Se nam obeta okoljska katastrofa iz Afrike?

0

Nova raziskava razkriva, da se je največje tropsko šotišče na svetu pred tisočletji zaradi podnebnih sprememb spremenilo iz velikega skladišča ogljika v vir škodljivih emisij ogljikovega dioksida.

Globalno segrevanje na območju Konga bi lahko nevarno pospešilo podnebne spremembe

V času gradnje Stonehengea pred 5000 leti se je podnebje v osrednjem Kongu začelo sušiti, zaradi česar so šotišča začela oddajati ogljikov dioksid. Šotišča so prenehala izpuščati ogljik in so se vrnila k odvzemanju ogljika iz ozračja šele, ko se je podnebje v zadnjih 2000 letih spet začelo vlažiti, je razvidno iz obsežne mednarodne študije, ki jo je koordinirala Univerza v Leedsu.

Znanstveniki, ki so sodelovali v študiji, opozarjajo, da bi se lahko zgodovina ponovila, če bi sodobno globalno segrevanje povzročilo sušo na območju Konga, kar bi nevarno pospešilo podnebne spremembe.

Če bi se to zgodilo, bi se lahko iz šotišč v ozračje sprostilo do 30 milijard ton ogljika v obliki ogljikovega dioksida, močnega toplogrednega plina. To je enako svetovnim emisijam zaradi izgorevanja fosilnih goriv v obdobju treh let.

Profesor Simon Lewis z Univerze v Leedsu in University College London, eden vodilnih avtorjev študije, je dejal: »Naša študija prinaša kruto opozorilo iz preteklosti. Če se bodo šotišča izsušila čez določeno mejo, bodo v ozračje sprostila ogromne količine ogljika, kar bo še pospešilo podnebne spremembe. Obstaja nekaj dokazov, da se sušna obdobja v Kongu podaljšujejo, vendar ni jasno, ali se bodo nadaljevala. Vendar pa dokazi iz naše študije kažejo, da so v preteklosti obstajale bolj sušne razmere, ki so sprožile razpad šotišč kot skladišča ogljika. To je pomembno sporočilo za svetovne voditelje, ki se bodo prihodnji teden zbrali na podnebnih pogajanjih COP27. Če bodo emisije toplogrednih plinov povzročile, da bodo šotišča v osrednjem Kongu postala presuha, bodo šotišča prispevala k podnebni krizi, namesto da bi nas varovala.«

Bog woodland view with the pine trees and flowering heather in the front and fog clad bog lake in the background. Luitemaa NR, Parnu county, Estonia
Iz šotišč bi se lahko v ozračje sprostilo do 30 milijard ton ogljika v obliki ogljikovega dioksida. Fotografija ne prikazuje šotišč Afrike. Foto: Wirestock iz iStock

Opozorila iz preteklosti

Šotišča v Kongu v osrednji Afriki so največji kompleks tropskih šotišč na svetu, saj zavzemajo površino 16,7 milijona hektarjev, kar je recimo več kot Anglija in Wales skupaj.

Kongovski in evropski znanstveniki so vzeli vzorce šote izpod oddaljenih močvirnih gozdov osrednjega Konga. Z analizo rastlinskih ostankov so raziskovalci lahko sestavili zapis o vegetaciji in padavinah v porečju osrednjega Konga v zadnjih 17.500 letih, ko je šota začela nastajati.

Z voski iz rastlinskih listov, ki so se ohranili v šoti, so izračunali količino padavin v času, ko je rastlina živela.

Ugotovili so, da hidroklimatska ranljivost šotnega ogljika v osrednjem delu porečja Konga kažejo sliko razvoja bolj suhega podnebja v osrednji Afriki, ki se je začel pred približno 5000 leti.

V najintenzivnejšem sušnem obdobju je bilo padavin manj za vsaj 800 mm na leto. To je povzročilo, da se je gladina podzemne vode v kongovskih šotiščih znižala, starejše plasti šote pa so bile izpostavljene zraku, kar je povzročilo oksidacijo in sproščanje ogljikovega dioksida.

Peat erosion on the Ward of Bressay, Shetland, UK - taken on a sunny day in spring
V najintenzivnejšem sušnem obdobju je bilo padavin manj za vsaj 800 mm na leto. Fotografija ne prikazuje šotišč Afrike.
Foto: Alan Morris iz iStock

Interval duha v zapisu šote

Pred 7500 do 2000 leti so plasti šote razpadle ali pa se niso nikoli nabrale. Raziskovalci so to obdobje opisali kot »obdobje duhov«. Isti interval duhov so našli v vzorcih šote iz več sto kilometrov oddaljene Demokratične republike Kongo (DRK), kar kaže, da se je zgodil na celotnem območju šotišč.

Dr. Yannick Garcin z Nacionalnega raziskovalnega inštituta za trajnostni razvoj v Franciji in glavni avtor študije je povedal: »Vzorci šote nam kažejo, da je bilo obdobje približno 5000 let, ko se šota skoraj ni kopičila, manj kot 0,1 mm na leto. Vzorci razkrivajo tudi, kakšne so bile padavine in vegetacija v času nastanka šote. Skupaj dajejo sliko sušnega podnebja, ki je postajalo vedno bolj suho do pred približno 2000 leti. Ta suša je povzročila veliko izgubo šote, vsaj 2 metra. Zaradi suše se je šotišče spremenilo v velik vir ogljika, saj je šota razpadala. Ta razgradnja se je ustavila šele, ko je suša prenehala, kar je omogočilo, da se je šota spet začela kopičiti.«

Marshland and Swamp landscape. Peatland in wet. Wild mire. East European swamps and Peat Bogs. Swampy land and wetland, marsh, bog. Mining peat. Wet mire after peat extraction. Bog on Flooded field.
Pred 7500 do 2000 leti so plasti šote razpadle ali pa se niso nikoli nabrale. Raziskovalci so to obdobje opisali kot »obdobje duhov«. Fotografija ne prikazuje šotišč Afrike. Foto: Maksim Safaniuk iz iStock

Šotišča so ranljiva

Znanstveniki opozarjajo, da so šotišča sicer trenutno večinoma nedotaknjena in jih lokalni prebivalci upravljajo trajnostno, vendar so ranljiva.

Poleg nevarnosti, da se šotišča zaradi podnebnih sprememb izsušijo, je regija podvržena dodatnim pritiskom, ki lahko povzročijo škodo krhkemu ekosistemu šotišč, od izsuševanja šotišč za industrijsko kmetijstvo, sečnjo in iskanje nafte.

