Največja doslej opravljena študija povezanosti genoma, v kateri je bila uporabljena DNK več kot 5 milijonov ljudi iz 281 sodelujočih študij. Z njo je odpravljena velika vrzel v našem razumevanju, kako naše genetske razlike vplivajo na razlike v višini. Več kot milijon udeležencev študije je neevropskega porekla – afriškega, vzhodnoazijskega, latinskoameriškega ali južnoazijskega.
Sedemkrat večji vzorec od prejšnjih študij
12.111 različic, ki so zbrane v delih genoma, povezanih z rastjo skeleta, je močan genetski napovedovalec višine. Ugotovljene različice pojasnjujejo 40 odstotkov razlik v višini pri ljudeh evropskega porekla in približno 10-20 odstotkov pri ljudeh neevropskega porekla.
Odrasla višina je večinoma odvisna od informacij, zakodiranih v naši DNK – otroci visokih staršev so običajno višji, otroci nizkih staršev pa nižji, vendar te ocene niso popolne. Rast iz majhnega otroka v odraslo osebo in vloga, ki jo pri tem igra genetika, sta tradicionalno zapleteno in slabo razumljeno področje človeške biologije. Prej je največja študija povezanosti genoma, ki je obravnavala višino, uporabljala vzorec do 700.000 oseb, sedanji vzorec pa je približno sedemkrat večji od prejšnjih študij.
Obseg raziskave brez primere zagotavlja nove ravni podrobnosti in biološkega vpogleda v to, zakaj so ljudje visoki ali nizki, pri čemer je dednost povezana z različnimi specifičnimi genomskimi regijami. Ugotovitve kažejo, da so genetske različice, povezane z višino, skoncentrirane v regijah, ki pokrivajo nekaj več kot 20 odstotkov genoma.
Ugotovitve študije bi lahko zdravnikom pomagale prepoznati ljudi, ki ne morejo doseči svoje genetsko predvidene višine, kar bi lahko pomagalo pri diagnosticiranju skritih bolezni ali stanj, ki morda zavirajo njihovo rast ali vplivajo na njihovo zdravje. Raziskava je tudi dragocen načrt, kako bi bilo mogoče uporabiti študije celotnega genoma za ugotavljanje biologije bolezni in posledično njenih dednih sestavin.
Ugotovitve kažejo, da so genetske različice, povezane z višino, skoncentrirane v regijah, ki pokrivajo nekaj več kot 20 odstotkov genoma. Foto: Roberto Jimenez iz iStock
Potrebna je večja genomska raznolikost
Čeprav je bilo v tej študiji v primerjavi s prejšnjimi študijami veliko udeležencev neevropskega porekla, raziskovalci poudarjajo potrebo po večji raznolikosti v genomskih raziskavah.
Večina razpoložljivih genetskih podatkov je na voljo od ljudi z evropskimi predniki, zato študije celotnega genoma ne zajamejo širokega spektra raznolikosti prednikov po vsem svetu. Povečanje obsega študij celotnega genoma pri populacijah neevropskega porekla je nujno za dosego enake stopnje nasičenosti in odpravo razlik v natančnosti napovedi pri različnih populacijah.
Dr. Eirini Marouli, soavtorica študije in višja predavateljica računalniške biologije na Univerzi Queen Mary v Londonu, je povedala: »Pri preučevanju DNK več kot 5 milijonov ljudi nam je uspel podvig, ki je do nedavnega veljal za nemogočega. Genomske študije so revolucionarne in bi lahko bile ključ do rešitve številnih globalnih zdravstvenih izzivov – njihov potencial je izjemno vznemirljiv. Če lahko na genomski ravni dobimo jasno sliko lastnosti, kot je na primer višina, bomo morda imeli model za boljše diagnosticiranje in zdravljenje bolezni, na katere vplivajo geni, kot so na primer bolezni srca ali shizofrenija. Če lahko določene dele genoma povežemo z določenimi lastnostmi, to odpira vrata za široko razširjeno ciljno usmerjeno, personalizirano zdravljenje, ki bi lahko koristilo ljudem po vsem svetu.«
Slovenska sodišča so s priznanjem izraelskih sodb proti priznanemu nevrokirurgu Vinku Dolencu zaradi operacije v Ljubljani kršila njegove pravice.
Prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja
Evropsko sodišče za človekove pravice je v nedavni sodbi senata v zadevi Dolenc proti Sloveniji (pritožba št. 20256/20) soglasno odločilo, da je prišlo do: kršitve prvega odstavka 6. člena (pravica do poštenega sojenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Zadeva se je nanašala na izraelskega državljana, ki je po operaciji pritožnika, Vinka Dolenca, v ljubljanski bolnišnici ostal paraliziran, ter na postopke, ki so sledili tako v Izraelu kot v Sloveniji, o čemer smo že pisali.
Sodišče je zlasti ugotovilo, da se slovenska sodišča pred priznanjem izraelskih sodb, s katerimi je bilo nekdanjemu pritožnikovemu pacientu prisojenih več kot 2 milijona evrov, niso ustrezno prepričala, da je bilo sojenje v Izraelu pošteno.
Zlasti so se pojavila vprašanja v zvezi z zbiranjem dokazov. Sodišče v Izraelu ni zaslišalo ključnih prič, kot sta bolnišnično osebje in slovenski pravni strokovnjak, in je njihove izjave izločilo iz spisa.
Slovenska sodišča se pred priznanjem izraelskih sodb niso ustrezno prepričala, da je bilo sojenje v Izraelu pošteno. Foto: lakshmiprasad S iz iStock
Zaradi premalo teže dejstvom Dolencu pripada odškodnina
Slovenska sodišča so dala premalo teže dejstvom, da ni prišlo do zaslišanja prič obrambe v skladu s haaško konvencijo o zbiranju dokazov v tujini. Ta pravica je temeljna komponenta načela poštenega sojenja. Slovenska sodišča bi morala najprej pSlovenska sodišča so tako dala premalo teže posledicam dejstva, da ni prišlo do zaslišanja prič obrambe v skladu s haaško konvencijo o zbiranju dokazov v tujini. Ta pravica pa je temeljna komponenta načela poštenega sojenja in slovenska sodišča bi morala najprej preučiti, ali je bilo to spoštovano, preden so priznala sodbo izraelskega sodišča. Zato je prišlo do kršitve šestega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o poštenem sojenju, je utemeljil ESČP.reučiti, ali je bilo to spoštovano, šele po tem pa priznati sodbo izraelskega sodišča. Tako je prišlo do kršitve šestega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o poštenem sojenju.
