Nvidia trenutno prodaja prednostno stopnjo svoje storitve pretakanja iger v oblaku GeForce Now. Do 20. novembra stane šestmesečna naročnina na ta nivo 29,99 ameriških dolarjev, kar je 40-odstotni popust v primerjavi z običajno ceno 49,99 dolarjev. Akcija je na voljo »novim uporabnikom in obstoječim uporabnikom, ki nadgradijo brezplačno ali enomesečno članstvo Priority, pa tudi tistim, ki imajo aktivno promocijsko akcijo ali darilno kartico«, navaja Nvidia.
Kaj točno je Priority?
Priority je srednja naročniška stopnja storitve GeForce Now. S plačilom zanjo se najdaljša seja podaljša na šest ur, kar je več kot ena ura, ki jo dobiš v brezplačni stopnji. Ponuja tudi ločljivost do 1080p in hitrost do 60 sličic na sekundo. Za 4K / 120 sličic na sekundo boš potreboval Nvidiino stopnjo RTX 3080, ki stane 99,99 dolarjev za šest mesecev. Seveda bo natančna kakovost izkušnje v veliki meri odvisna od hitrosti tvoje internetne povezave.
Upoštevaj, da boš moral imeti ali kupiti podprte igre v eni od trgovin z računalniškimi igrami, s katerimi se GeForce Now povezuje, če jih želiš predvajati prek storitve (čeprav so na voljo tudi različne brezplačne igre). Podprte trgovine z računalniškimi igrami so Steam, Epic Games Store in Origin.
Ko boš imel igre in naročnino na GeForce Now, bo Nvidiina storitev pretakanja na voljo na številnih napravah, vključno z računalniki Mac in Windows, napravami iOS in Android, Nvidia set-top boxom Shield in celo na nekaterih televizorjih LG.
Objavljen je bil seznam 2 % najboljših znanstvenikov na svetu. Univerza Stanford je v študiji zajela več kot 10 milijonov avtorjev del objavljenih v mednarodni periodiki. Znanstveniki so razvrščeni v 22 znanstvenih področij in 176 podpodročij. Velik uspeh pa je doletel prav Univerzo v Mariboru oziroma njene raziskovalce.
Raziskovalci Univerze v Mariboru spisali izjemen uspeh
Štirje raziskovalci Univerze v Mariboru so uvrščeni kar v 0,35 % najbolje rangiranih znanstvenikov Stanfordske lestvice. Najvišje med vsem se uvršča prof. Matjaž Perc iz Fakultete za naravoslovje in matematiko UM. Sledita mu raziskovalca iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM, izr. prof. dr. Matjaž Finšgar in prof. dr. Željko Knez. Četverico zaključuje akad. prof. dr. Matej Brešar iz Fakultete za naravoslovje in matematiko UM.
Med najboljša dva odstotka na svetu se je uvrstila še lepo število sodelavcev Univerze v Mariboru. To so raziskovalci:
prof. dr. Sandi Klavžar,
prof. dr. Janez Brest,
prof. dr. Maja Rupnik,
prof. dr. Iztok Fister,
prof. dr. Tone Lerher,
izr. prof. dr. Sabina Fijan,
doc. dr. Selestina Gorgieva,
prof. dr. Marjan Mernik,
prof. dr. Peter Glavič,
prof. dr. Mojca Škerget, prof. dr. Aleš Gregorc,
prof. dr. Mihael Drofenik, prof. dr. Vanja Kokol,
prof. dr. Zdravko Kravanja,
prof. dr. Aleš Holobar,
prof. dr. Breda Kegl,
prof. dr. Vili Podgorelec,
prof. dr. Borut Žalik,
prof. dr. Matej Vesenjak,
prof. dr. Iztok Fister,
prof. dr. Denis Đonlagić,
izr. prof. dr. Aleš Zamuda,
izr. prof. dr. Muhamed Turkanović,
izr. prof. dr. Lidija Čuček,
prof. dr. Zalika Klemenc-Ketiš in
prof. dr. Bren, Urban.