Profesor Corneille Ewango z univerze Kisangani v Demokratični republiki Kongo, ki je vodil odprave za zbiranje vzorcev šote v DR Kongo, je povedal: »To je še ena presenetljiva ugotovitev o šotiščih. So bolj ranljiva, kot smo mislili, in vsak mora odigrati svojo vlogo pri njihovem varovanju. Države onesnaževalke morajo hitro zmanjšati emisije ogljika, da bi omejile možnost suše, zaradi katere bi šotišča presegla kritično točko. DR Kongo bo morala okrepiti tudi varstvo šotišč. Gre za enega najbolj divjih živali in ekosistemov na Zemlji, bogatih z ogljikom.«

Bog lake with islands and reflections with the fog clad dawn colored sky background
Znanstveniki opozarjajo, da so šotišča sicer trenutno večinoma nedotaknjena in jih lokalni prebivalci upravljajo trajnostno, vendar so ranljiva. Fotografija ne prikazuje šotišč Afrike. Foto: Wirestock iz iStock

Dr. Andraž Teršek predstavlja Boj za ustavnost in zakonitost

0

Dr. Andraž Teršek je bil v letih koronavirusa med najbolj opaznimi posamezniki v Sloveniji. Njegove eseje in zapise na dnevni ravni prebira na tisoče bralcev in edino prav je bilo, da prejmejo tudi knjižno obliko. Po knjigi Zapisi ustavnika v karanteni so se njegove misli zbrale v knjigi Boj za ustavnost in zakonitost.

Dr. Andraž Teršek predstavlja nove zapise ustavnika

Zapisi ustavnika v karanteni so zbrali zapise dr. Andraža Terška, knjigo pa smo prebrali tudi mi. »Z neizprosnostjo se loteva vseh nezakonitih in protiustavnih ukrepov, ki jih sicer ne zaničuje, a jasno pove, da niso ustavni in kršijo eno ali celo več pravic. In prav zaradi tega je prišel pri nekaterih ljudeh na slab glas, razlog pa obenem enako znan kot nepoznan. Kljub temu pa je nadaljeval s svojim pisanjem s katerim je v ožji sliki opozarjal na dogodke, ki so ga zmotili, v širši slike pa glasno povedal kje smo kot država. Nismo se znašli na razpotju ampak na hodniku z vsaj tremi vrati. Trenutki karantene so naše odločitve, strahove in prepričanja še poglobili in onemogočili opazovanje obeh strani,« smo zapisali v recenziji knjige Zapisi ustavnika v karanteni.

Knjiga najuglednejšega in najbolj priljubljenega slovenskega ustavnika je izšla v zbirki Dokumenta in sodi med nujna družbenokritična besedila v času velikih družbenih pretresov. Boj za ustavnost in zakonitost je logično nadaljevanje in stopnjevanje knjižne predhodnice Zapisi ustavnika v karanteni in vsebuje zapise, ki so nastali med jesenjo 2020 in poletjem 2021. Obsežno delo zajema tudi prvi širši javnosti dostopen slovenski prevod enega temeljnih zakonikov človekovih pravic: Nürnberški kodeks. Avtorjeva misel je odločen poziv k prisebnosti, budnosti ter k samoobrambi.

Zdaj je na vrsti obsežnejša, bolj podrobno in še bolj natančna zbirka zapisov Boj za ustavnost in zakonitost. Predgovor Gora je samo velika skala je ponudila Sabina Senčar, dr. med., ki so jo mnogi spoznali v predsedniški dirki, kjer je dosegla presenetljiv uspeh. A dovolj o tem. »Moja varna skala na samotni poti je profesor dr. Andraž Teršek. Njegova etika, čut za pravilnost, ki izvira iz enakosti med ljudmi, mi v vsakem trenutku pomeni zavetje. Ni samo moj korak varen v zavetju stabilne skale. Profesor Teršek se z javnim delom in držo razdaja vsem, nesebično, brez pričakovanja nagrad,« je del predgovora, katerega pozornost je na Teršku kot osebi in ne ustavniku in javni podobi.

Bolj raznolika in še bolj polna knjiga zapisov

Knjigo otvori izsek iz Nürnberškega kodeksa, natančneje o dovoljenih medicinskih poskusih. In ker je začetek tako jasen in prodoren, je lahko nadaljevanje lep vstop v zapise. Tu se zares začne Boj za ustavnost in zakonitost. Ker so zapisi nastajali med jesenjo 2020 in poletjem 2021 je velika večina vezana direktno na situacijo glede koronavirusa oziroma covida-19. Ukrepi, karantene, teorije zarot in resnice. Kar pa si je lahko tokratna zbirka zapisov privoščila in si prva ni mogla, je raznovrstnost zapisov. Četudi jih je večina vezana na koronavirus, se nikoli ne zdi, da je nasičena s tem.

Raznolikosti zapisov je dovolj, da bralec nikoli ne bo miselno utrujen. Morda zaradi tematike zapisov niti ne bi smel doživeti padca koncentracije ali pa bi ga lahko ravni zaradi tega. Za novo ero bralcev je morda odlična novica prav to, da je večina zapisov spisana na način, ki krasi FB zapise. Hiter blitzkrieg k bistvu. In tak je prav vsak zapis, ki da misliti ob tem pa spodbuja kritično misel. Tudi ta je še kako potrebna, ne glede na avtorja in resničnost zapisov.

Andraž Teršek: Boj za ustavnost in zakonitost, založba Sanje, 352 strani.

Vse od nošnje mask do zračenja prostorov in tja do božjega kompleksa tistih, ki niso bogovi. Dr. Andraž Teršek je ponovno sestavil zbirko zapisov, ki se poigra z ustavo in zakoni oziroma tistimi, ki jih prilagajajo svojim željam in ob tem pozabijo na nekaj bistvenega. Na ljudi. Kot je v spremni besedi zapisal Rok Zavrtanik, »Andraž stoji v obrambo človeku«. Knjiga se zaključi z zapisom, ki pravi, da pilota ni več v letalu. K sreči se mu pridruži še neuradni slogan zapisov, Narod si bo sodbo pisal sam.

Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.

V kinu novembra: Liffe, Wakanda in Spielberg

0

V kinematografih si lahko še vedno ogledamo filme Črni Adam, Nasmeh, Pot v raj, Noč čarovnic se konča, Kung fu tačke in dve slovenski uspešnici Pr’ Hostar 2‰ in Gajin svet 2. Kateri pa so tisti filmi, ki jih bomo lahko videli v novembru? Ne pozabi, potekal bo tudi 33. Liffe festival!

Liffe festival bo že 33.

Med 9. in 20. novembrom bo v Ljubljani (pa tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju) potekal že 33. Liffe festival. Prisotni bomo tudi mi, vse informacije, urnik, program in dogodke festivala pa lahko preveriš na spletni strani Liffa.

