ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Desetletja so paleontologi dinozavre označili za prebivalce kopnega, kot prebivalce vode pa morske plazilce, krokodile in druge. A zgodba se je začela zapletati. Vse več je odkritij, ki nakazujejo na to, da so dinozavri plavali – zelo uspešno. Vprašanje je torej na mestu. Ali so dinozavri lahko plavali?

Študija skoraj odgovorila na pomembno vprašanje

Študija, ki je bila objavljena v Communications Biology je za svoj temelj preiskala sorodnika Velociraptorja. Natovenator polydontus je živel pred približno 68 milijoni let, veliko podobnosti pa si deli s pticami, ki se za hranjenje potapljajo pod vodo. Že njegovo ime pomeni plavajoči lovec z mnogimi zobmi. Glavna podobnost, ki je zdaj navdušila znanstvene kroge, so rebrne kosti.

Pri večini bitij se rebra razraščajo pod skoraj 90 odstotnim kotom. V modernih potapljajočih in plavajočih pticah, kot so pingvini in kormorani, pa se ta kot močno zmanjša. Rebra rastejo v kotu proti repu oziroma spodnjemu delu bitja. Taka rast reber pomaga pri premikanju skozi vodo oziroma plavanju.

Tudi predniki današnjih ptic, ki smo jih že omenili, so imeli tako postavitev reber. To sta bila predvsem Ichtyornis in Hesperornis. V preteklosti so bile že odprte debate o plavajočih dinozavrih, med katerimi je daleč najbolj priljubljena afera spinozaver. Prav Natovenator je tisti, ki v sebi skriva nekaj odgovorov na skrivnosti in vprašanja. »Natovenator posveti nekaj luči na diverziteto dinozavrov,« je povedala soavtorica študije Yuong-Nam Lee.

Nikakor pa Natovenator ni »novo« odkritje. Korejsko-mongolska ekspedicija ga je našla leta 2008 v Mongoliji med svojo zgodovinsko najdbo več kot 200 fosilov. Našli so lobanjo polno zob in dolgim vratom. »Nemudoma smo se zavedali, da smo našli nekaj pomembnega,« so povedali. Da je bilo bitje semi-akvatično in ne morsko, kaže tudi dejstvo, da je šlo za zelo malo bitje. V vodi tako ne bi uspelo biti pretirano dolgo, a to je prav tako eno od večjih vprašanj pri dinozavrih.

Goste kosti nakazujejo na potapljanje

Današnji pingvini, nilski konji in nekaj drugih živali imajo goste kosti, ki jim pomagajo pri potapljanju. Tako je tudi pri barioniksih in spinozavridih, ki vsak mesec ustvarita novo študijo o njihovi povezavi z vodo. Četudi študija (za zdaj) še ne pojasni tega, ali so lahko dinozavri plavali, je to izredno zanimivo vprašanje. Prav tako je jasno nekaj. Študija jasno razkriva, da je Natovenator odšel po povsem samosvoji evolucijski poti. »Čeprav si dromeozaver, še ne pomeni, da si bil povsem podoben velociraptorjem,« so povedali pri študiji. Pripadali so oziroma pripadajo isti družini, a so se prilagodili svojemu življenjskemu slogu. Med drugim tudi plavanju.

Verjetno bi bilo zaman ponavljati, da so zelenjava, sadje in ostala rastlinska prehrana dobre za nas. Čeprav se pomena zdrave prehrane dobro zavedamo, zelenjavo večkrat izpustimo tudi takrat, ko vemo, da naš naslednji obrok ne bo pretirano zdrav.

Nova raziskava, ki jo je objavila medicinska revija BMC Medicine in je vključevala 79.952 moških ter 93.475 žensk, kaže na to, da lahko moški že z majhno spremembo prehranskih navad zmanjšajo možnost raka na debelem črevesju in danki.

Kaj je rak na debelem črevesju in danki?

Po podatkih programa Svit je rak na debelem črevesju in danki četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Čeprav je ta bolezen v zgodnji fazi popolnoma ozdravljiva, se ga v večini primerov odkrije prepozno. V obdobju med 2005 in 2009 so odkrili le 15 % zgodnje faze raka na črevesju in danki, kar se kaže v visoki umrljivosti.

Med dejavniki za povišano tveganje so med drugim tudi naše prehranske navade. Sladke pijače, predelano meso in hitra prehrana so razvade, ki v prekomernih količinah lahko povzročijo raka na debelem črevesju in danki.

Kaj kaže raziskava?

Kot so ugotovili v raziskavi, imajo moški, ki jedo več zelenjave, sadja, oreškov, stročnic, polnozrnatih izdelkov in semen, 22 % nižjo verjetnost, da bodo zboleli s to boleznijo, kot tisti, ki jedo najmanj rastlinske prehrane.

