Skupina raziskovalcev Kitajske akademije znanosti je v sodelovanju s sodelavci z univerze v Pekingu našla dokaze o večplastnem podtalju v Utopijski kotlini na Marsu. Skupina je preučevala radarske podatke z roverja Zhurong in razkrila, kaj je v tleh pod porečjem Utopia Planitia na Marsu.
Po Marsu potuje rover Zhurong
Kitajska nacionalna vesoljska uprava je maja 2021 na rdečem planetu pristala z roverjem Zhurong. Od takrat se rover potika po porečju Utopia Planitia – udarnem kraterju – in preučuje teren okoli njega ter snov, ki se nahaja pod njim. Rover je prepotoval že več kot 1100 metrov. Opremljen je z radarjem za prodiranje v tla, ki je med premikanjem neprekinjeno streljal v tla in raziskovalcem omogočil izdelavo zemljevida podzemlja v globini od treh do deset metrov. Rover ima tudi napravo, ki lahko v tla pošilja nizkofrekvenčne radijske valove na globini do 100 metrov, čeprav je njena ločljivost precej nižja od radarja.
Raziskovalci so ugotovili, da sta pod porečjem vsaj dve plasti materiala, od katerih naj ne bi bila nobena voda. Ena od plasti se je nahajala približno od deset do 30 metrov globoko, druga pa od 30 do 80 metrov globoko.
Niti radar in niti radijski valovi ne morejo razločiti razlike med kamnino in ledom ali lavo. Zato so se raziskovalci zatekli k teorijam, da bi pojasnili plasti pod zemljo. Po njihovem mnenju je verjetno, da je globlja, starejša plast nastala tako, da so se manjše kamnine usedle na večje med poplavo pred približno 3 milijardami let.
Za nastanek, ki so ga odkrili, bi morala biti poplava hitra in imeti dovolj energije, da bi odnesla velike kamnine. Raziskovalci domnevajo, da bi lahko druga plast nastala na podoben način – ob poplavi pred približno 1,6 milijarde let. Opozarjajo, da so predhodne raziskave pokazale, da je bilo v tem obdobju veliko ledenikov. Opozarjajo tudi, da niso našli nobenih dokazov o vulkanski dejavnosti, ki bi lahko povzročila nastanek obeh plasti.
Za nekaj »vroče krvi« je poskrbel predsedniški kandidat Janez Cigler Kralj s svojimi odgovori na vprašanja o udeležbi raznih parad. Kandidat stranke NSi se pripravlja na hitro prihajajoče predsedniške volitve, v tem tednu pa je odgovarjal na vprašanja novinark hiše Pop TV.
Udeležba na paradi ponosa Janeza Ciglerja Kralja
»Bi se kot predsednik države udeležili pohoda za življenje?« se je glasilo prvo izmed glavnih vprašanj za predsedniškega kandidata. Njegov odgovor je bil sprva kratek: »Če bi bil povabljen,« in hkrati zavit v nejasnost. Sledil je precej klasični dialog z vprašanjem: »Ja?« in odgovorom: »Ja.«
»Bi se kot predsednik države udeležili parade ponosa, če bi bili povabljeni?« pa se je glasilo drugo vprašanje, na katerega je odgovoril na svoj način. »Če bi bil povabljen, bi se verjetno moral, saj sem tudi predsednik teh, ki prirejajo oziroma pridejo na parado ponosa,« je povedal.
»Sam se iz svoje oziroma kot nosilec svojih vrednot ne bi želel, ampak kot predsednik republike bi verjetno želel dati vsaki državljanki, vsakemu državljanu občutek, da sem njihov predsednik,« je odgovor dokončal Janez Cigler Kralj. Temu so sledili tudi odzivi na družbenih omrežjih, ki so klasično bolj v smeri NSFW izjav.
Člani stranke Nova Slovenija oziroma NSi stojijo za tradicionalnimi vrednotami, ko je govora o družini in ljubezni. Prav zaradi tega so že večkrat prišli navzkriž s slovenskimi državljani. Ali je to nekaj, kar bo vplivalo na izid predsedniških volitev na tak ali drugačen način? To bomo videli v naslednjih nekaj tednih, ko bodo volitve vse bliže in bliže.
Blonde je film o Marilyn Monroe. V filmu režiserja Andrewa Dominika legendarno igralko, pevko in zvezdnico zaigra Ana de Armas. Eden izmed bolj pričakovanih filmov letošnje jeseni predstavi prekrasno igro glavne igralke in jo obkroži z vizualno prijetno okolico, kaj več od tega pa ne ponudi.