33. Liffe festival bo potekal od 9. do 20. novembra
33. Liffe festival bo potekal od 9. do 20. novembra Foto: on liffe

Vesela pošastna družina 2

Nadaljevanje filma iz leta 2017. Mumija, Frankenstein in volkodlak vabijo na nove dogodivščine pošastne družine. Ob pomoči in podpori svojih treh hišnih netopirjev zopet obkroži svet, da bi rešila svoje prijatelje, sklenila nova pošastna poznanstva in končno spoznala, da nihče ni popoln in da tudi tisti s pomanjkljivostimi lahko najdejo srečo.

Gorska mrzlica

Za vse ljubitelje plezanja v gore. Mladega angleškega alpinista prijatelji povabijo v Alpe, da bi mu v enem poletju pomagali osvojiti velike tri – Matterhorn, Eiger in Mont Blanc. Kljub temu, da sta med vzponom na prva dva vrhova priča smrtnim žrtvam prijatelja vztrajata s končnim vzponom, ne da bi se zavedala smrtonosnih nevarnosti.

Hudičev plen

Sestra Ann (Jacqueline Byers) verjame, da je bil poklicana, da postane prva ženska izganjalka hudiča. Toda kdo, ali bolje rečeno, kaj jo je poklicalo? Kot odziv na globalno porast demonskih obsedenosti, Ann išče svoje mesto v šoli za eksorcizem, ki jo je ponovno odprla katoliška cerkev. Do zdaj so šole za obred eksorcizma usposabljale le duhovnike – toda profesor (Colin Salmon) prepozna potencial sestre Ann in se strinja, da jo bo učil.

Hudičev plen [Prey for the Devil] | napovednik | 2022

Septembrska klasa

Dokumentarni film Igorja Šterka je portret generacije, ki se je s področja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA.

Doba Armagedona

Drama spremlja družino Graff, njeno globoko osebno zgodbo, moč, ki jo ima ter odraščanje in generacijsko iskanje ameriških sanj. V filmu igrajo Anthony Hopkins, Anne Hathaway in Jeremy Strong.

Črni panter: Wakanda za vedno

Nadaljevanje enega najbolj priljubljenih in najboljših filmov studia MARVEL. V nadaljevanju se vrnemo v Wakando, kjer bomo ugotovili, kako se svet spopada z izgubo Chadwicka Bosemana/Črnega panterja/T’Challe.

Marvel Studios’ Black Panther: Wakanda Forever | Official Trailer

Terrifier 2: Masaker klovna Arta

Nadaljevanje uspešne in nadvse brutalne grozljivke iz leta 2017. Minilo je točno leto dni od zloglasnega masakra v okrožju Miles. Serijski morilec, klovn Art, se ponovno vrača, tokrat na noč čarovnic. Z demonsko vizijo tokrat preži na najstnico in njenega mlajšega brata. Ko se meje med resničnostjo in brutalno nočno moro zabrišejo, število razkosanih trupel pa narašča, brat in sestra odkrijeta temačno družinsko skrivnost, katera ju morda lahko reši in zaključi Artovo vladavino terorja.

Terrifier 2 | Official Trailer

Zapuščina

Režiser Dean Craig je zbral ekipo na čelu s Toni Collette, Anno Faris in Davidom Duchovyjem. Zgodba se vrti okoli dveh sester, Macey un Savanne, ki izvesta, da je njuna premožna, a odtujena teta Hilda neozdravljivo bolna. Sestre vidijo to kot priložnost, da dobijo svojo dediščino in rešijo svojo umirajočo kavarno, zato nameravajo izboljšati njun zagrenjen odnos in ustreči Hildinim potrebam. Ko pridejo na ekstravagantno posestvo tete Hilde, ugotovijo, da niso edini v družini s spremenjeno moralo.

Meni

Mlad par odpotuje na oddaljeni otok, da bi jedel v ekskluzivni restavraciji, kjer je kuhar pripravil razkošen meni z nekaj šokantnimi presenečenji.

MENI | napovednik | v kinu od 17. novembra

Taurus

Film v katerem zaigrajo Machine Gun Kelly, Megan Fox, Ruby Rose. Biografska glasbena drama Taurus prikazuje zgodbo o vzhajajočem, a težavnem glasbeniku, ki dneve in noči preživlja v neskončnem iskanju navdiha za snemanje svoje zadnje skladbe. Njegova pomočnica, ki mu je kot sestra, ga želi rešiti, njegovi sodelavci ga želijo v studiu, medtem ko ga njegova preprodajalka drogin nekdanje dekle potiskata vse globlje v praznino.

Kapa

Eden najbolj pričakovanih filmov leta je prvi slovenski božični celovečerni film. Režiser Slobodan Maksimović nam predstavi čudovito zgodbo, ki bo navdušila vse.

Erik je devetletni deček, ki živi v mladinskem domu. Njegova edina vez s staršema je kapa, ki jo ves čas nosi na glavi, saj mu jo je spletla mama. Ves čas se mora braniti pred dečkoma in starejšo deklico, ki ga izkoriščajo in zafrkavajo. Njegova edina božična želja je, da bi šel domov. Sedemletna Lučka ima premožno družino, ki ji lahko kupi vse, kar si želi. Le sestrice ne. In kužka, ki si ga želi za božično darilo. A čarobni čas praznikov pripravlja presenečenje za oba. Erik je izžreban, da božič preživi pri dobrodelni družini. Otroka se tako znajdeta skupaj, ne da bi hotela. Lučka se zmrduje in tudi Erik v njej vidi le razvajeno deklico. Sredi noči pa v dnevni sobi zalotita Božička, ki je v resnici preoblečeni ropar. Po spletu okoliščin se skrijeta v njegov avto in kmalu se znajdeta na ulici. Začne se prava božična pustolovščina, ki v eni sami noči obema prinese izpolnitev želja, a ne čisto tako, kot sta pričakovala.

KAPA | kmalu v kinu

Moja Vesna

Celovečerni prvenec v Avstraliji živeče slovenske režiserke je topla in tankočutna zgodba o deklici, ki se spopada z nepredstavljivo izgubo. Film je svetovno premiero doživel na zadnjem Berlinalu.

Fabelmanovi

Za mnoge bo dovolj že dejstvo, da je režiser filma Steven Spielberg. »Filmi so sanje, ki jih nikoli ne pozabiš.«

The Fabelmans [Fabelmanovi] | trailer | v kinu od 11. januarja

Ona ve

Leta 2017 sta novinarki New York Timesa Jodi Kantor in Megan Twohey objavili rezultate njune 18-mesečne preiskave dolgo prikrite zgodovine spolnega nadlegovanja in napadov filmskega mogotca Harveyja Weinsteina. Njuno prelomno poročanje jima je prineslo Pulitzerjevo nagrado za javno službo, pomagalo spodbuditi gibanje »Me Too« in pripeljalo do sojenja in obsodbe Weinsteina. V glavnih vlogah sta Carey Mulligan in Zoe Kazan.