Zanimivo je to, da raziskava pri ženskah te povezave ni ugotovila. Kot predvidevajo znanstveniki, imajo moški višjo stopnjo tveganja kot ženske, da bodo zboleli z rakom na debelem črevesju in danki, in je sprememba prehranjevalnih navad na bolj zdravo rastlinsko hrano povezana z zmanjšanjem tega tveganja.

Ženske v povprečju prav tako zaužijejo več rastlinske prehrane kot moški in vse kaže na to, da povečan vnos rastlinske prehrane stopnje tveganja pri ženskah ne zniža zato, ker je vnos že zdaj zadosten.

To morda pojasni, zakaj nas z zelenjavo povečini silijo mame in ne očetje.

Naj postanem vegetarijanec?

Popolnoma nobene potrebe ni, da se zavoljo preventive odpovemo mesnim izdelkom. Samo zmanjšanje uživanja mesa ne pomeni vedno, da bomo zato posegali po bolj zdravih živilih. Čeprav zelenjava, polnozrnati izdelki in žitarice zmanjšajo tveganje obolenja, ga rafinirana žita zvišujejo.

Program Svit svetuje, da uživamo hrano pretežno rastlinskega izvora in čim manj rdečega mesa. Prav tako naj bomo zmerni pri uporabi predelanega mesa, se izogibamo sladkim pijačam, alkoholu in hitri prehrani. Za zdravje je pomembna tudi telesna aktivnost.

Naslednjič, ko boš s prijatelji po napornih predavanjih zavil v McDonald’s na študentski meni, ne pozabi vzeti solate. Zdravje je le na prvem mestu.

Slovensko podjetje Sinergise je s partnerji v konzorciju T-Systems International podpisalo z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) ter Evropsko komisijo (EK) pogodbo za vzpostavitev sistema za shranjevanje, procesiranje in distribucijo podatkov sistema Copernicus (Copernicus Space Component Data Access ‒ CDAS). Skupna vrednost pogodbe je 150 milijonov evrov.

Sinergise navdušuje že od 2016

Leta 2016 je podjetje Sinergise z razvojem spletne platforme Sentinel Hub navdušilo predstavnike Ese in EK. Podjetje je tako prejelo najvišje možno priznanje na področju daljinskega zaznavanja v Evropi, Copernicus Masters. Sinergise od takrat ostaja pomemben akter pri razvoju vmesniških sistemov za uporabnike satelitskih podatkov.

Leta 2016 je Republika Slovenija podpisala sporazum o pridruženem članstvu v Esi, kar je podjetjem, kot je Sinergise, omogočilo sodelovanje pri razpisih te mednarodne agencije. V zadnjih šestih letih so na razpisih Ese slovenski subjekti podpisali več kot 60 pogodb, v skupni vrednosti več kot 17,7 milijona evrov.

»Dejstvo je, da so slovenska podjetja in inštitucije res uspešni pri pridobivanju projektov pri Esi. Imamo dober razlog, da verjamemo, da se bo ta trend nadaljeval. Zato je Slovenija na ministrski konferenci novembra letos povečala finančni prispevek v programe ESA v naslednjih treh letih,« je povedala Tanja Permozer, vodja delegacije pri Esi z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Znesel vplačil v ESA se bo povečal

Znesek slovenskih vplačil v programe ESA se bo zato povečal in sicer s treh milijonov evrov na 5,8 milijona evrov letno. Slovenski vesoljski sektor postaja vedno pomembnejši generator rasti, inovacij in pomemben element internacionalizacije. Sodelovanje z Eso je tudi znak odličnosti, ki podjetjem omogoča pridobivanje drugih, tudi komercialnih poslov.

Sinergise je, skupaj s partnerji v konzorciju T-Systems International, 2. decembra 2022 z ESA ter EK podpisalo šestletno pogodbo za vzpostavitev sistema za shranjevanje, procesiranje in distribucijo podatkov sistema Copernicus (CDAS) v skupni vrednosti 150 milijonov evrov. Delež podjetja Sinergise, skupaj z njihovim hčerinskim podjetjem, Sentinel Hub GmbH v Avstriji, sicer znaša več kot 20 milijonov evrov. Sinergise je v skupini odgovoren za procesiranje in distribucijo podatkov, pri čemer ključno vlogo nosi njihov visokotehnološki produkt Sentinel Hub.

Sinergise se postavlja v stičišče evropske vesoljske industrije

CDAS je največji projekt vzpostavitve infrastrukture za podatke daljinskega zaznavanja na svetu ter eden največjih IT projektov EK. Sinergise se tako s svojo vlogo postavlja v samo stičišče vesoljske industrije v Evropi, saj bo na njihovi platformi več sto tisoč uporabnikov s celega sveta dostopalo do podatkov, ki jih producirajo sateliti iz evropskega sistema Copernicus, ki je največji sistem za opazovanje Zemlje na svetu. Grega Milčinski, direktor podjetja, je dejal, da »prihodki s strani projekta predstavljajo zgolj del priložnosti, ki se odpira – sistem CDAS bo na voljo tudi komercialnim uporabnikom, prihodki katerih bodo predvidoma presegali večmilijonske zneske letno«.