Blonde je reimaginacija življenja Marilyn Monroe
Blonde je film, ki je še pred svojim izidom požel kar nekaj navdušenja. Govorilo se je, da bo to prvi film, ki bo zgodbo Marilyn Monroe pokazal tako, kot je dejansko bila. Brez olepševanja in brez blišča, ki po pravilih spremlja že samo izgovorjavo njenega imena. Režiser Andrew Dominik je ustvaril prečudovit film Jesse James in strahopetni Robert Ford (The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford), ki mu je sledil slabši Ubij jih nežno (Killing them Softly). Z izjemo dveh epizod serije Mindhunter je minilo kar deset let do naslednjega filma, ki je prav Blonde. Kar je po dolgoletni odsotnosti lani uspelo Jane Campion s filmom Moč psa (Power of the Dog), Dominiku preprosto ni.
Skoraj leto nazaj smo v kinih videli film Spencer Pabla Lorraina, ki je predstavil košček življenjske zgodbe princese Diane. Kot je bila tam izjemna Kristen Stewart, je tudi tu Ana de Armas. Morda slednje še za odtenek bolj, saj ji zgodba dovoljuje več, kot pa je Spencer dovoljeval svoji namišljeni Diani. In prav namišljena je Marilyn Monroe, ki ima kot osebnost bolj vlogo nedosegljivega ali bolje rečeno predstavlja Jekylla Hidu. Ne smemo preko dejstva, da je film posnet po knjižni predlogi, kjer se morda izjemno drži napisanega, a gre istočasno za film, ki se mora obdržati na lastnih nogah. Skoraj tri ure časa, ki ga gledalec preživi ob filmu, so predolge, da bi obdržali isto raven pozornosti. Čeprav se vizualni aspekt filma še kako trudi, da bi gledalčeve oči obdržal na ekranu.
Ana de Armas kot Marilyn Monroe v filmu Blonde Foto: on netflix
Nekaj impresivnih prizorov v morju nejasnih odločitev
Kinematografija filma je po večini impresivna in čudovita, nekajkrat pa je vprašljiva odločitev menjav razmerja slike. Če je nekajkrat prehod jasen in pomaga samemu prizoru, je spet drugič uporabljen iz neznanega razloga. Enako je z barvo filma, ki skače med črno-belo in barvno paleto. Blonde je v vsakem trenutku prelep film, ki se včasih preveč nanaša na svobodo umetniških odločitev. Več kot prijetna je obenem tudi nekajkratna odločitev prizorov popolnoma brez glasbe, kar je odločitev, ki se je (žal) poslužuje vse manj filmov.
Blonde je reimaginacija lika Marilyn Monroe, ki temelji na istoimenski knjigi, kar sem že omenil. To pomeni, da so nekatera dejstva o zgodovini osebe in dogodki njenega življenja preprosto izmišljeni. In kaj lahko bi pri marsikaterem prizoru rekli, če je bil res potreben, a se lahko tega hitro otepemo. Še bolj kot o liku Marilyn Monroe je Blonde film o Normi Jean. Že njeno lastno zavedanje, da je Marilyn druga osebnost (primer Jekyll in Hide), nam to ponudi na zrcalnem pladnju.
Blonde je film, ki v svojih treh urah ne doseže veličine glavnega lika Foto: on netflix
Odlična Ana de Armas ne nadoknadi vseh pomanjkljivosti
Ana de Armas je odlična v svoji vlogi, žal pa se ji film pri tem ne pridruži vedno. Ko se vse poklopi, lahko opazujemo prelep masterclass, ki pa se ne zgodi tako pogosto. Adrien Brody, Bobby Cannavale in predvsem Julianne Nicholson so v filmu skoraj tako dobri, kot glavna igralka. Zaradi nejasne časovnice, večkratnega padca tempa in pogosto vprašljivih umetniških odločitev pa ne pridejo do izraza tako, kot bi lahko. Tematik filma je kar nekaj, vsak gledalec pa se bo sam odločil, če je sporočilo vseh predstavljeno jasno in glasno.
Skozi vso eksplicitnost, ki je bila očitno uporabljena zgolj za marketing in ne upraviči svoje vloge v filme, lahko vidimo zametke mojstrovine. Žal je Blonde po večini zgrešen film, ki postreže z nekaj impresivnimi prizori in čudovito igro Ane de Armas. Zvezdnica Marilyn Monroe bo očitno še nekaj časa čakala na svojo veliko biografijo.
BLONDE | From Writer and Director Andrew Dominik | Official Trailer | Netflix
The Last of Us je ena najbolj priljubljenih in najboljših video iger v zgodovini. O vezi, ki so jo igralci igre stkali z njo, govorijo izpadi ob izidu drugega dela, ki je nekoliko razpolovil občinstvo. Ni šlo za vizualno podobo in igro samo, temveč za zgodbo, ki so si jo izbrali. Prav zaradi tega so oboževalci igre The Last of Us na trnih pred izidom serije, ki jo ustvarja HBO. Vsaj za nekaj časa jih je pomiril prvi napovednik istoimenske serije.