Čudežni svet

Ustvarjalci uspešnice Ledeno kraljestvo (Frozen) predstavljajo novo akcijsko pustolovščino. Vstopili bomo v neraziskan in malce nevaren svet, v katerem čudežna bitja čakajo legendarno družino raziskovalcev, Cladesove, ki so si med sabo tako različni, da ta raznolikost preti njihovi zadnji in hkrati najbolj pomembni misiji.

ČUDEŽNI SVET [Strange World] | finalni trailer | v kinu od 24. novembra

Trikotnik žalosti

Režiser Robert Östlund predstavlja svoj filmski vstop v svet priviligiranosti in visoke mode. Manekenski par Carl in Yaya je povabljen na luksuzno križarjenje. Medtem ko ustrežljiva posadka skrbi za zbirko bajno bogatih potnikov, zapiti kapitan tiči v svoji kabini in posluša Internacionalo. A pripravlja se nevihta in med slavnostno večerjo s sedmimi hodi se potnikov loti huda morska bolezen.

Trikotnik žalosti — napovednik

Je noč čarovnic res ameriška izmišljotina?

0

Moja mati je nekoč rekla da je noč čarovnic pust za odrasle. Potem se je iz druge sobe oglasil oče: »Noč čarovnic je ameriška kapitalistična izmišljotina. Pred tem nas je svaril Tito«.

Še dolgo mi ni šlo v glavo, kako je s celo zadevo. Oglasi na televiziji nam prigovarjajo, da je to čarobna in strašljiva noč, ko se ljudje našemijo v duhove, vampirje in druga grozljiva hollywoodska bitja. Hkrati smo v šolah 31. oktobra (na noč čarovnic) proslavljali dan reformacije in 1. novembra dan spomina na  mrtve. Ali ne bi moral biti dan mrtvih bolj podoben noči čarovnic? In zakaj je torej noč čarovnic en dan prej? Tu pride še pust, ki je resnični dan za šemljenje. Mogoče je noč čarovnic res le amerikanizacija slovenske kulture. Vse kar naj bi se počelo na noč čarovnic, mi že imamo za pusta. Šeme, praznovanja, otroke, ki hodijo od hiše do hiše po sladkarije. V moji glavi je bila zmešnjava državnih, cerkvenih in tradicionalnih praznikov ter te »izmišljotine Amerike«. Če si (in še vedno) doživljaš podobno zmedo, ti bo ta članek pomagal.

Začnimo z dnevom reformacije

31. oktobra protestantje praznujejo dan reformacije. Obeležuje se spomin na Luthrovih 95 tez, nabitih na vrata Wittenberške cerkve leta 1517, za Slovence pa ima praznik še bolj poseben pomen. V reformaciji, ki je sledila Luthrovemu revolucionarnemu dejanju, smo Slovenci dobili Trubarjeva Abecednik in Katekizem – prvi slovenski knjigi. Vsekakor je to velik dogodek, ki si zasluži praznik in dela prost dan. Tako kot je Kristus umrl za naše muke, je Trubar leta 1550 delal namesto nas. Ne ve se, ali je bilo Luthrovo dejanje naključje, vendar na isti dan se praznuje tudi starodaven praznik noč čarovnic, All Hallows' Eve oz. Halloween.

Martin Luther
Martin Luther. Foto: on wikipedia

Noč čarovnic ni ameriški izum

Res je, noč čarovnic ni ameriška izmišljotina. Vsaj ne v osnovi. Če spregledamo komercializacijo praznika in tone plastičnih pajkov in netopirjev, Halloween filme, cenene kostume ter vse žure za noč čarovnic nam ostane zelo star in pomemben keltski običaj. Izrezljanih buč oz. jack o'lantern nisem omenil, saj imajo lastno zgodovino, ki prav tako sega stoletja nazaj, a o tem pozneje. Komercializacija je le način, kako kapitalizem obravnava sakralne praznike, ali pa, kako jih prelevi v sakralne. A vrnimo se k osnovi, k pristni noči čarovnic, ki so jo praznovala razna poganska ljudstva po Evropi.
Viri navajajo, da so bili glavni praznovalci noči čarovnic Kelti v 13. stoletju. Praznik se je imenoval Samhein in je zaznamoval konec poletja in konec sezone pridelkov. Verjeli so, da po zemlji hodijo duhovi mrtvih, pred katerimi se morajo obvarovati. Zato so nosili strašljive kostume in kurili ognje.

Izrezljane buče

Tudi rezljane buče s svečami izvirajo od tod. Glede na vire so  bili začetniki tega Irci, ki pa so sveče vtikali v izrezljano repo. Imele so dvojni pomen, in sicer za strašenje ljudi (zato so tako grozne) in za odganjanje duhov (zato imajo v sebi svečo). Ime Jack o'lantern izvira iz legende o Stingy Jacku, pijancu in skopuhu, ki je s hudičem sklenil kupčijo, da ko umre, mu ta ne bo vzel duše. A ko je Jack umrl, tudi v nebesa ni bil sprejet, zato še danes njegova duša roma po svetu. Mrtvi Jack naj bi si svetil pot s koščkom premoga, ki ga je vstavil v izrezljano repo in prijelo se ga je ime Jack of the Lantern, ali krajše Jack o'lantern.

jack-o-lanterns, pumpkins, halloween
Foto: Bany_MM iz Pixabay

Trick or treat

Podobnost pusta in noči čarovnic je tudi obdarovanje otrok s sladkarijami oz. trick or treat. Izvor te tradicije je zabrisan, vendar nekateri viri navajajo, da izvira iz tega, da so starodavni Kelti pred vrati puščali hrano, da bi pomirili duhove. Druga teorija pravi, da so (nekoliko pozneje) bogate družine plačevale revežem in otrokom, da so molili za njihove umrle. Te prizore je opisal tudi Prežihov Voranc v romanu Jamnica. Ravno tu pa se noč čarovnic poveže s tretjim praznikom, dnevom spomina na mrtve.

Dan spomina na mrtve

Po krščanskem izročilu prvega novembra praznujemo dan vseh svetnikov, katerega malček bolj sakralna verzija je dan spomina na mrtve. Nekje v osmem stoletju se je praznik ustalil na 1. novembra, počastil pa naj bi vse umrle svetnike oz. mučenike. Kot z mnogimi drugimi prazniki, se je Cerkev trudila nadomestiti poganska praznovanja s cerkvenimi prazniki. Mimogrede, na ta način smo dobili tudi božič in veliko noč.