Vsem raziskovalcem Univerze v Mariboru iskreno čestitamo ob uspehu!
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidena je v četrtek glasovala proti resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov, ki poziva k odpravi ameriškega gospodarskega embarga proti Kubi, zaradi česar so odnosi med dolgoletnima tekmicama še vedno ohlajeni.
ZDA sprostile stroge ameriške omejitve glede nakazil, letov, turizma in migracij proti Kubi
Nezavezujočo resolucijo je potrdilo 185 držav, proti sta bila le ZDA in Izrael, Brazilija in Ukrajina pa sta se vzdržali. Združeni narodi so že tridesetič glasovali za odpravo embarga.
Biden je ublažil nekatere sankcije proti komunistični Kubi, ki jih je uvedel njegov predhodnik Donald Trump, in sprostil stroge ameriške omejitve glede nakazil, letov, turizma in migracij.
Biden ublažil nekatere sankcije proti Kubi. Foto: Kachura Oleg iz iStock
ZDA bodo od Kube zahtevale odgovornost zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic
Toda ameriški politični koordinator John Kelley je v četrtek v Generalni skupščini ZN povedal, da bodo ZDA od kubanske vlade zahtevale odgovornost zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic po obsežnih protestih na otoku julija 2021.
»Združene države nasprotujejo tej resoluciji, vendar stojimo ob strani kubanskemu ljudstvu in bomo še naprej iskali načine, kako mu zagotoviti smiselno podporo,« je dejal Kelley. »Pridružujemo se mednarodnim partnerjem in kubansko vlado pozivamo k takojšnji in brezpogojni izpustitvi političnih zapornikov ter zaščiti svobode izražanja in mirnega zbiranja vseh posameznikov na Kubi.«
Kubanski predstavnik pri Združenih narodih Yuri Gala je med zasedanjem ZN v New Yorku zavrnil obtožbe ZDA o kršenju pravic in jih označil za lažne.
»Kuba ne potrebuje lekcij o demokraciji in človekovih pravicah, še manj od Združenih držav,« je dejal Gala. »Če bi bila vlada Združenih držav res zainteresirana za blaginjo, človekove pravice in samoodločbo Kubancev, bi lahko odpravila blokado.«
ZDA bodo od Kube zahtevale odgovornost zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Foto: Oleksii Liskonih iz iStock
Trgovinski embargo že od leta 1959
Trgovinski embargo je bil uveden po revoluciji Fidela Castra leta 1959 in je ostal večinoma nespremenjen, čeprav je Trump nekatere elemente zaostril. Splet ameriških zakonov in predpisov otežuje finančne transakcije ter nabavo blaga in storitev s strani kubanske vlade.
Dolgotrajni spor med državama kljub nekaterim skromnim gestam dobre volje v zadnjih mesecih kaže le malo znakov pomiritve.
Bidnova administracija je oktobra Kubi ponudila 2 milijona dolarjev za nujno pomoč po orkanu Ian. Podarila je tudi gasilsko opremo, potem ko je avgusta požar uničil skladišče nafte na otoku.
Sporu med ZDA in Kubo ni videti konca. Foto: Manuel-F-O iz iStock
Erich Maria Remarque je pred skoraj sto leti izdal knjigo z naslovom Na zahodu nič novega (Im Westen nicht Neues) in se vpisal med največje vseh časov. Knjiga, ki jo prične z besedami: »Ta knjiga ni ne obtožba ne priznanje. Poskuša samo poročati o generaciji, ki jo je vojna uničila – pa čeprav je mogoče ušla njenim granatam,« je nujno branje. Še sam Goebbels jo je označil kot anti-patriotsko. Dve leti po izidu knjige, natančneje 1930 je luč sveta ugledal tudi istoimenski film režiserja Lewisa Milestona. Tudi ta se je vpisal v zgodovino in z izjemo nekaterih tehničnih aspektov, je film zdržal vse do danes.