Slovenija bo tako Dolencu morala plačati 9600 evrov nepremoženjske odškodnine in 6000 evrov za povrnitev stroškov. Sodišče dopušča tudi možnost določitve premoženjske škode.
Slovenija bo Dolencu morala plačati 9600 evrov nepremoženjske odškodnine in 6000 evrov za povrnitev stroškov. Foto: Atstock Productions iz iStock
Črni Adam (Black Adam) je po lanskem Odredu odpisanih nov vstop v filmskem univerzumu DC. Studio, ki je poskrbel za Batmana, Supermana in Wonder Woman, zdaj prinaša zgodbo anti-heroja Črnega Adama oziroma Tet Adama. Dwayne Johnson v vlogi, kot ga nismo vajeni, v filmu špansko-ameriškega režiserja Collett-Serre. Ob njem zaigrajo še Aldis Hodge, Noah Centineo, Pierce Brosnan, Sarah Shahi, Marwan Kenzari in Quintessa Swindell.
Črni Adam napoveduje lepo prihodnost DCEU
Že skoraj deset let oboževalci studia DC pričakujejo film Črni Adam, ki je bil najprej mišljen kot ena od vlog v Shazamu, a se to (na srečo) ni zgodilo. Več leti smo čakali na prenovo studia WB in njihove želje glede DCEU in končno dočakali film o anti-heroju, ki ga igra The Rock. In kako se je izkazal film, ki je sila podoben rokoborski sceni v kateri je blestel omenjeni zvezdnik?
Skoraj 5000 let po tem, ko so mu egipčanski bogovi podelili nadnaravne moči in ga nato hitro pokopali, je Črni Adam (Tet Adam) osvobojen iz podzemeljske grobnice in pripravljen, da v sodobnem svetu sproži svojo edinstveno obliko pravice. Adam je v tem podoben Shazamu, saj ima enake moči, le da jih on ne uporablja v dobre namene. Ko Adrianna (Sarah Shahi) in njen sin Amon (Bodhi Sabongui) pobegneta s krono Sabaka, je vpoklicana tudi JSA (Justice Society of America). Vodi jo Carter Hall oziroma Hawkman (Aldis Hodge), sestavljajo pa jo še Dr. Fate (Pierce Brosnan), Atom Smasher (Noah Centineo) in Cyclone (Quintessa Swindell).
Sarah Shahi in Pierce Brosnan v filmu Črni Adam Foto: on imdb
Dwayne Johnson kot anti-herojski odrešitelj
Film nas v dogajanje vpelje hitro in ne spusti do konca, kar je lahko velika prednost in velika slabost. Zaradi neprestane akcije so osebnosti likov in njihovo napredovanje, postavljeni v ozadje. Ker pa gre za neprestano akcijo v dvournem filmu, se ob ogledu ne kratkočasimo. K sreči so za razliko od mnogih Marvelovih filmov tu posebni učinki dodelani in le dodajo k zgodbi. Lep primer tega je prikaz moči, ki jih ima Cyclone. Četudi bi lahko rekli, da je lik Črnega Adama negativec ali vsaj anti-heroj, je to predstavljeno na varen način, ki ga lahko zlahka razumemo in s tem razumemo tudi sam lik.
Dwayne Johnson je zelo soliden kot naslovni lik filma, vsekakor pa mu v prid govori dejstvo, da gre za stoičen lik, kjer ne rabi kazati svojega »igralskega talenta«. Preostanek ekipe svojo nalogo opravi zadovoljivo, prej omenjena slabost pa je prav velika zasedba in več zgodb. Predstaviti je potrebno Adrianino družino, predzgodbo in zgodbo Črnega Adama, predstaviti JSA in njihove like, glavnega negativca v filmu in okoli tega splesti koherentno zgodbo. Film se že skoraj sumljivo drži nad površjem kakovosti, ko pomislimo na vse to in še tisto nekaj več.
Črni Adam in Hawkman v filmu Black Adam Foto: on imdb
Upanje za DC je po Črnemu Adamu še vedno živo
V filmu je trenutek, kjer bi se lahko film končal in ne bi bilo s tem nič narobe, saj prvi, drugi ali tretji akt med seboj do tega trenutka niti niso ločeni. Še vedno pa se zgodi tretji del, ki se zgodi precej nepovezano in iznenada. Je tisto, česar se pri superherojskih filmih bojimo – CGI spopad v tretjem aktu. Črni Adam se izogne marsičemu, kar bi iz njega ustvarilo podpovprečen ali kar slab film. V sebi skriva ravno dovolj, da gre za nekoliko več kot zadovoljiv ogled v DC univerzumu. Ker pa v teh trenutkih studia ne gre brez upanja, je še kako vredno ostati do prizora med odjavno špico. Po lanskoletnemu Odredu odpisanih tako še vedno tli upanje, da bo DCEU nekoč zaživel v polnem zagonu, kot je to pokazala Liga pravičnih Zacka Snyderja.
Predsedniške volitve bodo v nedeljo, 23. oktobra. Ker je pomembno, da se tudi mladi odpravijo na volišča in soodločajo o svoji prihodnosti, smo zate vseh sedem predsedniških kandidatov in kandidatk povprašali o temah, ki zadevajo predvsem mlade.
Kandidat za predsednika države Janez Cigler Kralj je politolog, vodja poslanske skupine stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)v državnem zboru inpodpredsednik te stranke. V času prejšnje vlade (tretje vlade Janeza Janše), ko je NSi tvorila koalicijo z SDS, SMC in Desus, je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prvi stik s politiko je imel leta 2004 kot prostovoljec v volilni kampanji NSi. Je mož in oče, rad ima naravo, preprosto življenje in delo okoli hiše.
Kandidata za predsednika države Janeza Ciglerja Kralja smo povprašali, kaj meni o stanovanjski problematiki, duševnih stiskah mladih in prehodu mladih na trg dela. Česa se spominja iz svojih študentskih let in kaj bi naredil drugače od predsednika Pahorja?
Janez Cigler Kralj
Začnimo s po eni strani najlažjim, po drugi pa najtežjim vprašanjem – zakaj kandidirate?