Večer pred dnevom vseh svetnikov je tako sovpadel s starejšim Samhein in dobil tudi novo ime. All Hallows' Eve, ki se je preko generacij spremenil v lažje izgovorljiv Halloween. Kot pri Samheinu so tudi zdaj potekala praznovanja, kurjenje ognjev in šemljenje, le z rimokatoliškim podtonom.

Kaj pa naš pust?

Ostane nam še pust, že dodobra poslovenjen praznik, kar dokazuje kopica različnih običajev in mask vezanih na različne kraje. Najbolj znani so seveda kurenti, imamo pa še cerkljanske laufarje in najstarejše slovenske pustne maske škoromate, ki izvirajo iz Brkinov. Praznik izvira iz predrimskih časov, pozneje so ga prevzeli Rimljani in še pozneje ga je inkorporirala tudi krščanska cerkev. Ravno obratno kot noč čarovnic, Samheim, Halloween je pust namenjen preganjanju zime in klicanju pomladi. Vseeno pa so metode praznovanja dokaj podobne, skoraj identične, bi lahko rekli. Cerkev se s pustom povezuje nekoliko manj, nimamo svetih maš in podobnega v čast pustu, je pa praznik vezan na obdobje med debelim četrtkom in pepelnično sredo ter 40 dnevnim postom.

pustne maske
Cerkljanski laufarji. Foto: on visitcerkno

Osebno se mi zdi, da pust v Sloveniji zamira. Seveda imamo velike povorke na Ptuju in v Cerkljah, a zdi se, da postaja vedno bolj institucionaliziran praznik. Moj 10 let mlajši brat nikoli ni »šel v maskare«, od hiše do hiše iskat sladkarij. Po manjših krajih težko najdemo zabave za pusta, kot so bile nekoč. Večinoma se šemijo le še otroci v šolah in odrasli romi, ki pa od hiše do hiše ne hodijo po sladkarije. Morda pa je imela mati prav, ko je rekla, da je noč čarovnic pust za odrasle.

pustne maske
Škoromati z Brkinov. Foto: on I Feel Slovenia

Kot vidimo gre pri noči čarovnic, dnevu spomina na mrtve, in pustu za zanimivo zmes poganskih običajev, pokristjanjevanja in vsečloveške želje po zabavi. Danes več ne praznujemo dobre letine in ne verjamemo, da lahko kurent prežene zimo, a druženje in zabava sta ostala. Kakšni skrajni konzervativci bi si morda želeli obuditi pust in prepovedati »Halloween amerikanizacijo« vendar v resnici je Halloween toliko izmišljotina Amerike kot je Božič izmišljotina Coca-Cole.

Kako zaščititi otroke na internetu?

0

Digitalizacija ne prinaša le novih možnosti komunikacije, izobrazbe in reševanja družbenih težav, ampak žal tudi določena tveganja in nevarnosti za uporabnike interneta. Med najranljivejšimi skupinami so otroci, ki internet uporabljajo pogosto in včasih preveč lahkomiselno. Tega se dobro zaveda Svet Evrope, katerega članica je tudi Republika Slovenija. Njihov cilj je zagotoviti odprt, vključujoč in varen internet ter zaščititi otroke pred nevarnostmi digitalnega okolja.

S tem namenom so že leta 2018 sprejeli smernice za upoštevanje zaščite in uresničevanja pravic otrok v digitalnem okolju. Prepoznali so najbolj tvegana področja za razvoj in dobro počutje otrok v digitalnem okolju, na podlagi katerih je država oblikovala ukrepe za njihovo obravnavo ter za ozaveščanje o problematiki.

Deček s slušalkami gleda v tablični računalnik in leži na postelji
Foto: Emily Wade iz Unsplash

Tveganja, s katerimi se otroci srečujejo pri uporabi interneta:

  • Spolno izkoriščanje
  • Pozivanje h kaznivim dejanjem, skrajnim političnim ali verskim gibanjem
  • Trgovina z ljudmi
  • Prikazovanje nasilja, samopoškodovanja in samomorov
  • Ustrahovanje, izsiljevanje, sovražni govor
  • Zasvojenost in odvisnost, pomanjkanje spanja, zdravstvena tveganja

Ukrepi za obravnavo tveganj:

  • Poziv podjetij k varovanju zasebnosti otrok pri razvoju izdelkov in storitev, namenjenih najmlajšim
  • Nadzor podjetij glede spoštovanja otrokovih pravic do zasebnosti in obveščenosti ob upoštevanju njihove starosti in zrelosti

    Ilustracija računalnika, z osebnimi podatki (uporabniško ime in geslo) na ribiškem trnku
    Foto: mohamed_hassan iz Pixabay

Ukrepi za zaščito in ozaveščanje:

  • Učinkovito preverjanje starosti za zaščito otrok
  • Omejevanje uporabe osebnih podatkov otrok v komercialne namene
  • Vzpostavitev programov ozaveščanja otrok o varni uporabi interneta
  • Oblikovanje ukrepov za obravnavo spletnega ustrahovanja, nadlegovanja ter spodbujanja nasilja in sovraštva
  • Varovanje otrok pred prezgodnjo vključitvijo v digitalni svet

    Oče, majhen otrok in malček gledajo v tablični računalnik
    Foto: Surface iz Unsplash

Ukrepi glede gradiva o spolni zlorabi otrok:

  • Policija bi bila s pomočjo gradiva osredotočena na žrtve (identifikacija in lociranje, zaščita, zagotavljanje rehabilitacijskih storitev za otroka)
  • Oblikovanje podatkovne baze za učinkovitejšo identifikacijo in iskanje zlorabljenih otrok ter preganjanje storilcev
  • Pomoč podjetij pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj
  • Uporaba seznamov uporabnikov v podjetjih, da se njihova omrežja ne bi zlorabljala za shranjevanje in posredovanje materialov spolne zlorabe otrok
  • Sprejetje ostalih ukrepov v podjetjih, da se njihova omrežja in spletne storitve ne bi zlorabljali v škodo otrok
  • Zaščita otrok pred vplivom gradiva o spolni zlorabi otrok

Bo to tisto, kar bo Evropo povleklo iz krize po pandemiji?

0

Evropa še vedno okreva po pandemiji covida-19, vlade in državljani pa vneto iščejo druđbene strukture, ki bodo varne. Kot je dokazala pandemija, je precej struktur v svetu in Evropski uniji, ki v prvih mesecih krize niso delovali, kot bi morali. Zdaj bo Evropska unija vzpostavila projekt SUNRISE.