Serija The Last of Us bo morda uspešna predelava igre
Predelave iger so se obnesle le v nekaj malih primerih. Najboljši primer tega je Arcane, ki lahko brez težav velja za najboljšo adaptacijo videoigre v zgodovini. Potem sta tu na tak in drugačen način še Ježek Sonic in Detektiv Pikaču. Ker pa govorimo o seriji, je vredno omeniti tudi letošnji Resident Evil, kjer je Netflix brcnil v prazno.
»Joel in Ellie, par, ki ju povezuje surovost sveta, v katerem živita, sta prisiljena prenašati brutalne okoliščine in neusmiljene morilce na pohodu po Ameriki po pandemiji,« pravi opis serije The Last of Us. Daljši opis serija pa ponudi vse tisto, kar so igralci igre že vedeli. »20 let po tem, ko je bila sodobna civilizacija uničena, je Joel, prekaljeni preživeli, najet, da pretihotapi Ellie, 14-letno dekle, iz represivnega karantenskega območja. Kar se začne kot majhna služba, kmalu postane brutalno srce parajoče potovanje, saj morata oba prečkati ZDA in sta za preživetje odvisna drug od drugega.«
Pedro Pascal in Bella Ramsay kot Joel in Ellie
O prihajajoči seriji The Last of Us
Serija bo imela deset epizod, glavni vlogi pa sta pripadli Pedru Pascalu (Mandalorian, Igra prestolov,..) in Belli Ramsay (Igra prestolov). Poleg njiju se v seriji pojavilo še Gabriel Luna kot Tommy, Nick Offerman kot Bill, Merle Dandridge kot Marlene, Jeffrey Pierce kot Perry, Melanie Linskey kot Kathleen, Storm Reid kot Riley, Anna Torv kot Tess in mnogi drugi. Tako se Merle Dandridge in Jeffrey Pierce vračata kot osebi, ki sta svoji vlogi igrala že v prvi igri. Dandridge bo igrala svoj lik Marlene, Pierce pa bo namesto Tommyja igral Perryja.
Za glasbeno podlago serije bo poskrbel Gustavo Santaolalla, ki je ustvaril glasbo tudi za igro samo. Štiri epizode bo režiral Jeremy Webb (Umbrella Academy, Senca in kost, Altered Carbon), tri epizode so pripadle Aliju Abbasiju, dve pa bo režiral Kantemir Balagov. Zelo navdušujoče je dejstvo, da je režija ene izmed epizod pripadla tudi bosanski režiserki Jasmili Žbanić, ki se je proslavila z izjemnim filmom Quo Vadis, Aida?.
Serijo sta ustvarila Neil Druckmann (igra The Last of US) in Craig Mazin (Černobil, Prekrokana noč 2).
Gre za največjo kanadsko produkcijo v zgodovini, serijo pa so snemali od julija 2021 do junija 2022. Je prva HBO serija, ki temelji na video igri.
Netflixov filmski projekt v Piranu se je v Slovenijo zapisal kot največji v zgodovini države, kar je za vse velik uspeh. Na začetku tedna sta ga obiskala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Filmska produkcija »The Union« je v Slovenijo prinesla znane igralce, kot so Halle Berry, J. K. Simmons in Mark Wahlberg. Poleg tega pa je v okolico prinesla še marsikaj drugega, kar si bo Slovenija še kako zapomnila.
Netflixova produkcija je velik uspeh za Slovenijo
Na različnih lokacijah v Sloveniji je predvidenih 17 snemalnih dni, večji del snemanja filma poteka v Piranu. Pri pripravi in izvedbi projekta sodeluje več kot 340 slovenskih delavcev, kar je več kot polovica celotne ekipe. Slovenski sodelavci so prisotni v vseh oddelkih (organizacija, produkcija, scenografija, tehnična ekipa, asistenti v sektorjih kostumografije in filmske maske, sektorja slike in zvoka…). Na projektu so angažirani tudi številni »vajenci« v različnih oddelkih filma, vključenih pa je tudi na stotine statistov. Predvideno število vseh sodelujočih slovenskih in tujih filmskih delavcev je 650, z igralci in statisti pa se število povzpne na 1.500.
Produkcija predvideva 30.000 nočitev v hotelih in ostalih prenočitvenih kapacitetah v času priprave in snemanja filma po vsej Sloveniji. Skupna predvidena poraba sredstev za priprave in snemanje v Sloveniji je približno 10 milijonov evrov.