Kandidiram zato, ker sem hotel v kampanjo vnesti vrednote, ki jih zagovarjam in bi jih rad še močneje izpostavil. Želel bi si, da bi bilo delo spet cenjeno, da mora biti vsak, ki dela, tudi dostojno plačan. Hudo mi je, ko slišim ljudi, ki pravijo, da se delo ne splača. Rad bi, da kreativnost mladih dobi nov zagon, da razprejo krila in ugotovijo, da je v Sloveniji lepo živeti. Po drugi strani pa nikakor ne smemo pozabiti na ljudi, ki so iz različnih vzrokov v družbi ostali pri strani. Rad bi jih pritegnil, da bi znova čutili, da so del nas. Zagovarjam tudi zdravo domoljubje in ponos na svojo državo, odnos do družine, kar se nekaterim v teh globalnih časih zdi zastarelo, a mislim, da se vsi strinjamo, da tudi v tem hitro spreminjajočemu se svetu, potrebujemo kraj, kjer smo doma, kjer smo sprejeti in kjer lahko uresničimo svoje cilje.
Če pogledate zadnjih nekaj let predsednikovanja Boruta Pahorja, kaj bi vi naredili bolje?
Gospod Borut Pahor je po mojem mnenju naredil nekaj zelo pomembnega. Vsem nam je dal občutek, da je predsednik vseh. Sprožil je tudi nekaj odličnih pobud, npr. proces Brdo-Brioni. Vsak predsednik prinese nek svoj osebni pečat na to funkcijo, zato je zelo težko primerjati.
Predsednik republike zastopa vse, tudi mlade, ki berejo ta intervju. Kaj menite glede stanovanjske oziroma bivanjske problematike, ki povzroča stisko predvsem mladim in s tem zakasnjuje njihovo osamosvojitev? Kako bi se tega lotili?
Že dolga leta se o tem predvsem govori, prave volje pa nekako ni. Kot predsednik bi krepil zavedanje, da je treba v Sloveniji zagotoviti takšno okolje, v katerem bodo mladi lahko našli vse pogoje, da uresničijo svoje karierne načrte in si ustvarijo družino. Da jim tega ne bi bilo treba iskati v tujini oziroma, da bi tja odhajali samo po izkušnje in nova znanja, potem pa bi se vračali domov. Eden ključnih temeljev za to pa je seveda stanovanje. Kot predsednik republike bi izvršni oblasti na različne načine dal vedeti, da brez mladih in njihovega intelektualnega potenciala ne bomo uresničili načrtov, da bi se uvrstili med najbolj razvite države na svetu.
Bi podprli, da bi se del proračuna namenil za izgradnjo novih študentskih domov, s čimer bi tudi nekoliko razbremenili nepremičninski trg?
Gradnja študentskih domov je zelo pomembna zlasti zato, ker je v Sloveniji trg najemnih stanovanj zelo neurejen in neusmiljen do mladih, ki s svojimi prihodki niso kos podivjanim cenam in pogojem najema, ki dostikrat mejijo na pravo izkoriščanje. Večje število študentskih postelj bi pomenilo bolj nadzorovane pogoje in manj stresa za študente, ki bi se morali prvenstveno posvetiti izobraževanju.
Bivanjske skrbi velikokrat spremljajo zaposlitvene. Mladi se soočajo z zahtevnim trgom dela, veliko jih dela prekarno, zaradi česar so v negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve, usposobljen kader beži v tujino itd. Kako bi lahko država pripomogla k boljšim delovnim razmeram in s tem hitrejšo osamosvojitvijo mladih?
Tako v NSi-ju kot sam se že ves čas zavzemamo za boljši davčni sistem, ki ne bi dušil gospodarstva in po drugi strani razbremenil prebivalstvo, da bi jim več ostalo v žepih. Vlada, v kateri smo sodelovali, je s svojim dohodninskim zakonom naredila velik korak v to smer, vendar pa žal trenutna želi to na vsak način izbrisati, menim, da predvsem zato, ker je to uvedla prejšnja vlada, kot pa zaradi česarkoli drugega. Naš predlog je vseboval tudi različne spodbude za zaposlovanje mladih in tistih, ki prvič iščejo zaposlitev. Premalo je zavedanja, da zdravo gospodarstvo pomeni tudi dober temelj za državo blaginje.
Mlade skrbi, v kakšnem svetu bodo odraščali. Je skrb za okolje in prihodnost Zemlje med vašimi prioritetami?
Skrb za okolje bi moralo biti med prioritetami vseh nas, saj nikjer drugje kot prav v tem primeru vsi sedimo v istem čolnu. Če uničimo okolje do te mere, da si ne bo več opomoglo, nimamo kam iti. Skrb za okolje bi moralo postati življenjski slog že od malih nog naprej.
Raziskave med mladimi beležijo visoko stopnjo duševnih stisk, ki se je z izolacijo in drugimi ukrepi med pandemijo še povečala. Zagovarjate ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja?
Podatki o tem so prav zastrašujoči in če se bo trend nadaljeval, bomo morali govoriti o novi epidemiji, tokrat epidemiji duševnih stisk in težav. Vsekakor zagovarjam ureditev zakonodaje na tem področju in prilagoditev razmeram, v katerih so se znašli mladi.
Kaj bi odgovorili tistim, ki mislijo, da je predsednik republike dejansko zgolj funkcija in nima velike vrednosti?
Predsednik republike je edini neposredno voljeni visoki predstavnik države. Že zato je več kot le funkcija, je pa res, da je to tudi položaj, ki je zelo odvisen od vsakokratnega predsednika in njegovega osebnega pristopa. Predsednik je lahko in po mojem mora biti moralna avtoriteta, saj le tako njegova beseda doseže kak učinek, ko se oglasi.
Mladi so prihodnost, vendar jih je večina precej oddaljena od političnega dogajanja. Kako se jim boste približali?
Eden mojih neposrednih poskusov je, da svojo predsedniško kampanjo vodim tudi na TikToku in skušam mlade pritegniti in jih povabiti, da izrazijo svoje mnenje. Bi pa kot predsednik vsekakor oblikoval nek forum, v okviru katerega bi mlade vključil v razpravo o aktualnih vprašanjih in prihodnosti Slovenije.
Nam lahko za konec zaupate vaš najljubši spomin iz študentskih let?
Študentska leta so bila res lepa, študiral sem na FDV in stanoval v »čokoladnih« blokih. Najljubši spomin teh let pa je to, da sva s Klavdijo, mojo ženo in materjo najinim štirim otrokom, postala par na petek 13. 10. 2000 in to me je zaznamovalo za celo življenje.
Kvačkanje je postopek ustvarjanja tekstila z uporabo kvačkanega kavlja za prepletanje zank iz preje, niti ali pramenov drugih materialov. Ime izhaja iz francoskega izraza crochet, kar pomeni majhen kavelj. Kavlji so lahko izdelani iz različnih materialov, kot so kovina, les, bambus ali plastika.