Kaj je namen projekta SUNRISE?

Projekt SUNRISE financira Evropska unija, njegov namen pa je jasen. Zagotoviti želi večjo razpoložljivost, zanesljivost in kontinuiteto kritičnih infrastruktur v Evropi, vključno s prometom, energijo, vodo in zdravstvenim varstvom. V roku treh letih bo 41 partnerskih organizacij sodelovali pri razvoju nabora novih tehnologij in rešitev. Te bodo izboljšale odpornost kritičnih infrastruktur na vpliv pandemije in drugih tveganj.

Iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa je projekt prejel 10 milijonov evrov sredstev. Projektni konzorcij SUNRISE financira program Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe in ga sestavlja 41 evropskih voditeljev in strokovnjakov s področij zdravja, prometa, energije, varnosti, družboslovja, humanistike, informacijske tehnologije, epidemiologije, komunikacij in obvladovanja izrednih razmer, ki zagotavljajo, da najsodobnejša znanost in raziskave služijo resničnim potrebam zdravstva, vlade in družbe. Med partnerji je tudi slovensko Ministrstvo za infrastrukturo.

Coronavirus outbreak virus quarantine background
Foto: RomeoLu iz iStock

Evropa skuša okrevati po pandemiji

Obzorje Evropa (Horizon Europe) je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij. Spopada se s podnebnimi spremembami, pomaga pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN ter spodbuja konkurenčnost in rast EU. Program olajšuje sodelovanje in krepi vpliv raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik EU ob soočanju z globalnimi izzivi. Podpira ustvarjanje in boljše razširjanje odličnega znanja in tehnologij.

V naslednjih treh letih bomo videli ali je projekt SUNRISE uspel in se je Evropi uspelo izvleči iz okrevanja po pandemiji koronavirusa.

Napad na Branka Grimsa še naprej buri duhove

0

Napad na poslanca stranke SDS Branka Grimsa je v njegovi stranki sprožil veliko prahu. SDS meni, da je čas, »da se grožnje, napadi in pozivi k nasilju, ne le predstavnikom SDS, temveč tudi vsem drugim, končajo«. V sredini novinarski konferenci je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec predstavila strankine pobude in zahteve.

Pogovori glede varovanja bodo stekli v prihajajočem tednu

»Po dogodku sem nemudoma prosila generalno sekretarko Državnega zbora RS, da se zavaruje vse posnetke, ki so jih posnele varnostne kamere v okolici državnega zbora in se aktivno sodeluje z organi pregona,« je na začetku konference dejala vodja poslanske skupine SDS. Temu pozivu je sledila zahteva za zagotovitev varovanja poslancev na poti od posameznega parkirnega mesta do vstopa v Državni zbor RS in obratno ter pobuda in zahteva za sklic Kolegija predsednice državnega zbora RS, na katerem bi začrtali odločne korake za zagotovitev tako varnosti poslancev kot varnosti zaposlenih v Državnem zboru RS.

S strani predsednice državnega zbora je stranka SDS že prejela odgovor na zahtevo za zagotovitev varovanja poslank in poslancev na poti od posameznega parkirnega mesta do vstopa v Državni zbor RS in obratno. Predsednica obžaluje napad na Branka Grimsa, podpira predlog glede varovanja, ampak pogovori bodo stekli v prihajajočem tednu, kar je za stranko SDS prepozno. »V Poslanski skupini SDS menimo, da bi bilo to potrebno narediti takoj. Kljub počitnicam je dogodek, ki se je zgodil kolegi Grimsu, takšne narave, da je potrebno reagirati takoj,« je poudarila Jelka Godec.

Jelka Godec
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec
vir: SDS

SDS vložil zahtevo za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

V poslanski skupini SDS so zato v sredo že vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na kateri bi spregovorili o ukrepih zaradi načrtnega stopnjevanja sovražnosti, spodbujanja nasilja ter napadov proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora.

»Leta in leta prenašamo grožnje in napade na Slovensko demokratsko stranko in člane. Poslanci dobivamo različna pisma, vizitke z grožnjami, telefonske klice. Nenazadnje pa, v zadnjih dveh letih so ti organizirani pa vendar nenajavljeni protesti dajali večje spodbude posameznikom za napade na naše poslance pa tudi na člane SDS,« je povedala Jelka Godec. Spomnila je tudi, da so na protestih sodelovali tudi izvoljeni funkcionarji nekaterih strank in dajali legitimnost tem pozivom.

»V tem mandatu, po vsaki seji državnega zbora, ko zapuščamo državni zbor in gremo čez cesto, nas pri stopnicah pričakajo trije ali štirje možje, ki nas nenehno žalijo, grozijo tudi z nasiljem, nekaterim tudi s smrtjo. Neodzivnost organov je tukaj vprašljiva,« je izpostavila Jelka Godec. Sama meni, da kot poslanci SDS doživljajo demonizacijo in pogrom, kar je po njenem prepričanju vse spodbuda k nasilju.

»V SDS menimo, da se končajo ti pozivi k nasilju, ne glede na to, za koga gre, ne glede na to, ali je to poslanec SDS ali poslanec NSi ali poslanec Gibanja Svobode ali katere koli druge poslanske skupine. Zato sem v petek pozvala vse poslance, da vendarle stopimo skupaj in da izrečemo podporo kolegi Grimsu in podporo vsem nam. Da rečemo, da je dovolj nasilja v družbi, nasilja nad katerim koli državljanom v Republiki Sloveniji. Žal moram reči, da se na to pobudo ni odzval nihče pa vendarle v Poslanski skupini SDS še vedno upamo, da bo odziv po tem dogodku čim prej, tudi s strani predsednice državnega zbora.,« je dejala vodja poslancev SDS.

SDS so označili kot mračno silo

Slovenska demokratska stranka je v zadnjem času označena kot mračna sila. Vsaj tako so jo označili vidni predstavniki levega političnega pola, denimo predsednik vlade in župan Ljubljane. »Demonizacija in črnitev članov in izvoljenih funkcionarjev SDS se izvaja že več let. Pozivi k smrti predsednika naše stranke, smrti določenih poslancev se dogajajo že dlje časa. In se samo stopnjujejo. Temu je potrebno narediti konec. Vse to spodbuja sovraštvo do nas, ki imamo drugačno mišljenje od tistih, ki protestirajo na Trgu republike ali kolegov iz drugih poslanskih skupin,« je zaključila Jelka Godec.