Kombinacija knjige in filma predstavlja nujno branje/ogled za vse, ki bi jih zanimala tematika vojn. Po televizijskem filmu iz leta 1979 je zdaj, skoraj sto let po izidu knjige in prvem filmu, prispela še ena predelava. Na zahodu nič novega je tokrat nastal v nemški produkciji, ki je prispel v pravem času, a to lahko napišemo le zaradi njegove kakovosti.
Na zahodu nič novega je prispel ob pravem času
Zgodba je precej poznana, mladi Paul Bäumer se s šolskimi prijatelji Albertom Kroppom, ranzom Mullerjem in Ludwigom Behmom pridruži nemški vojski na zahodni fronti v bližini La Malmaisona. Tam spozna starejšega vojaka Stanislava Katczinskyja, ki postane njegov mentor. Marsikaj znanega iz knjige, je v filmu spremenjenega oziroma bolje rečeno dodanega sami zgodbi. Včasih to deluje, pogosto pa ti dodani prizori in spremenjen čas dogajanja v vojni odvzamejo čas glavnim likom in dogajanju.
Precej kritično se zdi mnenje, da gre še za en film, ki se ne drži izjemne knjižne predloge in pri tem marsikaj izgubi. Ker je čas dogajanja spremenjen iz 1915 na konec vojne so del knjige, kjer se Paul vrne domov, zamenjali s pogajanji o podpisu premirja 11.11. ob 11:00. Izgubo zaradi tega čutijo osebnosti glavnih likov, pozna pa se tudi pri sporočilnosti tega, kako vojna spremeni osebo. A dovolj o spremembah iz knjige na film. Kdor knjige ni prebral, kaj še čakaš?
Na zahodu nič novega je velik uspeh nemške in evropske filmske industrije Foto: on netflix
Na zahodu nič novega je eden boljših filmov leta
Režiser Edward Berger je s prvimi epizodami serije Deutchland 83 (vsaj meni) dokazal, da se ni potrebno bati za kvaliteto in izgled filma. Gre za Netflixovo nemško produkcijo v kateri zaigrajo Felix Kammerer, Albrecht Schuch, Daniel Brühl, Edin Hasanović in drugi.
Že uvodni prizori bitke so prikaz tega, kar nas čaka v filmu. Prizori, ki sledijo pa imajo še globlji in širši pomen. Uniforma vojaka, ki je bil ubit v bitki, roma preko čistilnice, pod roke šivilje in prav v roke Paula Bäumerja. V eni sekvenci je prikazan najbolj natančen vidik prve svetovne vojne, ko je bil bolj nenadomestljiva uniforma, kot pa vojak v njej. Na zahodu nič novega se lahko kot film pohvali z zelo pristnim prikazom velike vojne, ki je predvsem po filmu 1917 našla nov »navdih« v filmski industriji.
Film je grob, krut, nasilen in resničen. Določeni prizori se lahko brez dvoma primerjajo s šokantno krutostjo uvodnega prizora Reševanja vojaka Ryana (Saving Private Ryan) in vzponom na greben Okinawe v Grebenu rešenih (Hacksaw Ridge). Vse sloni predvsem na igri Paula Kammererja, ki je kot Paul naravnost čudovit. Poda mu tisto najstniško nedolžnost, strah, trepetanje in končno olajšanje in sprijaznjenost z dejstvom, da je v vojni.
Felix Kammerer in Albrecht Schuch kot Paul in Kat v filmu Na zahodu nič novega Foto: on netflix
Brez težav lahko napišem, da gre za enega najboljših filmov leta in najboljših filmov o prvi svetovni vojni. Je izjemno natančen prikaz osamljenosti, kaosa in obupa, ki je preveval vojake na zahodni fronti. Z nekaj pronicljivimi prizori vojnih grozot se bo vžgal v spomin, pri čemur mu bo pomagala tudi srhljiva glasba, ki je preprosto in močna. Film Na zahodu nič novega je v svoji kinematografiji tako čudovit, da ga je že težko opisati kot proti vojni film, s čimer se pridruži praktično vsem v njegovi tematiki. Nemški ustvarjalci so brez dvoma ustvarili izjemen in močan film z jasnim sporočilom o tem, kakšno veliko sranje je vojna.