Kvačkanine
Veliko ljudi ustvarja za hobi, Katja Kodra pa se je odločila, da se bo podala na samostojno podjetniško pot. Katja je socialna delavka in magistrica sociologije. V času študija je pridobila izkušnje iz mladinskega dela in dela na nevladnem področju, vendar pa se je ob koncu študija odločila iti v drugo smer in narediti nekaj svojega. Ob tem se je odločila, da spet poskusi kvačkati. Enkrat prej je že poskusila, vendar ji to sploh ni bilo všeč, niti ji ni uspelo narediti kaj lepega. Enkrat pa se je znašla na razpotju in je hrepenela po hobiju, ki jo bo zamotil in umiril in ravno to je našla v kvačkanju. Na začetku je bila s tem kar malo obsedena, saj je hotela kvačkati dneve in noči. Tudi ko je bila nekje na kavi zunaj s prijateljicami, je razmišljala, kako bi doma lahko kvačkala. S tem pa se je rodila ljubezen in julija 2019 je Katja začela svojo samostojno podjetniško pot.
Občutek domačnosti iz reciklirane preje, ki traja
Vsi produkti Kvačkanine so narejeni tako, da v tvoj dom prinesejo občutek domačnosti. Vse je narejeno iz reciklirane preje, ki je narejena, da traja.
Izdelki Kvačkanine so:
narejeni iz reciklirane preje,
pralni (le pri izdelkih z belo barvo je potrebna večja previdnost),
mehki,
posebni – nekaj izdelkov je unikatnih, večinoma pa so narejeni le v nekaj ponovitvah,
super alternativa plastiki,
se ne razbijejo,
ročni izdelki,
narejeni v Sloveniji in
lahko tudi čisto unikatni, izdelani po tvojih željah.
Majhne košarice
Vsi izdelki so bili narejeni zato, ker je sama ali njeni bližnji čutili potrebo po njih. Majhna kvačkana košara je bila njen prvi malo bolj resen projekt. Imela je namreč težavo v kopalnici. Katja živi s slepim očetom, s katerim si deli tudi kopalnico. Seveda, ko kaj išče po kopalnici, največkrat po polici, kjer so njeni makeup pripomočki, vedno ti najbolj nastradajo. Tako je velikokrat izgubila svojo najljubšo senčko ali ravno kupljen puder. Iskala je rešitve, od tega, da je imela vse potrebščine na polički, do tega, da je vse pospravila v predal.
Nekega dne je ugotovila, da bi si lahko poskusila skvačkati lonček, ki bi bil mehak, a vendar dovolj trden in ravno prav prostoren, kamor bi lahko spravila vse svoje makeup pripomočke. Tako je nastala majhna košarica, ki jo ima še danes. Tako so njeni pripomočki na varnem, tudi če letijo na tla. Kvačkana košarica se namreč prilagodi svoji vsebini in če je dovolj polna, ne bo nič padlo ven. Poleg tega pa kvačkana košarica ščiti svoje izdelke.
Velike košare
Kasneje je začela kvačkati tudi večje košare, saj so priročne in lepe. Všeč ji je, da stvari hitro pospraviš in jih imaš vedno pri roki, vendar hkrati izgleda lepo in pospravljeno.
Toaletke 2v1
Idejo za toaletko je dobila, ko je prijatelj naročil darilo za svojo punco in povedal, da bi rad nadomestil njeno trenutno toaletko z novo, v kateri ima spravljene lake za nohte. Tako je Katja razmišljala, kako bi lahko naredila izdelek, ki bo praktičen tako za doma (kot košarica), kot za na pot (kot toaletka) in rodila se je Toaletka 2v1.
Mini torbice
Katja je vedno imela težave z iskanjem stvari po torbici ali nahrbtniku. Vendar je bilo takšno, ki bi odgovarjala njej, zelo težko dobiti. Zato si je sama naredila tako torbico, ki ji je ravno prav in verjame, da bo tudi tebi. Dobro se raztegne in prilagodi stvarem v njej, pa tudi malo bolj ščiti izdelke, ki so v njej.
To je Katjina zgodba in zgodbe njenih izdelkov. Kvačkanine ji dajejo možnost, da se prek njih izraža in ustvarja, spoznava nove ljudi, se uči ter da je to, kar sama je. Katja.
Raziskovalci z Univerze Hokaido in podjetja Toppan so razvili novo metodo za odkrivanje Alzheimerjeve bolezni, ki omogoča odkrivanje bolezni na podlagi kopičenja delcev v vzorcih krvi.
Kaj je Alzheimerjeva bolezen?
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ima jo več kot 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco. Glavni vzrok Alzheimerjeve bolezni je kopičenje beljakovine beta amiloid v možganih, zaradi česar posledično odmirajo živčne celice. Bolezen se najpogosteje pojavlja pri starejših od 65 let in je trenutno ni mogoče ustaviti ali odpraviti.
Odkrivanje bolezni
Poleg tega, da ni učinkovitih načinov zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, obstaja tudi zelo malo metod za diagnosticiranje te bolezni. Alzheimerjevo bolezen je mogoče dokončno diagnosticirati le z neposrednim pregledom možganov, kar pa je mogoče opraviti šele po smrti.
Kopičenje beta amiloida v možganih lahko merimo s testiranjem cerebrospinalne tekočine ali s pozitronsko emisijsko tomografijo. Prvi test je izjemno invaziven in ga ni mogoče ponoviti, drugi pa je precej drag. Zato obstaja potreba po diagnostičnem testu, ki bi bil ekonomičen, natančen in široko dostopen.
Raziskovanje in prihodnost odkrivanja bolezni
Raziskovalci z Univerze Hokaido in podjetja Toppan so razvila tehnologijo, s katero je mogoče v krvi miši zaznati eksosome (delce, ki imajo pomembno vlogo pri medcelični komunikaciji), ki vežejo beta amiloid in katerih količina narašča, ko se beta amiloid kopiči v možganih. Pri testiranju na miših so ugotovili, da se koncentracija eksosomov, ki vežejo beta amiloid, povečuje z naraščanjem starosti miši.
Trenutno potekajo klinična preizkušanja nove tehnologije na ljudeh. Raziskovalci pravijo, da bo tehnologijo mogoče prilagoditi tudi za uporabo pri diagnostiki drugih bolezni.
PR teater je največja študentska konferenca za odnose z javnostmi. Že trinajsto leto zapored jo prirejajo člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS), ki deluje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Na vsakoletni konferenci se obiskovalci seznanijo z novimi znanji, idejami in veščinami s področja komuniciranja. Pester program vključuje predavanja in delavnice, ki jih izvedejo priznani slovenski in tuji predavatelji. S pomočjo pridobljenega znanja si udeleženci pridobijo konkurenčno prednost pri iskanju zaposlitve. Prav tako je PR teater odlična priložnost za spletanje novih poznanstev in vezi, ki so danes ključna za uspešno poslovno pot.