Projekt je pomemben za svet

Projekt je pomemben tako za Evropsko Unijo kot tudi za svet. Vzpostavlja se namreč sistem za učinkovito procesiranje satelitskih podatkov opazovanja Zemlje, ki so ključnega pomena za spremljanje klimatskih sprememb, vpliva le-teh na naš življenjski prostor, kot tudi človeških aktivnosti, ki povzročajo segrevanje ozračja. Kot je dejal prof. Krištof Oštir, bo sistem CDAS povsem spremenil obdelavo podatkov daljinskega zaznavanja in ponudil priložnost za številne nove aplikacije, ki jih bodo razvili tako uveljavljeni igralci kot tudi tisti, ki se z tehnologijo šele spoznavajo. Pomembna vloga Sinergise v CDAS bi imela pozitiven vpliv na celotno področje v Sloveniji in v širši regiji. V Sloveniji obstaja že širok in raznolik ekosistem podjetij in inštitucij, ki razvijajo produkte na osnovi satelitskih podatkov.

Med pogostimi vprašanji o dinozavrih je, kaj so jedli? Paleontologi skušajo čim bolj natančno odgovoriti na to vprašanje za vsako odkrito in novo vrsto. Nekaj pa lahko zagotovo odgovorijo. In to je, česa dinozavri niso jedli.

Prvič uporabili analizo zobne površine

S pomočjo DMTA (dental microwear texture analysis) ali analizo zobne teksture so znanstveniki natančno preiskali zobe različnih teropodov. Med drugim sta bila primerka za raziskavo tudi alozaver in tiranozaver rex. S pomočjo 3D slik posameznih zob in analiziranja prask na njih, so lahko strokovnjaki določili, kaj točno so ti velikani jedli. Kateri izmed njih je imel v ustih večkrat kosti in kateri se je prehranjeval z mehkim tkivom. Tehnika, ki so jo uporabili prvič, odpira povsem novo pot v paleontologiji.

»Želeli smo preizkusiti, ali bi lahko uporabili DMTA, da bi našli dokaze o drugačnem prehranjevanju tiranozavridov (iz obdobja krede, pred 145 milijoni do 66 milijoni let) v primerjavi s starejšim alozavrom (iz obdobja jure, pred 201 milijonom do 145 milijoni let). ), ki sta obe vrsti teropodov,« je povedala Daniela Winkler, ki je sodelovala pri študiji. Študijo so sicer ustvarili raziskovalci univerz Tokio, Mainz in Hamburg. »Iz drugih raziskav že vemo, da so lahko tiranozavridi zlomili kosti in se z njimi prehranjevali. Alozavri pa so nekoliko starejša vrsta in o njih še ni toliko znanega,« je dodala.

Obraba zob pokazala, kaj so jedli dinozavri

Analiza DMTA je bila do danes najpogosteje uporabljena za preiskavo zob sesalcev. Ustvarili so visoko resolucijsko fotografijo površja zob v velikosti 100×100 mikrometrov. S pomočjo več kot 50-ih parametrov teksture so analizirali sliko oziroma grobost, globino in kompleksnost obrabe zob.

Če je bil zob pokrit z globjimi praskami, ki so se med seboj prekrivali, je to pomenilo, da se je dinozaver prehranjeval tudi s kostmi. Kot se spodobi, je obraten rezultat pokazal, da se je mesojedec prehranjeval v večini z mehkim tkivom.

Ekipa je preiskala 48 zob. 34 zob je pripadalo teropodom, preostanek pa je pripadal krokodilom, saj so bili ti zobje uporabljeni kot primerjava. In kaj so ugotovili pri alozavru in tiranozavridih?

Kar je ekipo presenetilo je majhno število dokazov lomljenja kosti pri obeh vrstah dinozavrov. Čeprav so tiranozavridi dokazano jedli kosti (raziskava njihovih iztrebkov pred leti), je bilo dokazov za to na samih zobeh bore malo. Člani študije se strinjajo, da bi večje število zob pokazalo več rezultatov. Nekaj pa je bilo, kar je ekipo navdušilo. »Preučevali smo dva primerka mladih dinozavrov (enega alozavra in enega tiranozavrida) in ugotovili zelo različni prehranjevali navadi in vedenje v primerjavi z odraslimi. Ugotovili smo, da je prišlo do večje obrabe mladih zob, kar bi lahko pomenilo, da so se morali pogosteje hraniti s trupli, ker so jedli ostanke hrane,« so povedali. Dodali so, da je bilo pri krokodiljih zobeh ravno obratno.

Naslednji korak ekipe je preiskava zob, ki so pripadali zavropodom z dolgimi vratovi.