All Quiet on the Western Front | Official Trailer | Netflix
Univerzi v Mariboru je tudi v tem študijskem letu uspel velik met. Pridobila je namreč kar 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v družbo 5.0. Ti projekti se bodo izvajali v obdobju 2022 do 2025.
Pilotni projekti Univerze v Mariboru do leta 2025
Univerza v Mariboru bo projekte izvajala do 31. decembra 2025. Pilotni projekti se nanašajo na zmanjšanje neusklajenosti med znanjem diplomantov in potrebami trga dela, saj naslavljajo usklajevanje pričakovanj glede znanja diplomantov s strani trga dela in poklicev prihodnosti na eni ter oblikovanje kompetenc, ki naj bi jih diplomant pridobil z visokošolskim študijem, na drugi strani.
Tako bodo študijski programi usklajeni s potrebami gospodarstva in družbe. Poleg kompetenc bodo prejeli tudi digitalna znanja in kompetence za zeleni prehod.
Že v novembru pa se pričnejo štirje projekti Univerze v Mariboru. To so Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja, Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod ter Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela.
Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil
»V okviru pilotnega projekta bodo pripravili podporno okolje za agilen razvoj izobraževanja in mikrodokazil, ob čemer želijo preveriti ali je okolje ustrezno za digitalizacijo razvoja vseh oblik izobraževanj, ki jih naslavljamo,« so zapisali.
Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja
»Z aktivnostmi pilotnega projekta se v okviru digitalnega prehoda in vseživljenjskega učenja zavzemajo za spodbujanje sistematične uporabe prostodostopnih e-vsebin in njihovo promocijo ter povečanje dostopa do kakovostnega izobraževanja in učenja v različnih oblikah in okoljih za ciljne skupine, državljane in tudi širše v sodelovanju s partnerskimi visokošolskimi organizacijami,« so zapisali pri UM.
Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod
»V okviru pilotnega projekta načrtujejo sistemsko izobraževanje v akademske skupnosti za zelene in digitalne vsebine,« je zapisano.
Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela
»V skladu s spoznanji mednarodnih raziskav projektno, problemsko usmerjeno in timsko delo povečujejo motivacijo študentov ter zmanjšujejo možnosti opustitve študija,« je zapisano ob projektu.
Huawei je nedavno predstavil svoj najnovejši premijski telefon Mate 50 Pro, ki je zdaj na voljo tudi na slovenskem trgu. Širšemu občinstvu se bo predstavil na posebnem dogodku v soboto, 5. 11., v trgovini Huawei Experience Shop (HES), ki se nahaja v nakupovalnem središču Citypark Ljubljana. Na ta dan bodo pri Huaweiu za kupce pripravili tudi posebna darila.
Telefon Huawei Mate 50 Pro se bo slovenskemu občinstvu predstavil v imenitni družbi. Ob njem bodo namreč slovenska smučarka Ilka Štuhec, pevka Nika Zorjan in vlogerka Kaya Solo, s katerimi se bo mogoče tudi fotografirati in pogovoriti o uporabniški izkušnji. Vse tri so namreč že uporabnice novega telefona. Mate 50 Pro pa bo vsak obiskovalec lahko tudi sam preizkusil.
To pa še zdaleč ni vse. Kupce telefona čaka posebno presenečenje, prav tako pa bodo nagrajeni vsi drugi nakupi v tistem dnevu.
Lokacija in čas dogodka
Kaj: Predstavitev premijskega telefona Huawei Mate 50 Pro
Kje: Trgovina HES, 1. nadstropje nakupovalnega središča Citypark Ljubljana
Kdaj: Sobota, 5. 11. 2022, od 10h do 12h
Revolucija mobilne fotografije
Huawei sicer s telefonom Mate 50 Pro orje ledino na področju zmogljivosti sodobne tehnologije. Njegova kamera Ultra Aperture kot prva na svetu prinaša 10-stopenjsko fizično nastavljivo zaslonko, ki mobilne fotografske zmožnosti dvigne na povsem novo raven. Izredno široka zaslonka f/1,4 v kombinaciji s tehnologijo XD Fusion Pro in visoko občutljivostjo na svetlobo, poskrbi za primerno svetlost ter za podrobnosti v svetlih in zasenčenih področjih fotografije. Nočni način odlično zajame svetla in temna področja tudi v slabo osvetljenem okolju. Portretni način uporabi naravno zamegljeno ozadje, da motiv izstopi, medtem ko kamera s periskopskim objektivom prikaže zelo oddaljene prizore s kar 200-kratno povečavo.