Člani društva ŠS PRSS so prepričani, da bodo tudi letos izvedli inovativen, abstrakten in barvit dogodek. Geslo letošnjega PR Teatra je Pod vplivom PRavil, saj želijo mlade spodbuditi, da najdejo ravnovesje med že ustaljenimi in novimi komunikacijskimi praksami.
Konferenca se bo odvijala v četrtek, 24. novembra2022, v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Za več informacij obiščite njihovo spletno stran http://prteater.si/, Facebook ali Instagram profil (@pr_teater).
Poleg vrhunskih zmogljivosti pametne telefone serije Huawei nova 10 odlikujejo izredne sposobnosti snemanja video posnetkov s sprednjo in zadnjo kamero.
Vloganje doživlja nov razcvet. Platforma za objavo kratkih video posnetkov, kot so Instagram Reels, YouTube Shorts in TikTok, nudijo inovativne možnost promoviranja vsebin in doseganja neslutenih rasti. Toda hkrati prinašajo nove skrbi in dileme. Sledilci zahtevajo kakovostne in udarne videe, kratke, da jim ne ukradejo preveč časa. Da že to samo po sebi ne bi bilo dovolj, mora vloger objavljati pogosto, da izstopa in ohranja zvestobo oboževalcev.
Biti v koraku s časom in tehnološkim razcvetom ni najbolj preprosto, zato je odlična novica, da vloganje močno poenostavijo telefoni Huawei nova 10 in Huawei nova 10 Pro. Z izjemnimi kamerami nudijo vsestranskost, ki se je bodo razveselili celo profesionalni snemalci. Z njimi v dlani lahko od zdaj naprej snemate, urejate in objavljate posnetke kar na telefonu, ne da bi morali datoteke prenašati in video urejati na računalniku.
Revolucionarne tehnologije kamer
Kdor fotografske in video spretnosti jemlje še posebej resno, bo navdušen nad sprednjo kamero telefona Huawei nova 10 z ultra širokim kotom, samodejnim ostrenjem, 60-milijonskim 1/2,61-palčnim tipalom, 100-stopinjskim kotom, podporo ločljivosti 4K in izredno občutljivostjo na svetlobo, ki je prva takšna v industriji.
Huawei seveda ni zanemaril niti zadnje kamere. 50-milijonsko tipalo kamere Ultra Vision je opremljeno s Huaweievim barvnim filtrom RYYB, ki poveča občutljivost na svetlobo za 40 odstotkov, omogoča takojšne samodejno ostrenje QPD ter ima vključeno tehnologijo zaklopa brez zakasnitve (ZLS), ki se posebej dobro obnese v slabše osvetljenih pogojih. Dodatno pa na pomoč priskoči še 8-milijonska kamera Ultra-Wide Macro s samodejnim ostrenjem.
Huawei nova 10 Pro pa ima po zaslugi tehnologije Multi-Vision Photography kar dve visokokakovostni sprednji kameri. Kamera Ultra-Wide Autofocus, kot prva v industriji, združuje 60-milijonsko tipalo s 100-stopinjskim vidnim kotom in snemanjem v ločljivosti 4K. Obenem portretna 8-milijonska kamera, ravno tako kot prva v industriji, podpira 2-kratno optično in do 5-kratno digitalno povečavo, s čimer razširja meje človeškega zaznavanja in ponuja ultimativno izkušnjo portretiranja od blizu.
Telefona nova 10 in nova 10 Pro s tem ne obljubljata le zelo kakovostnih posnetkov, temveč še nevideno vsestranskost. Zaradi visoke ločljivosti sprednje kamere vlogerjem ni treba skrbeti, da bi s tem ogrozili kakovost video posnetka. Povečanega ali pomanjšanega. Po zaslugi podpore ločljivosti 4K so odlični tudi panoramski posnetki pokrajine ali parka, ki vas je navdušil in kjer želite posneti vlog.
Snemanje iz različnih perspektiv
Dvojni pogled, pri čemer lahko kombinirate sprednjo z zadnjo kamero, zadnji kameri ali se celo odločite za učinek slike v sliki, bo zagotovo spodbudil ustvarjalnost. Pri tem sploh ni pomembno, ali nameravate posneti dolgi ali kratki video posnetek za objavo na družbenih omrežjih. Preprosteje kot kadarkoli prej boste združili različne perspektive v en okvir in preko njega učinkoviteje povedali zgodbo.
Funkcija hkratne uporabe več kamer je še posebej uporabna za vlogerje, ki so se specializirali za testiranje ali predstavitve (unboxing) novih izdelkov. S funkcijo dvojnega pogleda bo v video posnetku prikazan izdelek in vaša reakcija nanj, s čimer odpade potreba po obračanju kamere med samim snemanjem.
Ostanite v središču svoje zgodbe
Med snemanjem z zadnjo kamero lahko uporabite funkcijo sledenja ostrine Follow Focus, ki zaklene in spremlja ostrenje na izbranem subjektu. Ko je v prizoru ena sama oseba, telefon ostrenje zaklene nanjo. Če je oseb več, se dotaknite želene in okvir zaklepanja bo prenesen nanjo. Tudi če ta potem začasno izgine za ne dlje kot 6 sekund, ji bo kamera zopet sledila, ko se vrne.
Funkcija zaklepanja ostrenja je najbolj primerna za snemanje vsebin z veliko gibanja. Ko snemate vlog s potovanja, prikaz telesne vadbe ali presni recital, vam ni treba vedno znova nastavljati ostrenja, da bi ostali v središču dogajanja. Pravzaprav vam bo telefon ves čas sledil, kot bi ga v roki držal snemalec.
Še en nepogrešljiv spremljevalec za ustvarjalce
Pri vloganju in na splošno dokumentiranju sveta s kamero se odlično izkaže tudi najnovejši Huaweiev telefon premijskega razreda Mate 50 Pro. Ta nudi vrhunsko kamero Ultra Aperture s 50-milijonskim tipalom in 10-stopenjsko nastavljivo zaslonko s ključnim napredkom optičnega sistema, mehanske strukture ter tehnologije zajema in obdelave fotografij. Izredno široka zaslonka f/1,4 v kombinaciji s tehnologijo XD Fusion Pro in visoko občutljivostjo na svetlobo, poskrbi za primerno svetlost ter za podrobnosti v svetlih in zasenčenih področjih fotografije.