V Piranu lahko vidimo zgodovinski trenutek za slovensko filmsko industrijo Foto: on imdb
Privabljanje tujih investitorjev na področju filma je nujno
»To, da so se producenti tako obsežnega filmskega projekta odločili za snemanje pri nas je potrditev, da imamo v Sloveniji odlične snemalne lokacije, izkušene filmske delavce in vso potrebno infrastrukturo za servisiranje tudi največjih filmskih produkcij na svetu. Veseli me, da je vlada podprla naša prizadevanja v smeri privabljanja tujih investicij na področju filma in s tem prepoznala izjemen, ne samo kulturni, temveč tudi gospodarski pomen avdiovizualnega sektorja,« je navdušeno povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar.
Sistemska krepitev avdiovizualnega ekosistema in načrtno privabljanje avdiovizualnih projektov lahko spodbudi ustvarjanje novih delovnih mest tako v avdiovizualnem sektorju kot tudi v turizmu. Obenem pa lahko pripomore k razvoju malih in srednjih podjetij ter gospodarsko manj razvitih območij. Predvsem pa je pomembna za globalno promocijo Slovenije tako v turističnem kot tudi investicijskem smislu ter prispeva k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Avdiovizualna industrija primarno ustvarja dela, ki imajo pomembno kulturno vrednost in predstavljajo kulturno dediščino sodobnega časa.
Učinki produkcije v Piranu na kulturo in gospodarstvo
Minister Matjaž Han je ob obisku produkcije povedal: »Dobra filmska produkcija znanih svetovnih medijskih hiš, kot je Netflix, lahko pomembno prispeva h globalni promociji države. Poleg tega pa ima filmska produkcija tudi multiplikativen učinek na domače gospodarstvo in turizem. Doprinese lahko k razvoju tudi manj razvitih regij, ustvarja zaposlitvene priložnosti in razvoj novih kompetenc na različnih področjih. Obenem pa so visokokakovostni mednarodni filmski projekti promocija filmskega turizma v Sloveniji. Zato smo na ministrstvu podprli projekt z enim milijonom evrov, saj verjamemo, da ima sinergijske učinke z ostalimi vlaganji v mednarodno turistično in gospodarsko promocijo države.«
»Snemanje do sedaj največjega filmskega projekta v Sloveniji pomeni pomemben dogodek tudi za slovensko filmsko industrijo. V tako obsežen projekt so vključene tudi slovenske koproducentske ekipe in veliko število slovenskih delavcev in delavk na področju filma, ki sodelujejo s kolegi in kolegicami iz najrazličnejših držav, saj so takšne velike produkcije tudi vedno mednarodne. To pomeni izjemen prenos znanja, povezav in bogate izkušnje. Na ministrstvu za kulturo si želimo še več možnosti za sodelovanje, hkrati pa tudi izboljšav na tem področju, o čemer smo tudi govorili ob obisku. Prav zaradi spodbujanja različnih povezav, ki so širše od samega področja filma, saj segajo na področje gospodarstva in turizma, smo na vladi namenili temu projektu sofinanciranja tuje produkcije sredstva v višini 2,5 milijona evrov,« je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Minister Matjaž Han med obiskom filmske produkcije v Piranu Foto: on gov
O filmu, ki se snema v Piranu
Naslov filma, ki ga snemajo v Piranu je Our Man From Jersey. Kaj pravi opis filma na iMDb?
Mike, prizemljeni gradbeni delavec iz Jerseyja, je hitro pahnjen v svet supervohunov in tajnih agentov, ko ga njegova srednješolska nekdanja punca Roxanne rekrutira na visoko tvegani ameriški obveščevalni misiji.
V filmu igrajo Halle Berry, Mark Wahlberg, J. K. Simmons, Alice Lee, Adewale Akinnuoye-Agbaje in mnogi drugi. Scenarist filma je David Guggenheim, režiser pa je Julian Farino, ki je v preteklosti snemal serije kot so The Entourage, Brooklyn Nine-Nine in The Office.
Mladinski svet Slovenije na usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah. Gre za tradicionalen in intenziven dogodek, ki bo zanimal zelo določene osebe. To so tisti, ki opravljajo vodstvene vloge v mladinskih organizacijah ali se na to vlogo šele pripravljajo. Kaj prinaša usposabljanje, kje bo potekalo, kaj se lahko naučiš in še mnoga druga vprašanja, ki se ti porajajo, bodo odgovorjena v nadaljevanju.
Mladinski svet Slovenije z usposabljanjem za menedžerje
Namen usposabljanja je usposobiti izkušene mladinske voditelje za odgovorno prevzemanje vodstvenih funkcij v mladinskih organizacijah. Usposabljanje za menedžerje je namenjeno tistim, ki opravljajo vodstvene vloge v mladinskih organizacijah ali se na to vlogo šele pripravljajo. Vodstvena vloga ne pomeni nujno ožjega vodstva v organizaciji, lahko gre tudi za vodenje lokalne enote ali druge delovne skupine.