S telefonom Mate 50 Pro se predstavlja tudi operacijski sistem EMUI 13, ki poenostavlja vsakodnevno rabo z lahkotnim upravljanjem z enim dotikom. Trgovina z aplikacijami AppGallery pa poskrbi, da je uporabniška izkušnja na najvišji ravni.
Poleg telefona Mate 50 Pro je sicer Huawei nedavno predstavil še telefona srednjega razreda, nova 10 in nova 10 Pro, ki ju odlikuje kamera na sprednji in zadnji strani. Tudi ta telefona bosta v trgovini HES na voljo za preizkus.
Konec oktobra je potekal hekaton Hack Startup Village, ki ga je v sodelovanju z Evropsko komisijo organiziral AgriFood Lithuania. Letošnji izziv se je imenoval: Let's create an attractive village to live in. Med sodelujočimi je bila tudi slovenska ekipa Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, ki je dosegla izjemen uspeh in zmagala!
Zmaga za ekipo UP FTŠ sTOUdio Turistica!
UP FTŠ sTOUdio Turistica so sestavljali mentor Tadej Rogelja, Jaka Godejša, Rudi Medved in Anna Marie Strmecki. Na hekatonu Hack Startup Village so se morali spopasti z izzivom Let's create an attractive village to live in. In odšli so nasmejani, saj so v oktobrskem vikendu odnesli zmago na Primorsko.
Ekipa je z idejo o Living Learning Labih, s katerimi bi na vaseh fizično povezovali digitalne nomade, študente in lokalne ponudnike, navdušila in zmagala. Ekipa je s svojim petminutnim pitchem in odgovori na zastavljena vprašanja žirijo prepričala in si tako zagotovila prvo nagrado.
Prejeli so denarno nagrado v višini 2 tisoč evrov in povabilo za predstavitev svoje ideje na enega izmed vodilnih Evropskih forumov, Startup Village Forum, organiziranem iz strani Evropske komisije.
UP FTŠ sTOUdio Turistica do zmage na hekatonu Evropske komisije Foto: on upr
O hekatonu Hack Startup Village
Depopulacija, nekonkurenčno gospodarstvo, beg možganov, pomanjkanje infrastrukture, nizki dohodki, omejen dostop do storitev, okoljska in socialna vprašanja so besede, ki se pogosto uporabljajo pri opisovanju podeželskih regij. Ali bomo tako za vedno videli podeželje? Koncept Startup Village, ki ga je sprožila Evropska komisija, predlaga nov, drugačen pristop. Vendar je pomembno vprašanje, kako lahko podeželje postane središče privlačnosti za startupe?
Ocenjevalno telo Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine je dodelilo pozitivno oceno dvema nominacijama, ki jih je podala Slovenija. To sta tradicija reje lipicancev in čebelarstva. Za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva bodo rezultati znani konec novembra.
Vpis reje lipicancev na Unescovo dediščino
Skupna nominacija osmih držav z naslovom Tradicija reje lipicancev temelji na širokem spektru kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanja in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev. Priprava večnacionalne nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.
Vpis čebelarstva v Sloveniji na Unescov seznam
Nominacija z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.
V svojem poročilu je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine obe nominaciji označil kot dobra primera. Primer čebelarstva poudarja povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo, nominacija tradicij reje lipicancev pa tesno sodelovanje osmih držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji.
Če bosta primera tudi vpisana na seznam UNESCO, bomo izvedeli med 28. novembrom in 3. decembrom. Takrat bo potekalo sedemnajsto zasedanjo Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine.