Ocena filma: Ne skrbi, draga

0

Ne skrbi, draga (Don't Worry Darling) je drugi film režiserke Olivie Wilde. Tri leta po njenem debitantskem filmu Booksmart je zdaj tu film, ki je bolj poznan po zaslugi spremljajoče drame in ne kakovosti samega izdelka. Kljub nekaterim (manjšim) pozitivnim vidikom je Ne skrbi, draga zgolj še ena zgrešenih priložnosti tega leta, ki nam ne prizanaša najbolj. Kje je spodrsnilo enemu izmed najbolj pričakovanih filmov leta?

Ne skrbi, draga je razočaranje leta 2022

Olivia Wilde je po dolgoletni igralski karieri vstopila v režiserske vode in se s filmom Booksmart izkazala, kot se le malokdo. Prav zaradi uspeha prvenca, se je pričela bitka za njen drugi film, ki je postal tokratni predmet recenzije. Scenarij za film je napisala Katie Silberman, ki je z Wildovo sodelovala pri prvencu, spisala pa filma Set it up in Isn’t it Romantic. Žal pa je prav scenarij tisto, kar ta film drži pod povprečjem. In ne glede na to, da je nekje nekoč morda obstajala verzija scenarija, ki vsebuje kar nekaj nujnih aspektov obstoječega filma, je žal to film, ki smo ga dobili.

Brez dolgorečenja, Ne skrbi, draga je pretenciozen film, ki misli, da je mnogo več, kot je sicer. Še vedno pa je to film, ki po besedah Harryja Stylesa, daje občutek, da gre za film. Dvoma ni, film ima nekaj pozitivnih trenutkov, ki v večini pripadejo Florence Pugh in Chrisu Pinu. Izjemni talenti se ločujejo po tem, da povprečen scenarij z igro dvignejo višje, kot bi moral biti. To je Florence Pugh, ki iz vloge v vlogo dokazuje, kako izjemna igralka je. Filmskega negativca igra Pine, ki mu je vloga dobesedno pisana na kožo. Čeprav so komentarji režiserke, da je vloga Franka kot vodje kulta, ustvarjena po zgledu Jordana Petersona, povsem nesmiselni, je Pine ena od stvari, ki bi gledalca v filmu dejansko zanimala. Ker teh stvari ni veliko, se jih moramo že skoraj žalostno oklepati.

Florence Pugh in Harry Styles v filmu Ne skrbi, draga
Florence Pugh in Harry Styles v filmu Ne skrbi, draga Foto: on dontworrydarling

Ne skrbi, draga je precej »lep« film. Skuša nam predstaviti sliko idealnih in popolnih 50-ih v ZDA in pri tem še kako uspe. Prvotna intriga, da Alice (Florence Pugh) živi v popolnem mestu z možem Jackom (Harry Styles), nato pa kmalu prične ugotavljati, da vse ni v najlepšem redu. Do tega trenutka se zdi kot nekoliko višje proračunski Zbeži! Jordana Peela, ki ameriške sanje prikaže v smislu okoliša in ne družine same. Že na prvi pogled nam je jasno, da film z likom po imenu Alice vsebuje nekaj nenavadnega. Bi si upali kaj povezati z Matrico? Če je to gledalcu uspelo ugotoviti že na začetku filma ali pred filmom, potem se bo film zaletel v zid.

Florence Pugh in Chris Pine nista dovolj za zmedo filma

Več čudnih reči, kot se zgodijo Alice, manj zanimiv in logičen postaja film. Še manj jasen je po koncu ogleda, ko v vzvratnem ogledalu gledamo na prizore. Kot bi za seboj videli avtomobilsko nesrečo in bili presrečni, da smo jo zgrešili. Da je še huje, bi se od nesreče takoj odpeljali in pozabili na vse. Ne skrbi, draga je velik kup zmede, ki bi po vseh pravilih moral biti boljši film. Želi biti veliko bolj pameten, kot je sicer, ampak ob tem preveč pusti interpretaciji gledalcev in lastni nesposobnosti. Vse pa ni tako grozno, saj je že igralska predstava Florence Pugh dovolj za nekaj pomirjenja. Tu sta še Chris Pine in v mnogo premajhni vlogi tudi Gemma Chan. Četudi montaža filmu ne dela usluge, je film vizualno dovolj prepričljiv, da odkljuka vsaj še en kvadratek.

Olivia Wilde v svojem filmu tudi igra, ob njej tudi Chris Pine
Olivia Wilde v svojem filmu tudi igra, ob njej tudi Chris Pine Foto: on dontworrydarling

Lukenj v samem dogajanju je preveč, da bi film ob manjšem pomisleku sploh lahko stal na nogah. Čeprav ob koncu filma predstavi nič koliko manjših idej, ki bi bile veliko bolj zanimive, je priložnost zamujena. Ne skrbi, draga bi lahko bil odličen film, ampak ni. Presenetljivo podoben je igri Harryja Stylesa v svoji vlogi. Veseliš se njegovega nastopa, nato pa v neki mešanici angleško-ameriškega naglasa in povprečne igre ugotoviš, da bi potreboval še nekaj časa pri piljenju svoje umetnosti. Ni grozno slab, žal pa površno naslovi preveč zanimivih stvari, da bi mu to odpustili na ramenih hudo podpovprečne izvedbe. Škoda.

Ne skrbi, draga | Uradni napovednik | HBO Max

10 presenetljivih dejstev o TikToku

0

TikTok je izredno popularna kitajska aplikacija v lasti kitajskega podjetja ByteDance, na kateri uporabniki delijo videe z raznoliko vsebino – ples, komedija, izobrazba in tako naprej. Ti videi trajajo vse od petih sekund pa do treh minut in so v zelo kratkem času zavzeli cel svet. Kljub TikTokovi popularnosti pa obstaja o njem kar nekaj dejstev, ki te morda lahko presenetijo.

Okoli 60 % TikTokovih uporabnikov je starih med 16 in 24 let

Aplikacijo večinoma uporablja mlajše občinstvo, ki se pravzaprav razvija skupaj z aplikacijo, namesto da bi to kasneje v starejših letih izbrisalo. Samo ZDA imajo 80 milijonov aktivnih uporabnikov, od tega jih je 48 milijonov starih med 16 in 24 let.

Sad pensive teenager listening to music in a bar in the night and looking at side
Foto: AntonioGuillem iz iStock

TikTok je bil najprej poimenovan Musical.ly

Nekega dne so se uporabniki zbudili in presenetljivo ugotovili, da ima aplikacija novo ime in nov logo. Bytedanceva materna organizacija TikTok je dobila aplikacijo za milijardo dolarjev po tem, ko je videla uspeh aplikacije Musically. Nato sta se aplikaciji povezali in nova aplikacija TikTok je bila ustvarjena. Danes je TikTokova vrednost ocenjena na 400 milijard dolarjev.

