneš na avtomatih Printbox, prelistaš na issuu.com/revija.student ali shraniš pdf. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela letošnja januarska številka. 🙂

Revija Študent januar 2023   Prenos

Mariborska univerza išče člane evalvacijskih komisij

Žiga Kastelic
-
0
Mariborska univerza išče člane evalvacijskih komisij

Univerza v Mariboru je objavila razpise za izbiro kandidatov za člane evalvacijske komisije pri izvedbi notranje programske evalvacije študijskih programov. Najbolj v oči skačeta tista, ki se dotikata Filozofske fakultete UM (sociologija, psihologija in filozofija) ter Medicinske fakultete UM.

Univerza v Mariboru ima tako do 3. oziroma do 6. februarja odprta razpisa za izbiro kandidatov za člane evalvacijske komisije.

Zakaj notranje programske evalvacije?

Skladno s spremembami Zakona o visokem šolstvu, posledično pa tudi na podlagi Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki jih je sprejela Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, se je odgovornost spremljanja kakovosti izvedbe študijskih programov prenesla na univerze. »Z ureditvijo procesov notranjega upravljanja in spremljanja kakovosti študijskih programov na UM zagotavljamo sistem kakovosti na področju izobraževanja in poučevanja, vključno z učnim okoljem in relevantnimi povezavami z raziskovalnim delom,« pišejo pri UM.

Sistem kakovosti je zastavljen na način, da načrtovanje, izvedba, evalvacije in izvajanje akcijskih načrtov predstavljajo zaključeno zanko. Notranje programske evalvacije so neodvisne evalvacije študijskih programov, ki jih UM izvaja periodično, tako da je vsak študijski program evalviran najmanj enkrat v obdobju 5 let.

Notranja programska evalvacija predstavlja pripravo fakultete na zunanje evalvacije, hkrati pa z notranjimi programskimi evalvacijami UM pridobiva zunanji/neodvisen pogled na doseganja postavljenih ciljev študijskega programa in testira učinkovitost svojega notranjega sistema kakovosti na fakulteti. V okviru notranje programske evalvacije se neodvisno presodijo evalvirani študijski programi, njihovo izvajanje, doseganje postavljenih ciljev ter potreb študentov in družbe.

Ki ali kateri? Katera beseda je pravilna?

Marketing
-
0
Ki ali kateri? Katera beseda je pravilna?

Vsaka oseba, ki se dobro spozna na slovnico, ti bo povedala, da je ena izmed bolj pogostih napak, ki jih uporabljamo, zamenjava zaimkov ki in kateri. Do te napake najbolj pogosto pride, ko se želimo predstaviti kot inteligentna oseba, ki ve, o čemer govori (npr. v seminarski nalogi). Žal pa z napačno uporabo teh dveh zaimkov zgolj izpadeš nevedno, saj vsakemu slovnično podkovanemu sogovorniku takoj postane jasno, da slovnica ni tvoja najboljša prijateljica.

Oziralna zaimka

Ki in kateri spadata med pridevniška vrstna oziralna zaimka, medtem ko je kateri tudi vprašalni in poljubnostni pridevniški vrstni zaimek. Ki je dejansko le oblika oziralnega kateri. Kot oziralna pridevniška zaimka se uporabljata le v odvisnih stavkih, kot je na primer:

Profesor je preučeval kemične svinčnike, s katerimi so študenti pisali izpit.

Kdaj lahko uporabiš zaimek ki?

Kljub svoji preprostosti je zaimek ki zelo priročen, zato se mu ne izogibaj. Uporabljamo ga namreč lahko:

  • v odvisnih stavkih (najpogosteje v obliki prilastkovega odvisnika, ki dopolnjuje glavni stavek): Kupila sem tak računalnik, ki je najboljši za igričarje.
  • v vseh sklonih (sklon določajo osebni zaimki): Izpit, ki me še čaka, je res zahteven.

Kdaj lahko uporabiš zaimek kateri?