Od udeležencev se pričakuje samoiniciativnost, zavzetost in sodelovanje. Vsebine bodo podane z uporabo aktivnih metod dela, ki zahtevajo vključevanje udeležencev. Usposabljanje se šteje za opravljeno, če je posameznik prisoten na vsaj 90 % vsebin.
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati udeleženec usposabljanja
starost nad 18 let,
izkušnje z vodenjem skupin mladih in/ali izkušnje z vodenjem mladinskih projektov,
interes za opravljanje aktivne menedžerske vloge v lastni organizaciji ali na MSS,
zaželena je udeležba prijavitelja/-ice na kakšnem usposabljanju mladinskih voditeljev.
Na usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah bodo sprejeli 20 udeležencev. V primeru prevelikega števila prijav bomo udeležence izbirali po naslednjih kriterijih:
raznovrstne izkušnje z mladinskim delom,
izkušnje z vodenjem projektov v mladinskem delu,
interes za opravljanje (trenerskega in menedžerskega) dela v organizaciji ali na MSS,
pripravljenost za prisotnost na celotnem usposabljanju,
uravnoteženost po spolu in organizacijah med prijavljenimi,
prednost bodo imeli mlajši od 30 let.
Mladinski svet Slovenije vabi na usposabljanje za menedžerje mladinskih organizacij Foto: on mss
Kje in kdaj poteka usposabljanje?
4-dnevno usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah, ki bo letos potekalo od četrtka, 27. oktobra 2022, do nedelje, 30. oktobra 2022. Usposabljanje bo potekalo v Slovenj Gradcu. Usposabljanje se začne v četrtek zjutraj in konča v nedeljo popoldne.
Fakulteta za organizacijske vede (FOV) je članica Univerze v Mariboru (UM), a se kot edina fakulteta nahaja v Kranju, kjer izkorišča lokalno okolje. Fakulteta samostojno izvaja pet študijskih programov, ki pokrivajo področja organizacijskih ved in managementa.
Redna profesorica in prodekanica za izobraževalno dejavnost FOV Polona Šprajc Foto: on fov um
A kot pravi naša sogovornica prodekanica za izobraževalno dejavnost na FOV Polona Šprajc, se vsi programi prepletajo in študentom nudijo širino znanja.
Da predstavimo stanje na fakulteti in še neodločenim dijakom pomagamo z odločitvijo, smo redno profesorico dr. Polono Šprajc povprašali med drugim o študiju na FOV, vzdušju, Erasmusu in nekaterih prednostih fakultete.
Začniva s tem, kaj študentom s svojimi študijskimi programi nudi vaša fakulteta. Kaj je tisto, kar jih želite naučiti oziroma kaj želite, da odnesejo od študija?
V prvi vrsti bi poudarila, da so vsi naši študijski programi interdisciplinarno naravnani. Vsi so krovno vezani na področje organizacijskih ved, ampak prepletenost programov omogoča študentom, da osvojijo vse stebre organizacije – kadrovski menedžment, informacijske sisteme, inženiring poslovnih sistemov. Na ta način poskušamo ustvarjati in jim dati znanja in kompetence, da bodo prišli do zaposlitve. Trg danes potrebuje povezovalna znanja, ne samo izključno tehnična, družboslovna ali o digitalizaciji, ampak povezava teh.
Za vsak vaš program razpisujete nekaj deset vpisnih mest, med 10 in 60. Gre torej za manjše skupine. Je odnos med profesorji in študenti bolj oseben?
Ja, absolutno. Imela sem študentski raziskovalni projekt, kjer so sodelovali tudi študenti drugih fakultet Univerze v Mariboru, kamor spada naša fakulteta. Tudi oni so izrazili, da je Univerza v Mariboru res prijazna oziroma individualno usmerjena, da imajo študenti občutek, da niso številke.
Torej bi rekli, da je dobro vzdušje na fakulteti?
Ja, študentom se trudimo ponuditi tudi širok spekter obštudijskih dejavnosti. Letos smo jih po dolgem času epidemije peljali na mednarodno strokovno ekskurzijo v Nemčijo. Interes je bil ogromen in presegel tisto, kar smo si lahko privoščili. Poleg tega konferenčna dejavnost, karierni center pa raznorazni dogodki, karierno usmerjeni itn. Dejansko se jim ves čas precej dogaja poleg predavanj in vaj.
Ko sva že pri obštudijski dejavnosti. Delujejo na vaši fakulteti tudi kakšna društva, pripravljate okrogle mize, poletne šole itd.?
Ravno septembra je potekala mednarodna poletna šola, imeli smo študente s Finske, Belgije, Nemčije, Romunije, Litve, Francije, Portugalske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške. Smo kar veseli za tak projekt, da se imajo naši študenti možnost resnično mednarodno povezovati.