Hitrejše in pametnejše urejanje
Na vseh treh pametnih telefonih je že nameščena ustvarjalna aplikacija Petal Clip, ki nudi številne predloge za ustvarjanje kakovostnih videoposnetkov. Ko izberete primerno, zaženete urejanje z dotikom tipke »start« in določite video posnetek ali fotografije, ki jih želite urediti. Poleg tega so na voljo posebni učinki kinematografske kakovosti, filtri, animacije, pisave, nalepke, zvočni učinki in tudi bogat nabor glasbe v storitvi Huawei Music. Predvsem pa vas bodo navdušile zmogljivosti umetne inteligence, ki je sposobna veliko zahtevnih nalog izvesti samodejno.
Aplikacija Petal Clip omogoča takojšno urejanje video posnetka v trenutku, ko je ta shranjen v galeriji telefona. Poleg tega je uporabniški vmesnik izredno preprost in dovoli, da želeno funkcijo najdete skoraj v trenutku. Dodatno pa si pri urejanju lahko pomagate tudi s trgovino AppGallery. Tam namreč najdete številne priljubljene aplikacije s tega in vseh drugih področij.
Prek trgovine AppGallery lahko med drugim namestite neodvisno aplikacijo Gspace, ki vam omogoča dostop do Googlovih aplikacij, vključno z Google Photos in Drive. Sem lahko nato shranite svoje video posnetke in fotografije, da jih imate varno v oblaku in lahko do njih kadarkoli in kjerkoli dostopate tudi na drugih napravah.
Pametni telefoni Huawei nova 10 in Huawei nova 10 Pro bodo v črni in srebrni barvi v Sloveniji na voljo od sredine meseca oktobra. Za Huawei nova 10 bo treba odšteti 529 €, za Huawei nova 10 Pro pa 749 €. Huawei Mate 50 Pro pa pride na slovenski trg nekoliko kasneje, zanj pa bo treba odšteti 1299 €.
Predsedniške volitve bodo v nedeljo, 23. oktobra. Ker je pomembno, da se tudi mladi odpravijo na volišča in soodločajo o svoji prihodnosti, smo zate vseh sedem predsedniških kandidatov in kandidatk povprašali o temah, ki zadevajo predvsem mlade.
Kandidat za predsednika države Vladimir Prebilič je izredni profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, od leta 2010 tudi župan Občine Kočevje. Leta 2021 je prejel priznanje Velika nagrada odličnosti in mojstrstva. Med drugim je član predsedstva Združenja občin Slovenije in podpredsednik skupine socialistov v kongresu Sveta Evrope. Med letoma 2006 in 2008 je bil svetovalec predsednika stranke SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev, nato je dve leti sodeloval z Uradom predsednika države Danila Türka pri proučevanju in dvigu domoljubja med mladimi. Je mož in oče, zbiralec in bralec stripov.
Kandidata za predsednika Slovenije Vladimirja Prebiliča smo povprašali, kaj meni o duševnih stiskah mladih, stanovanjski problematiki in skrbi za okolje. Kaj bi naredil boljše od Pahorja in česa se spominja iz svojih študentskih let?
Vladimir Prebilič
Začnimo s po eni strani najlažjim, po drugi pa najtežjim vprašanjem – zakaj kandidirate?
Prišel je čas, ko potrebujemo predsednika z drugačnim pogledom oziroma z druge strani, brez povezav s političnimi strankami. Te so namreč v vsem času samostojnosti Slovenije kljub velikim besedam naredile precej manj od obljubljenega. Družbeni konsenz in povezovanje se lahko dosežeta samo z nadstrankarskim pristopom. Ponudba tokratnih predsedniških kandidatov je dovolj povezana s strankarsko in ideološko pripadnostjo. Sam želim volivkam in volivcem ponuditi alternativo.
Dvanajst let sem delal v okolju, kjer smo se osredotočili na vsebino. Presegali smo strankarske in ideološke delitve, izbirali ideje, dobre za vse, ne glede na to, kdo jih predlaga. To je bila edina pot, ki nas je lahko potegnila iz slabše razvitosti občine. Tovrsten način dela želim sedaj prenesti na državno raven. Želim biti glas ljudi, ki niso slišani in govoriti ne le o temah, ki se jih politika morda loteva na napačen način, pač pa tudi o temah, o katerih drugi ne želijo govoriti. Tudi svoj program sem zasnoval na področjih, ki ostajajo pogosto spregledana: podnebne spremembe in trajnosti razvoj, mladi, dostopnost javnih sistemov ter decentralizacija.
Če bom izvoljen, bom v kabinet imenoval svetovalca za mladinska vprašanja; preko tega bo mladinska problematika stalno na politični agendi in bomo »slaba vest« vsakokratni oblasti, ki bi želela obiti obljubljene rešitve za mlade.
Če pogledate zadnjih nekaj let predsednikovanja Boruta Pahorja, kaj bi vi naredili bolje?
Predsednik Pahor je sicer opravljal funkcijo dostojno, brez mednarodnih spodrsljajev in brez konfrontacij. Svoje delo je videl skozi prizmo iskanja najnižjih skupnih imenovalcev, a morda preveč sramežljivo, saj se v nekaterih primerih pričakuje jasna opredelitev do vprašanj – nesprejemljivo ravnanje z STA, nacionalno televizijo. Predsednik se ni postavil v vlogo politične avtoritete, kar bi se lahko, skladno z njegovimi političnimi izkušnjami ter legitimnostjo funkcije predsednika kot neposredno izvoljenega funkcionarja.
Morda bi lahko aktivneje deloval na področju implementacije nekaterih prepotrebnih reform v slovenskem državnem sistemu (zdravstvena reforma, pokojninska reforma, šolska reforma, davčna reforma, reforma trga dela …). Kot vrhovni poveljnik obrambnih sil bi lahko naredil več pri depolitizaciji obrambnega sistema v smislu nenehnega napadanja, manipulacij in zavajanj na področju zagotavljanja tako finančnih virov kot obrambnih sistemov (Slovenska vojska se zaradi pravnega reda ne more in sme oglašati …).
Posledično je funkcija postala predvsem protokolarna, s čimer se je vsaj delno razvrednotil njen pomen. To vidim kot največjo pomanjkljivost predsednika v odhajanju in možnost za nadgradnjo njegovega dela.
Predsednik republike zastopa vse, tudi mlade, ki berejo ta intervju. Kaj menite glede stanovanjske oziroma bivanjske problematike, ki povzroča stisko predvsem mladim in s tem zakasnjuje njihovo osamosvojitev? Kako bi se tega lotili?