Slovenija že večkrat na seznamu nesnovne kulturne dediščine
Slovenija ima na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane že štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018) kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.
Izjemno dobro ohranjena zbirka fosilov, odkrita v vzhodni provinci Yunnan na Kitajskem, je znanstvenikom omogočila razrešiti več stoletij staro uganko v evoluciji življenja na Zemlji in razkrila, kako so bile videti prve živali, ki so imele okostja.
Štirje primerki Gangtoucunia aspera
Prve živali, ki so si zgradile trdna in robustna okostja, so se v fosilnih zapisih nenadoma pojavile v geološkem trenutku pred približno 550-520 milijoni let med dogodkom, imenovanim kambrijska eksplozija. Mnogi od teh zgodnjih fosilov so preproste votle cevi, dolge od nekaj milimetrov do več centimetrov. Vendar je bilo skoraj popolnoma neznano, kakšne živali so izdelale ta okostja, saj niso ohranjeni mehki deli, ki so potrebni za opredelitev pripadnosti glavnim skupinam živali, ki živijo še danes.
Nova zbirka 514 milijonov let starih fosilov vključuje štiri primerke Gangtoucunia aspera s še nedotaknjenimi mehkimi tkivi, vključno s črevesjem in ustnimi deli. Ti razkrivajo, da je imela ta vrsta usta obrobljena z obročem gladkih, nerazvejanih šapic, dolgih približno 5 mm. Verjetno so se uporabljala za zbadanje in lovljenje plena, kot so majhni členonožci. Fosili kažejo tudi, da je imela Gangtoucunia slepo črevo (odprto le na enem koncu), razdeljeno na notranje votline, ki so zapolnjevale celotno dolžino cevi.
To so lastnosti, ki jih danes najdemo le pri sodobnih meduzah, anemonah in njihovih bližnjih sorodnikih (ožigalkarih), organizmih, katerih mehki deli so v fosilnem zapisu izjemno redki. Študija kaže, da so bile te preproste živali med prvimi, ki so zgradile trde skelete, ki sestavljajo večino znanega fosilnega zapisa.
Po mnenju raziskovalcev naj bi bila Gangtoucunia podobna sodobnim polipom meduz s trdno cevasto strukturo, zasidrano v podlago. Usta čepkov so se raztezala zunaj cevi, vendar so se lahko umaknila v cev, da bi se izognila plenilcem. Za razliko od živih polipov meduz pa je bila cev Gangtoucunie narejena iz kalcijevega fosfata, trdega minerala, iz katerega so narejeni naši zobje in kosti. Uporaba tega materiala za gradnjo okostij je sčasoma postala med živalmi vse redkejša.
Dr. Luke Parry z Oddelka za znanosti o Zemlji Univerze v Oxfordu je povedal: »To je res odkritje, ki se zgodi enkrat na milijon. Te skrivnostne cevke pogosto najdemo v skupinah več sto osebkov, vendar so do zdaj veljale za problematične fosile, saj jih nismo znali razvrstiti. Zahvaljujoč tem izjemnim novim primerkom smo trdno postavili ključni del evolucijske sestavljanke.«
Gangtoucunia ni bila povezana s kolobarniki
Novi primerki jasno kažejo, da Gangtoucunia ni bila povezana s kolobarniki (deževniki, mnogoščetinci in njihovimi sorodniki), kot so za podobne fosile domnevali prej. Zdaj je jasno, da je imelo telo Gangtoucunia gladko zunanjost in vzdolžno razdeljeno črevo, medtem ko imajo kolobarniki členjeno telo s prečno razdelitvijo telesa.
Fosil je bil najden na najdišču v odseku Gaoloufang v Kunmingu v vzhodni provinci Yunnan na Kitajskem. Tu anaerobne razmere (revne s kisikom) omejujejo prisotnost bakterij, ki običajno razgrajujejo mehka tkiva v fosilih.