Študenti imajo študentski svet, v okviru katerega sami formirajo različne dogodke. Tudi kot fakulteta jih vključujemo, pred petimi leti smo na primer postavili Tribuno o razvoju študija, tako da se ob vsakem koncu študijskega leta kot prodekanica dobim z vodjami študijskih programov in s predstavniki študentov, s katerimi podiskutiramo za nazaj in postavimo za naprej.
Poleg tega skušamo aktualne zadeve nuditi prek okroglih miz, študente povezovati v študijo primera, da se tudi na ta način srečajo z mednarodnimi kolegi in pa z delovnim okoljem.
Ko ste omenili sodobne načine, ste fakulteta s tradicijo – bili ste med ustanovnimi članicami UM, a svet se vsak dan spreminja. Med strateškimi cilji vaše fakultete glede izobraževalne dejavnosti ste navedli, da želite uporabljati in razvijati nove metode poučevanja ter sodobnih učnih okolij. Lahko navedete kakšen primer, kako se študijski proces spreminja, nove prakse oziroma na kakšen način se izraža ta sodobnost?
Posamezni učitelji se poslužujejo novejših načinov poučevanja od priprave do načinov izvajanja izpitov na daljavo. Vključujejo študije primera in študente tekom pedagoškega procesa spodbujajo h kreativnemu razmišljanju, da ni samo poslušanje in izpit.
Profesorji imajo možnost, da – predvsem na informacijskih sistemih, tudi na kadrovskih, izobraževalnih itn., – pristopijo z novimi pristopi, tudi preko spletne učilnice, ki vedno več omogoča. Poleg tega lahko študenti v dveh laboratorijih prek aparatur poskusijo, kako določene stvari, ki se jih učijo na teoretični ravni, delujejo v realnem okolju.
Vaša fakulteta spodbuja znanstveno-raziskovalno dejavnost. Imate veliko doktorskih študentov?
Število vpisnih mest za prvi letnik doktorskega študija na treh študijskih programih, ki jih ponujamo, je 3, 3 in 4. Ta mesta se kar zapolnjujejo skozi leta. Tudi interesa je precej, kar se vidi skozi vstopne intervjuje, ki jih izvajata vodja doktorskega študija in prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost.
Gre pa kdo po prvih dveh stopnjah naprej v nekem varnem zavetju na tretjo stopnjo. Zato skušamo študentom in bodočim študentom povedati, kaj vse jih čaka in kako izgleda doktorski študij, da ni samo podaljšek, da še malo ostaneš na fakulteti.
Čas študija je odličen čas za mednarodne izkušnje. Imate dober program za Erasmus izmenjave? Prihajajo študentje k vam oziroma vaši radi hodijo v tujino?
Več hodijo v tujino, zaenkrat malo manj zaznavamo prihode iz tujine k nam, česar bi si želeli več. Fakulteta stoji v Kranju, ki ni Ljubljana ali Maribor. Marsikdaj se tisti, ki prihajajo iz tujine, odločajo, da bodo v centru dogajanja, kar ni Kranj. Spomnim se študentke iz Belgije, ki je bila žalostna, da je tukaj v relativno spalnem mestu in je prosila, če gre lahko v Maribor. Študentje iščejo tudi to izkušnjo, ne samo študija, ampak se trudimo, da bi povečevali prihode. Po epidemiji se bolj kaže interes naših študentov, da bi šli v tujino. Trudimo se najti povezave, da se jim pri nas priznajo predmeti, ki jih izberejo. Na to zagotovo gledamo s pozitivnim predznakom.
V Kranju ste pozicionirani kot edina fakulteta. Dislociranost lahko predstavlja ovire, kaj pa je dobrega v tem? Kako izkoriščate prednosti lokalnega okolja?
Prednost je pozicija v gorenjskem okolju. Fakulteta sodeluje v projektu z Mestno občino Kranj in lokalnimi podjetji pri razvoju novega programa za usposabljanje s tem, kar podjetja iščejo. Podjetja, predvsem tehnološka, se po eni strani srečujejo s pomanjkanjem kadrov in znanja. Celoten univerzitetni prostor razumejo kot počasen, saj se ne more premikati, prestavljati in spreminjati kar tako.
Pozitiven je celoten gorenjski prostor ter neposredna bližina Avstrije in Italije. Ker smo del Univerze v Mariboru, pa se zgodi, da kdo vpraša, zakaj smo v Kranju in ne v Mariboru. Včasih se zgodi, da gre kdo tja na informativni dan.
Bi izpostavili kakšne še posebej ambiciozne (nekdanje) študente, ki so s svojimi dosežki pokazali, kaj vaša fakulteta nudi svojim študentom? Ste na nekatere še posebno ponosni.?
V preteklem letu je nekaj študentov magistrskega študija doseglo prvo mesto na konferenci in zdaj smo dobili nagrado za študentski projekt. Že na tej ravni se kaže, da so posamezniki, ki zelo izstopajo in se angažirajo že tekom študija.