Uporaba zaimka kateri je bolj omejena, saj ga lahko uporabljaš le v naslednjih primerih:

  • v zvezi s predlogi: Cimra, o kateri sem ti govorila, je odlična kuharica.
  • za izražanje pripadnosti ali lastnine: Soseda, katere sin študira medicino, si je poškodovala koleno.
  • za izogibanje dvoumnosti: To je obdobje, o katerem govorimo …
  • v vlogi vprašalnega in oziralnega zaimka: Kateri izpit si opravil z desetko?

Kateri zaimek je pravi?

Zaimek kateri sicer lahko uporabimo tudi v nekaterih drugih primerih, vendar je ta uporaba zastarela, zato se ga je bolj izogibati. Raje uporabimo zaimek ki, saj se ta sliši precej bolj aktualno. Ko boš naslednjič v dvomih, se preprosto drži tega pravila: če lahko namesto oziralnega zaimka kateri uporabiš zaimek ki, je v tem primeru ki bolj pravilen.

Če še vedno nisi prepričan, kateri zaimek je pravi in želiš, da tvoje pisanje preveri še nekdo, preprosto uporabi spletno lektorico Amebis Besana, ki bo popravila vse slovnične napake. Za daljša besedila pa uporabi program Amebis Besana, ki ti bo napake popravljal kar sproti. Preprosto si ga naložiš na računalnik in program spotoma popravlja vse napake. Pozabi na zatipkane besede in manjkajoče vejice, Amebis Besana bo ujela prav vse!

Tisk in vezavo diplome prepusti strokovnjakom

Knjigoveznica Bertoncelj
-
0
Tisk in vezavo diplome prepusti strokovnjakom

Si končno zaključil s pisanjem diplome, ki se mentorju zdi odlična, dobil pa si tudi že podpis na tehničnem pregledu? Super, torej te čakata samo še tisk, vezava in zagovor. Pri zagovoru ti lahko želimo samo veliko sreče, lahko pa ti pomagamo s predlogom, komu zaupati tisk in vezavo.

Zaupaj Knjigoveznici Bertoncelj

Pri vezavi je pomembno, da se uporabijo kakovosten papir, platnica in način vezave. Navsezadnje bo v knjižnici čakala, da jo bo citiral kakšen znanja nadobuden študent.

V Knjigoveznici Bertoncelj ti ponujajo standardne, klasične vezave nalog v več kot 30 različnih barvah! Tisk na sprednji platnici in (po želji) na hrbtišču je lahko v zlati, srebrni, beli, črni, temno rjavi in rdeči barvi, v globoki zlatotisk tehniki.

Zložene diplomske naloge
Foto: on Knjigoveznica Bertoncelj

Posebnost te knjigoveznice je, da nudijo tudi vezavo raznih formatov po želji, leže ali pokončno, klasično vezavo zvežejo v dveh dneh ali po dogovoru, če pa se zelo mudi, diplomo v modri, bordo ali črni barvi z zlatim ali srebrnim tiskom lahko dobiš že v nekaj urah.

Poleg vezave diplomskih nalog, magistrskih del in doktorskih disertacij v Knjigoveznici Bertoncelj ponujajo tudi vezavo uradnih listov, časopisov, revij, poročil, finančne dokumentacije, projektov, arhivskih map, popravilo starih knjig …

Svojo diplomsko, magistrsko ali pa celo doktorsko nalogo hitro pošlji na elektronski naslov info@knjigoveznica-bertoncelj.si in se na lastne oči prepričaj v kakovost vezave Knjigoveznice Bertoncelj. Najdeš jih na Koroški cesti 47 v Mariboru. Dosegljivi so tudi na telefonski številki 02 25 15 347.