Reševanje prvega stanovanjskega vprašanja je reševanje enega ključnih področij, nujnih za razvoj, če ne celo obstanek Slovenije, je namreč eden od vzrokov za beg možganov. Razlog, da to ni visoko na lestvici političnih prioritet, vidim v ne-zavedanju tega problema, saj ima generacija, ki predstavlja odločevalce, to vprašanje rešeno.
Reševanje prvega stanovanjskega vprašanja je zelo pomembno, da se izognemo izkoriščanju, da mladim vrnemo upanje v reševanje njihovih problemov in jim omogočimo še večjo ustvarjalnost, ki je pogojena prav z dejstvom, da imaš tovrsten problem rešen.
Ena od oblik pomoči je posebna finančna shema, ki bi razbremenila pritisk na cene in večanje t. i. nepremičninskega balona.
Imamo pa tudi veliko praznih stanovanj, ki bi jih lahko ponudili v najem študentom ali mladim – lastniki stanovanj bi bili lahko v ta namen deležni posebnih oz. dodatnih olajšav in/ali subvencij. Če se stanovanja oddajajo za turistične namene ali celo stojijo prazna, pa bi jih veljalo dodatno obdavčiti. Tako bi po principu »korenčka in palice« spodbudili lastnike stanovanj, da jih ponudijo v najem mladim pod dostopnejšimi pogoji.
Vladimir Prebilič
Bivanjske skrbi velikokrat spremljajo zaposlitvene. Mladi se soočajo z zahtevnim trgom dela, veliko jih dela prekarno, zaradi česar so v negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve, usposobljen kader beži v tujino itd. Kako bi lahko država pripomogla k boljšim delovnim razmeram in s tem hitrejšo osamosvojitvijo mladih?
Problem je večplasten; začne se s težavami pri prehodu mladih iz izobraževanja na trg dela, saj jim pogosto manjka izkušenj. Subjekti javnega sektorja kot tudi podjetja v večinski državni lasti bi morali zagotoviti določen delež mest za prakse in pripravništva mladih. Tako bi jim pomagali vsaj v tem prvem koraku. Moram povedati, da to v občini Kočevje, ki jo vodim kot župan, že počnemo.
Druga spodbuda so kadrovske štipendije, ki pa ne smejo voditi v izkoriščanje oziroma prenizka plačila za mlade zaposlene, kar je mogoče omejiti z ustreznimi mehanizmi.
Prekarno delo bi bilo treba omejiti na način, da se onemogočijo zlorabe in izkoriščanje sistema v prid delodajalcem in na škodo temeljnih delavskih pravic. Govoriti moramo o poštenem in družbeno odgovornem gospodarstvu ter tistem, ki to ni. Vsem, ki želijo imeti varno obliko zaposlitve ter se odločijo za trajno sodelovanje z delodajalcem, mora zakonodaja to omogočati oz. spodbujati. Vsiljena prekarnost ni zagotavljanje fleksibilnega trga dela, temveč ustvarjanje neenakih odnosov med delodajalci in delojemalci, pri čemer so drugi v izrazito podrejenem položaju. Fleksibilizacija trga delovne sile ne sme voditi v izkoriščanje.
Mlade skrbi, v kakšnem svetu bodo odraščali. Je skrb za okolje in prihodnost Zemlje med vašimi prioritetami?
Naslavljanje klimatskih sprememb in prehoda v trajnostno družbo – kot rešitve tega problema – je osrednje področje moje kampanje, kjer sodelujem z zeleno stranko VESNA. V okviru te teme izpostavljam tudi vprašanje sodobnih nevojaških groženj, kamor sodijo posledice podnebnih sprememb, vprašanje prehranske varnosti, energetske samooskrbe, pitne vode in na koncu migracij, saj verjamem, da bo naslednji večji begunski val sprožil beg pred posledicami klimatskih sprememb. To so ključna vprašanja, ki jih moramo naslavljati tako doma kot v širši mednarodni skupnosti ter pričeti ukrepati takoj, saj nam okolje iz leta v leto bolj očitno kaže, da smo globoko v krizi.
V kampanji sem se zavezal, da bom, če bom izvoljen za predsednika, v svojem kabinetu imenoval svetovalca za podnebne spremembe, preko katerega bom vsakokratno vlado aktivno spodbujal k implementaciji zavez, ki smo si jih zadali v okviru različnih trajnostnih strategij, ki vse prevečkrat ostajajo mrtva črka na papirju. Tudi sam se bom posluževal določenih okolju prijaznih rešitev (npr. Urad brez plastike, sledenje zero-waste strategiji, trajnostna mobilnost zaposlenih v uradu, okolju prijazna protokolarna darila in pogostitve).
Glede trenja med gospodarstvom in okoljevarstveniki je treba delati predvsem na spodbujanju dobrih praks. Ob pogovoru z okoljskimi aktivisti namreč ugotavljam, da imamo tako v Sloveniji kot v svetu veliko družbeno- in okoljsko-odgovornih podjetij, ki so dokaz, da se da uspešno poslovati tudi ob visoki stopnji te odgovornosti. K temu je treba podjetja spodbujati preko različnih mehanizmov, če je potrebno, tudi finančnih. Na drugi strani je treba izobraževati potrošnike, da bodo ozaveščeni pri svojih vsakodnevnih izbirah, saj se tudi preko povpraševanja ustvarja pritisk na ponudbo. Izobraževanje igra pomembno vlogo. Ker sem tudi sam učitelj, bi si kot predsednik želel biti ambasador trajnosti ter te vsebine aktivno vključevati v izobraževalni proces na različnih ravneh.
Vladimir Prebilič
Raziskave med mladimi beležijo visoko stopnjo duševnih stisk, ki se je z izolacijo in drugimi ukrepi med pandemijo še povečala. Zagovarjate ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja?
To je absolutno nujno. Pandemija koronavirusa je odstrla številne težave ljudi, tudi take, ki so pogosto ostale spregledane. Med drugim so se pokazale dolgo prikrivane težave v duševnem zdravju in nezmožnosti posameznikom ponuditi ustrezno pomoč ter podporo preko javnega zdravstvenega sistema.