Imamo pa tudi predstavnike na vodilnih delovnih mestih, med njimi prepoznavna imena, naši diplomanti se srečajo tudi v kakšni vladi, ker, kakor sem rekla na začetku, gre za širino znanj, ki omogoča velik razpon.
Na kaj ste še posebej ponosni v okviru svojega delovanja kot prodekanica?
Na to, da v zadnjih petih letih s kolegi in kolegicami vsako leto dvigujemo vpis študentov, da smo dvignili vpis rednih študentov tudi iz bivših držav Jugoslavije, ki prihajajo kot zelo dobri študenti, da smo krepko dvignili znanstveno-raziskovalno dejavnost sodelavcev in sodelavk ter dvignili nivo Erasmus in mednarodnih projektov.
Rezultati, ki nas definirajo zadnjih pet let, kažejo na to, da rastemo, se trudimo, se krepko angažiramo na vseh področjih, ki jih fakulteta pokriva; znanstveno-raziskovalno, pedagoško in strokovno delo, ki je povezovanje z gospodarstvom. Dober občutek je, da veš, da dobro delaš in tudi za naprej imamo ves čas zastavljene ideje, kaj bi lahko še naredili.
Humani papilomavirus (HPV) je v svetu znan kot najpogostejša spolno prenosljiva okužba, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih ljudi. Za okužbo je lahko namreč dovolj že tesen stik, povsem napačno pa je razmišljanje, da je nevaren le za ženske. Veliko težav namreč lahko povzroči tudi moškim.
Kaj je HPV in kaj povzroča?
HPV je pravzaprav skupina virusov- poznamo več kot 200 različic oziroma genotipov, najdemo pa jih lahko v koži in sluznicah ljudi. Po svetu je danes s HPV okuženih približno 600 milijonov ljudi.
Okužba s HPV, za katero ne poznamo zdravila, posamezniku lahko povzroči različne zdravstvene težave. Večina okužb mine brez bolezenskih znakov in brez hujših posledic. Nekateri manj rizični genotipi HPV so vzrok neprijetnih in trdovratnih genitalnih bradavic, poznamo pa tudi trinajst zelo nevarnih.
Slednji lahko povzročijo raka materničnega vratu, nožnice in vulve pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih. Visokorizični genotipi HPV so tako vzrok za skoraj vse primere raka materničnega vratu, 88 % raka zadnjika, 78 % raka nožnice, četrtino primerov raka ženskega zunanjega spolovila (vulve), polovico primerov raka penisa ter skoraj tretjino (31 %) primerov raka ustnega dela žrela.
Evropska statistika
Rak materničnega vratu je za evropske ženske med 15. in 44. letom starosti drugi najpogostejši rak, takoj za rakom dojk. Kljub nekaterim učinkovitim ukrepom, je rak materničnega vratu še vedno zdravstveni problem tudi v Sloveniji, kjer na letni ravni za njim zboli okrog 120 žensk, med 40 in 50 pa jih žal vsako leto umre, navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zaskrbljujoč je tudi podatek, da mora v Sloveniji zaradi predrakavih sprememb, ki so posledica kronične okužbe z enim od rakotvornih HPV, vsako leto na operacijo več kot 1600 žensk.
Kako se okužimo in kdo je najbolj izpostavljen?
Zmotno je prepričanje, da se virusi HPV se najpogosteje prenašajo z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi. A pravzaprav so dovolj že tesni intimni stiki, npr. stiki s sluznico ali kožo okužene osebe. Prav tako je pomembno vedeti, da jih med različnimi deli telesa lahko prenašamo tudi z rokami, prenos pa je možen tudi z matere na novorojenčka ob porodu. Večina ljudi se sicer okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, torej v starostnem obdobju med 15 in 25 let.
Okužbi s HPV tvega vsak spolno aktivni posameznik, tudi če je imel spolni odnos le z eno osebo, simptomi pa se lahko razvijejo tudi leta po spolnem odnosu z okuženim. Pravzaprav je izjemno težko (iz)vedeti kdaj ste virus prvič dobili. Kar pa je pomembno, je vedeti, da za okužbo s HPV ni zdravila, lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe.
Čeprav morda velja nekakšno splošno prepričanje, da je virus nevaren predvsem za ženske, to ne drži povsem. Okužijo se lahko tako moški kot ženske. V javnosti je še vedno veliko premalo informiranosti, da HPV povzroča številne bolezni tudi pri moških oziroma dečkih. Po okužbi s HPV se pri moškem lahko razvije rak penisa, ustnega dela, žrela, prav tako lahko v spolovilu ali žrelu nastanejo papilomi, bradavice, ki se kljub posegu v 30 odstotkih pojavijo ponovno. Stroka zato ugotavlja, da za t. i. čredno imunost ne zadošča zgolj cepljenje deklic, ki bi pasivno zaščitilo tudi dečke, ampak je potrebno tudi cepljenje dečkov.