Listi diplomske naloge, v ozadju so knjige
Foto: on Knjigoveznica Bertoncelj

Koliko religij je na svetu? Vere po svetu danes

Monika Martinc
-
0
Koliko religij je na svetu? Vere po svetu danes

Vere po svetu, koliko jih je? Religija nas že vrsto let spremlja na vsakem koraku in nam pomaga pri spopadanju z najrazličnejšimi izzivi. Vodi nas skozi življenje, saj je podlaga za številna moralna prepričanja in naše vedenje, poleg tega pa nam podaja odgovore na eksistencialna vprašanja. V težkih časih vernikom nudi tolažbo, daje občutke pripadnosti določeni skupnosti in povezanosti s tradicijo. Ljudje vseh veroizpovedi sveta pa se na svetovni dan religij zberejo in se posvečajo razmisleku o svojih verskih prepričanjih ter spoznavajo ostale religije.

Koliko ver je na svetu in katere so najbolj razširjene?

Skoraj nemogoče je natančno določiti, koliko religij je danes na svetu, a se ocenjuje, da jih je več kot 4000. V to število so vključene verske skupine, cerkvene religije, kongregacije, plemena, kulture in gibanja. Z religijo se namreč identificira približno 85 % svetovnega prebivalstva. Kljub obstoju številnih religij, pa po svetu prevladuje krščanstvo, judovstvo, islam, budizem in hinduizem. V Sloveniji prednjačijo katoličani, ki predstavljajo več kot 70 % prebivalstva in skupaj s protestanti in pravoslavci pripadajo krščanski veri.

Svetovni dan religij obeležujemo v januarju

Svetovni dan religij praznujemo vsako tretjo nedeljo v januarju, v letošnjem letu je to nedelja, 15.1.2023. Praznik nas opominja na potrebo po harmoniji in medsebojnem razumevanju pripadnikov različnih veroizpovedi. Na ta dan imajo namreč raznovrstne verske skupnosti odlično priložnost interakcije in zbliževanja. Cilj dogodkov, ki se odvijajo na ta dan, je namreč različnim religijam najti skupen jezik. Kljub medsebojnim razlikam imajo namreč nekaj enotnih prepričanj. Večina religij ima na primer podobno stališče glede vedenja do drugih ljudi, ki mora biti spoštljivo.

Praying senior hands with rosary in church bench
Foto: jarino47 iz iStock

Zanimiva religiozna dejstva

Zanimiva dejstva o verah po svetu:

Zgodnji kristjani so verjeli v reinkarnacijo

Reinkarnacija je preselitev duše umrlega bitja v drugo bitje, saj duša preide iz enega telesa v drugo. Med zgodnjimi kristjani je veljala kot splošno prepričanje do razvoja doktrine Rimokatoliške cerkve o tem, da gre bitje v nebesa ali pekel zgolj na podlagi vedenja v enem življenju. To je cerkvi zagotavljalo večji nadzor nad pripadniki krščanstva, saj se tako uveljavi prepričanje ljudstva o tem, da ima vsak samo eno priložnost, da pride v nebesa.

Death after life or afterlife concept as a reincarnation symbol or suicide and moving on as a transition to heaven or eternity icon in a 3D illustration style.
Foto: wildpixel iz iStock

Buda najverjetneje ni bil vegetarijanec

Budisti se držijo pravila, da ne jemljejo življenja, kar vključuje tudi življenja živali, a to ne pomeni nujno, da morajo budisti postati vegetarijanci. Glavno budistično besedilo namreč omenja, da Buda ne bo jedel mesa živali, ki so jo ubili zanj, ni pa imel težav z uživanjem mesa, ki je bilo kupljeno na tržnici.

Inside buddhist temple
Foto: quickshooting iz iStock

Jezus Kristus je v Koranu omenjen 5-krat več kot Mohamed

Jezus je v krščanski veri predstavlja božjega sina, mesijo, ki je bil poslan, da reši svet. Zelo čaščen pa je tudi v islamski veri, kjer velja za enega izmed velikih prerokov.

Baitul Mukarram is the National Mosque of Bangladesh. Located at the center of Dhaka, capital of Bangladesh, the mosque was completed in 1968. The mosque has several modern architectural features whilst at the same time it preserves the traditional principles of Mughal architecture which has for some time been dominant in the Indian sub-continent.
Foto: Jubair Ahmed Arnob iz iStock

Podobe angelov, ki jih poznamo, so izumili umetniki

Angeli so v Svetem pismu opisani kot pošasti s štirimi glavami ali strašne entitete s šestimi krili. Šele proti koncu 4. stoletja so jih umetniki začeli upodabljati kot krilate dvonožce, kot jih poznamo danes.