Doktorski študent Guangxu Zhang, ki je zbral in odkril primerke, je povedal: »Ko sem prvič odkril rožnato mehko tkivo na vrhu cevi Gangtoucunia, sem bil presenečen in zmeden, kaj so. V naslednjem mesecu sem našel še tri primerke z ohranjenim mehkim tkivom, kar je bilo zelo razburljivo in me je spodbudilo k ponovnemu razmisleku o sorodnosti Gangtoucunia. Mehka tkiva Gangtoucunie, zlasti šapice, razkrivajo, da zagotovo ne gre za črva, podobnega priapulidu, kot so domnevale prejšnje študije, ampak bolj za koralo, in takrat sem spoznal, da gre za ožigalkarja.«
Ni pojasnjeno, ali so druge zgodnje vrste cevastih fosilov videti povsem drugače
Čeprav fosil jasno kaže, da je bila Gangtoucunia primitivna meduza, to ne izključuje možnosti, da so bile druge zgodnje vrste cevastih fosilov videti povsem drugače. V kammbrijskih kamninah v provinci Yunnan je raziskovalna skupina že prej našla dobro ohranjene fosile cevk, ki so jih lahko prepoznali kot priapulide (morske črve), lobopodije (črve s parnimi nogami, ki so danes tesno povezani s členonožci) in kolobarnike.
Soavtorica Xiaoya Ma z Univerze Yunnan in Univerze Exeter je povedala: »Zdi se, da se je cevasti način življenja v kambriju vedno bolj uveljavljal, kar bi lahko bil prilagoditveni odziv na vse večji plenilski pritisk v zgodnjem kambriju. Ta študija dokazuje, da je izjemna ohranjenost mehkih tkiv ključnega pomena za razumevanje teh starodavnih živali.«
Univerzo na Primorskem je že ob pričetku študijskega leta 2022 pričakala lepa novica. Obalna univerza se je namreč uvrstila na svetovno lestvico univerz THE Times Higher Education za leto 2023. Najboljšo oceno je prejela na področju mednarodnega delovanja. Vsekakor gre za velik uspeh Univerze na Primorskem, ki je s tem kronala večletni trud.
Uspeh Univerze na Primorskem na svetovni ravni
Times Higher Education World University Rankings 2023 vključuje več kot 1.600 univerz iz 99 držav, zaradi česar je to največja svetovna univerzitetna lestvica. Letošnje uvrstitve so temeljile na več kot 108 milijonih citiranj v preko 14,4 milijonov znanstvenih publikacijah. Skupno je bilo zbranih več kot 430.000 podatkov iz več kot 2.100 institucij, ki so posredovale podatke. THE (Times Higher Education) zagotavlja kredibilne podatke o univerzah za študente, akademsko skupnost, vlade in poslovni svet že od leta 2004. Lestvica univerz je oblikovana z namenom ocene univerzitetnih dosežkov na globalni ravni in z namenom zagotoviti vir, ki omogoča razumevanje različnega poslanstva in uspehov visokošolskih institucij.
Univerza na Primorskem je bila uvrščena v skupino 1201-1500. Z uvrstitvijo na lestvico najboljših svetovnih univerz je UP dosegla enega od svojih ciljev, ki si jih je zadala v Akcijskem načrtu za spremljanje Srednjeročne razvojne strategije UP 2021–2027.
Univerza na Primorskem se je uvrstila na seznam najboljših univerz na svetu Foto: on upr
O oceni Times Higher Education
Ocena posamezne univerze obsega tri glavna področja: raziskovanje, učinke in poučevanje. THE World University Rankings nudi lestvico najboljših svetovnih univerz, s poudarkom na raziskovalnem poslanstvu. Je edina globalna univerzitetna lestvica, ki ocenjuje raziskovalno usmerjene univerze z vidika vseh njihovih ključnih poslanstev: poučevanja (izobraževalno okolje), raziskovanje (obseg, sredstva in ugled), citiranosti (raziskovalni vpliv), prihodki iz gospodarstva (prenos znanja) in mednarodni vidik (zaposleni, študenti in raziskave). Uporablja se trinajst natančno določenih kazalnikov delovanja, ki omogočajo razumljivo in uravnoteženo primerjavo.