TikTok je prepovedan v Indiji

Aplikacija je bila ob njenem izidu v Indiji, septembra 2016, velik uspeh. Vendar je bila tam dokončno prepovedana avgusta 2020 zaradi varnostnih težav. Ker je Indija imela skoraj 200 milijonov uporabnikov v tej hitro rastoči skupnosti, je bil to kar velik udarec za aplikacijo. Od bojkota je več kot leto in aplikacija, ki je bila prej vir dohodka za nekatere uporabnike, je zdaj zanemarjena in kritizirana.

taj mahal, architecture, tourism
Foto: nonmisvegliate iz Pixabay

Možnost nadziranja časa na TikToku

TikTok uporabnikom ponuja možnost, da uporabijo funkcijo s katero lahko omejijo čas, ki ga preživijo na aplikaciji dnevno. Tako lahko svoj »screen time« omejijo. Na začetku je bila uporabnikom ponujena možnost omejitve za dve uri na dan. Zdaj pa lahko izberejo 40, 60, 90 ali 120 minut in se tako odločijo, koliko časa bodo zapravili na aplikaciji dnevno. Možnost je dostopna samo z geslom in veljavna 30 dni. Če uporabniki prekoračijo svojo mejo, morajo vnesti varnostno geslo, da lahko še naprej uporabljajo TikTok. Možnost lahko najdejo pod zavihom Nastavitve in Zasebnost.

Okoli 34 % vseh uporabnikov objavi nekaj na TikTok vsak dan

V primerjavi z drugimi družbenimi aplikacijami ima TikTok veliko aktivnejše uporabnike. Okoli 34 % vseh uporabnikov objavi vsaj en video vsak dan, saj tako lahko hitreje pridobiva občinstvo. To je posledica TikTokovega algoritma – tudi objave uporabnikov brez sledilcev lahko dosežejo milijone v samo enem dnevu. TikTok svojim strankam nudi neverjetno naraven doseg. Aplikacijska analitika je izredno ostra in prikaže ljudem to, kar želijo videti.

Blow up on TikTok! | How to grow on TikTok | TikTok growth hacks

Povprečen TikTok uporabnik porabi 50 minut dnevno na aplikaciji

Ti uporabniki obiščejo aplikacijo večkrat na dan, zato da delijo vsebino s svojimi prijatelji in na drugih družbenih omrežjih. Ti podatki so lahko splošno pomembni za tiste, ki želijo nekaj zaslužiti z aplikacijo in lahko na podlagi tega planirajo objave. Aplikacija se v tem smislu lahko kosa s Facebookom in Instagramom, kar kaže na svetlo prihodnost.

Pevski in plesni trendi so popularizirani zahvaljujoč TikToku

Veliko tovrstnih trendov je postalo spletnih senzacij zaradi te aplikacije. Glasba na Spotifyiju uporabljena v teh videih prav tako pridobiva na popularnosti zahvaljujoč TikToku oziroma brezplačni uporabi te glasbe. Prav tako je zvok kateregakoli medija lahko uporabljen na TikToku, kot je na primer iz serije ali filma.

Best TikTok DANCE Mashup! (Most Viral DANCES on the Internet! ) 🕺

TikTok je uporabljen v 154 državah

Okoli 150 milijonov uporabnikov prihaja iz Kitajske, kjer je aplikacija nastala. Prav tako je zelo popularna v drugih azijskih državah, kot so Japonska, Vietnam, Malezija, Indonezija in Tajska. Aplikacija ima 100 milijonov uporabnikov samo v Združenih državah Amerike.

TikTok je v ZDA bolj uporabljen s strani žensk kot moških

Od junija 2020 TikTok vpogledi kažejo, da je 58.8 % dinamičnih uporabnikov žensk, 41.2 % pa je moških. Več uporabnic pa je starih med 20 do 29 let kot 13 do 19 let.

Group young friends using mobile smartphone outdoor - Millennial generation having fun with new trends social media apps - Youth technology people addicted - Red background
Foto: Alessandro Biascioli iz iStock

Več kot 800 milijonov ljudi uporablja TikTok

Število je večje od Twitterja, LinkedIna in Snapchata. Minili so časi, ko je bil TikTok znan kot »otročja aplikacija, ki je nihče ne uporablja.« TikTok ima danes 800 milijonov uporabnikov, število pa samo še narašča iz dneva v dan. Tako, da ne bo dolgo, preden preseže Instagramov milijardni rekord.

Je Univerza v Mariboru dovolj inkluzivna?

0

Univerza v Mariboru ima v obtoku dva vprašalnika o inkluzivnosti, ki bosta univerzi pomagali pri ustvarjanju enakovrednih in čim boljših možnosti za uspešen študij vseh študentov in študentk. S pomočjo anonimnih vprašalnikov želijo tako vzpostaviti še bolj ustrezne pogoje za kakovosten študij. Kako lahko tudi ti pripomoreš k temu?

Ustvarjanje pogojev za enakovreden in kakovosten študij na UM

»Na Univerzi v Mariboru se trudimo ustvarjati pogoje za kakovosten in enakovreden študij za vse študente. Z izvajanjem ustreznih prilagoditev in podpornih storitev poskušamo študentom Univerze v Mariboru omogočiti čim bolj enakovredne in čim boljše možnosti za uspešen študij,« so zapisali pri Univerzi v Mariboru.

Tako sta vse do 17. novembra 2022 odprta dva vprašalnika UM. To sta Vprašalnik za ocenitev inkluzije (vključenosti) študentov v študijski proces 2021/22 in Vprašalnik za ocenitev vključenosti študentov s posebnimi potrebami v študijski proces.

Vprašalnika Univerze v Mariboru

Vprašalnik za ocenitev inkluzije (vključenosti) študentov v študijski proces 2021/22 je namenjen vsem študentkam in študentom.

Vprašalnik Univerze v Mariboru
Vprašalnik Univerze v Mariboru Foto: on um

Vprašalnik za ocenitev vključenosti študentov s posebnimi potrebami v študijski proces je namenjen izvajalcem pedagoškega procesa. »Na osnovi vaših odgovorov bomo prepoznali uspešnost vpeljanih ukrepov za izboljšanje inkluzije ter morebitne preostale izzive poučevanja in sodelovanja študentov s posebnimi potrebami. Vaše sodelovanje v raziskavi je ključno, saj bo lahko Univerza v Mariboru na ta način tudi v bodoče uvajala spremembe in novosti, ki so potrebne za izboljšanje zagotavljanja vključenosti študentov s posebnimi potrebami v študijski proces,« so zapisali.

Vprašalnik Univerze v Mariboru
Vprašalnik Univerze v Mariboru Foto: on um