Angel over bright sky background concept of Religion
Foto: mbolina iz iStock

Mnogi znanstveniki so bili zelo verni

K številnim znanstvenim spoznanjem je prispevalo veliko znanstvenikov, ki so bili predani verniki, predvsem muslimani in kristjani. Ali to pomeni, da konflikt med znanostjo in religijo zares obstaja?

Mental world of human concept.
Foto: metamorworks iz iStock

S 3-D tiskalnikom do očesnega tkiva in prenove bruchove membrane

Janko Šali
-
0
S 3-D tiskalnikom do očesnega tkiva in prenove bruchove membrane

S 3-D tiskanjem nemogoče postane mogoče. To so ponovno dokazali raziskovalci z ameriškega National Eye Institute (NEI), ki so s pomočjo 3D tiskalnika ustvarili del očesa. O tiskanju rezervnih oči za ljudi še ni govora, bo pa odkritje pomagalo raziskovati starostne bolezni kot je daljnovidnost.

Kot je povedal vodja raziskave Kapil Bharti, vemo, da so starostna obolenja in pešanje oči povezana z zunanjo plastjo mrežnice, pigmentno plastjo, Bruchovo membrano in žilnico. A natančen potek in mehanizmi starostne deformacije ostajajo skriti. S 3D tiskanjem pa bi znanstveniki lahko dobili neomejeno količino testnega materiala, na katerem lahko preučujejo točen potek pešanja vida zaradi starosti.

Kako nam vid peša s starostjo

Starostne bolezni vida se začnejo v predelu pigmentne plasti mrežnice. Ta se prilega žilnici, ločuje pa ju Bruchova membrana. Žilnica je, kot pove ime, plast očesa, ki je odgovorna za dostavljanje hranil v oko preko krvi. Bruchova membrana nadzira prehod snovi iz žilnice v pigmentno plast mrežnice. Ko pa se človek stara, se ob Bruchovi membrani začne nalagati plast odpadnih snovi. To poslabša njeno delovanje in posledično tudi delovanje mrežnice – začnejo se starostne težave z vidom.

sestava očesa
Sestava očesa. Retina je mrežnica, choroid pa žilnica. Foto: on Encyclopedia Britannica

Tiskanje in gojenje umetnega očesa

Znanstveniki so v hidrogelu združili tri vrste celic, ki sestavljajo žilnico in s pomočjo 3D tiskalnika hidrogel nanesli na ogrodje. Že čez nekaj dni so se celice namnožile in ustvarile gosto mrežo kapilar. Deveti dan so na hrbtno stran ogrodja nanesli celice pigmentne plasti mrežnice, da sta se plasti dotikali kot v pravem očesu. 42 dni pozneje je bilo vzgojeno tkivo pripravljeno za preizkuse.

rast celic
Rast celic žilnice. Sedmi dan vidimo kako so celice prečkale kanale, kjer so bile nanešene in ustvarile mrežo kapilar. Foto: on National Institutes of Health

Umetno oko se je obnašalo kot pravo

Celicam so dovajali stres in v drugem poskusu zmanjšali raven kisika. Pri obeh so bili očitni znaki zgodnje faze starostnih bolezni oči. Pod pigmentno plastjo mrežnice so se začele nabirati odpadne snovi in opazili so tudi odmiranje tkiva. Ko pa so tkivu dovedli zdravila za Anti – VEGF terapijo, se je stanje izboljšalo.

Uspelo jim je ustvariti skoraj pravo oko (ali vsaj del njega) in dokazati nekaj teorij, ki so zdaj postale trdna resnica. Z neomejeno količino natisnjenega ekperimentalnega materiala bodo lahko tudi v prihodnje izvajali številne poskuse in se učili o delovanju očesa in še marsičesa drugega.

1...751752753...2.186Stran 752 od 2.186