V času najstrožjih ukrepov za preprečevanje pandemije sta politika in družba pozabili na mlade. Bili so odrinjeni na rob, postavljeni pred vrata šol in odmaknjeni tako od vrstnikov kot tudi dostopa do svetovalnih storitev. Socialna neenakost je močno zarezala med vrstnike in postavila ločnice med tiste, ki lahko in tiste, ki ne (z)morejo. Ko se pogovarjam z mladimi in njihovimi predstavniki (ŠOS, DOS, MSS), izpostavijo skrb za duševno zdravje te populacije, populacije, ki bo skrbela za prihodnost nas vseh. Mladi v izobraževalnem sistemu še vedno nimajo na voljo urejenega sistema psiho-socialne podpore; kadrovski manko se kaže že na nižjih stopnjah izobraževanja in se samo še poglablja, saj recimo na univerzah praviloma ne poznamo vlog šolskih svetovalcev oz. psihologov.
Kot predsednik bi si želel predvsem dvoje: biti ambasador duševnega zdravja in pomagati pri detabuizaciji teh vprašanj ter spodbujati vlado h kadrovski krepitvi svetovalnih in služb pomoči tako v okviru javnega zdravstvenega kot izobraževalnega sistema.
Kaj bi odgovorili tistim, ki mislijo, da je predsednik republike dejansko zgolj funkcija in nima velike vrednosti?
Funkcijo predsednika vidim nekoliko drugače, kot jo razumemo danes. Aktualni predsednik je vedno znova ponavljal, da ni moralna avtoriteta. Sam menim obratno. Predsednik je po funkciji moralna avtoriteta in mora biti poleg tega še politična avtoriteta. Da je predsednik moralna avtoriteta, pomeni, da je njegovo delovanje in odzivanje zelo pomembno. Tudi tedaj, ko bi si morda želel, da ni pomembno, je pomembno.
To je poleg županske edina funkcija v Republiki Sloveniji, ki je neposredno izvoljena, kar pomeni najvišjo stopnjo legitimnosti. Zato se ljudje vedno ozirajo navzgor, kaj oseba na tej funkciji misli. Kljub dejstvu, da naša pravna ureditev predsedniku ne podeljuje veliko pooblastil, to ne pomeni, da kot edini neposredno izvoljeni funkcionar ne more uporabiti svojega vpliva in ugleda za dobrobit ljudi. Kot predsednik bom »slaba vest« in ogledalo vsakokratne vlade: jo pohvalil, ko dela dobro, in opozarjal, ko bo postavljala svoje interese pred interese države in državljanov.
Mladi so prihodnost, vendar jih je večina precej oddaljena od političnega dogajanja. Kako se jim boste približali?
Imamo hitro starajočo se družbo in prihajamo v nesorazmerje v družbi, kjer potrebe enih in drugih niso vedno komplementarne. To lahko deloma ublažimo s tem, da mlade prej opolnomočimo za aktivno politično participacijo, s čimer se močno strinjam – zagovarjam volilno pravico s 16 leti. Mladim je treba odpreti vrata v soodločanje in soupravljanje države. Mladi so informirani: imajo veliko večji dostop do informacij kot katerakoli generacija doslej. Mladi lahko in želijo prevzemati odgovornost: to jim moramo omogočiti. Mladi so aktivni: vedno so bili tisti, ki so spreminjali družbo.
Mlade je nujno opolnomočiti z znanji o tem, kako potekajo različni družbeno-politični procesi v naši družbi. Za to ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Vsebine lahko ustrezno prilagodimo in približamo tako mlajšim otrokom kot mladim, ki dosežejo polnoletnost, torej trenutno veljavni prag za aktivno politično participacijo. Na to temo je bilo izvedenih že kar nekaj projektov ter izmenjav izkušenj s tujino. Imamo tudi programe financiranja (npr. evropski program Erasmus+), ki spodbujajo krepitev kompetenc za aktivno državljanstvo in prav je, da tako sodelovanje spodbujamo.
Mlade je treba v prvi vrsti nagovoriti z vsebino. Želeli bi si predvsem odprte komunikacije z mladimi preko različnih forumov in posvetov. Prav tako nameravam v kabinetu imenovati svetovalca za mladinsko politiko, ki bi poleg vsebinskega doprinosa pomagal tudi pri iskanju poti do mladih.
Nam lahko za konec zaupate vaš najljubši spomin iz študentskih let?
Nevladni organizaciji Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA Slovenije) so v Sloveniji skupaj ustvarile novi projekt Tekmujem.si. Financirale so ga s sredstvi, ki so jih prejeli iz razpisa Ministrstva za javno upravo. Pri projektu gre bolj natančno za novo skupno spletno informacijsko platformo za tekmovanja iz različnih znanj.
Projekt Tekmujem.si je namenjen znanju
Organizaciji delujeta na področjih organizacije tekmovanj iz znanj za mlade ter poglobljenega dela z nadarjenimi. Poleg tega poskušajo popularizirati znanja, tehnike in znanosti ter izobraževati nove mentorje. Zdaj so združili moči in ustvarili spletno stran Tekmujem.si, kjer mladi lahko najdejo koledar vseh tekmovanj in povezave na posamezna tekmovanja.
Dodane »Osebne izkaznice tekmovanj« so pregledne, uporabniku prijazne in vsebujejo vse pomembne informacije o posameznih tekmovanjih iz različnih znanj. Platforma je namenjena mladim, staršem, učiteljem, mentorjem in šolam.
Otroci in starši lahko vidijo, katera tekmovanja prihajajo v prihodnjih tednih. Nato se lahko otroci preko šol ali mentorjev prijavijo nanj. Tudi same šole lahko s pomočjo platforme vidijo, ali spoznajo novo tekmovanje. Na katera se lahko potem prijavijo in jih izvedejo v novem šolskem letu.
Zakaj tekmovanja v znanju?
V Sloveniji potekajo številna tekmovanja, namenjena predšolskim otrokom, osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Takšna tekmovanja pomembno prispevajo k priljubljenosti znanosti, tehnike, logike, jezikov in drugih področij ter spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost, inovativnost in raziskovalni duh. Širijo zavest o pomenu znanja za naš razvoj in nadarjene spodbujajo k raziskovanju in poglabljanju znanja.
Vsa tekmovanja iz znanj so stopenjska (šolsko, regijsko, državno tekmovanje). Vsako tekmovanje ima najmanj dve stopnji. Prva stopnja je odprta za vse, na nadaljnje stopnje napredujejo najboljši tekmovalci. Za svoj dosežek prejmejo priznanja, od bronastega do zlatega. Najboljši z državnih tekmovanj se lahko udeležijo mednarodnih tekmovanj, srečanj ali olimpijad.
![Črni Adam [Black Adam] | napovednik | 2022](https://www.student.si/wp-content/plugins/wp-youtube-lyte/lyteCache.php?origThumbUrl=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FLdJX5vdIlW8%2F0.jpg)