Kako se zaščititi?
Recept za zaščito je zelo preprost. Strokovnjaki so si enotni, da se najučinkoviteje pred okužbo s HPV in s tem pred rakom zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji se ga od lanskega leta lahko brezplačno udeležijo tako deklice kot tudi dečki od 6. razreda osnovne šole oziroma od 12. leta starosti dalje.
Pomembno pa je, da se mladostniki cepijo dovolj zgodaj, saj je najbolj učinkovito pred prvo okužbo. Za večino otrok sta dovolj le dva odmerka cepiva, če se cepijo pred 15. letom starosti, zato strokovnjaki pozivajo starše, da s pravočasno odločitvijo za cepljenje njihovih otrok v mladosti, poskrbijo za njihovo zdravje v odrasli dobi. Ko je okužba enkrat prisotna, je cepivo žal ne zdravi. Cepljenje je sicer priporočljivo do 26. leta starosti, po tej starosti pa je priporočljivo po individualni presoji, glede na tveganje za okužbo.
Uvedba brezplačnega cepljenja za dečke je bil velik korak k zaščiti slovenskih dečkov pred boleznimi, ki jih povzroča HPV ter vzpostavitvi kolektivne imunosti. Vendar pa je precepljenost v Sloveniji trenutno še vedno prenizka in je po zadnjih podatkih v času pandemije covid-19 celo nekoliko upadla, kar ovira odpravo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV.
»V šolskem letu 2020/21 smo v Sloveniji zabeležili 49,8 % precepljenost šestošolk proti HPV, kar je skoraj 9 % manj kot v šolskem letu 2019/20, ko je precepljenost znašala 58,5 %,« opozarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Je pa že opaziti dvig precepljenosti dečkov. Namreč, pred uvedbo cepljenja dečkov proti HPV v program cepljenja, se je v Sloveniji proti HPV cepilo med 3 % in 5 % dečkov, do konca junija 2022 pa je po preliminarnih podatkih polno cepljenje proti HPV prejelo že okoli 15 % dečkov, rojenih leta 2010.
Ali je cepivo učinkovito?
Cepljenje z devetvalentnim cepivom, ki je na voljo v Sloveniji, velja za zelo učinkovito zaščito pred okužbami s sedmimi najpogostejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema genotipoma HPV, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju, pa so največkrat blagi in prehodni (pordelost na mestu vboda, rahla oteklina na tem delu, kratkotrajna povišana temperatura ipd.).
Odločitev v drugi smeri, torej proti cepljenju, ima lahko velike posledice za zdravje. Posameznik, ki ni bil cepljen, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolel za določenimi raki ali predrakavimi spremembami, in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po zdravljenju le-teh.
Dr. Šinkovec Zorko ob tem poudarja, da zaščita po cepljenju traja vsaj deset let in je najverjetneje dolgotrajna.
Prvič po treh letih se v Ljubljano vrača največji dogodek, namenjen izobraževanju v tujini. Svojo prisotnost so potrdile številne institucije iz sedmih držav Evropske Unije in Velike Britanije. Učencem, dijakom in študentom bodo na voljo informacije o mednarodni maturi, študijskih programih in specializacijah v angleščini. Brezplačne predstavitve vključujejo informacije o štipendijah in študentskih posojilih. Dogodek omogoča tudi individualna karierna svetovanja.
Ljubljanski hotel Slon se bo za en dan spremenil v mednarodno izobraževalno središče, kjer bodo slovenski dijaki in študenti spoznali predstavnike vodilnih tujih univerz ter elitnih srednjih in jezikovnih šol. Ti bodo bodočim študentom in njihovim družinam predstavili svoje izobraževalne ustanove in študijske programe.
Na voljo bodo brezplačne informacije:
o sprejemnih pogojih za vpis na šolanje oziroma študij,
o več kot 150 različnih študijskih programih,
o iskanju namestitve,
o šolninah in financiranju šolanja oziroma študija,
o štipendijah, ki jih izobraževalne institucije nudijo slovenskim dijakom in študentom.
Najpogostejši razlogi za izobraževanje v tujini
V mednarodni pisarni Integraledu, kjer mladim pomagajo pri vpisu na študij v tujino, so v zadnjih petih letih svetovali več sto mladim Slovencem in Slovenkam. Med najpogostejšimi razlogi za študij v tujini, ki so jih dijaki in študenti navedli, so se največkrat znašli naslednji.
Želja po spoznavanju drugih držav, kultur, kulinarike in jezika.
Več možnosti za zaposlitev v državi študija, pa tudi doma.
Ugodne cene šolnin za najboljše univerze na svetu.
Življenjska izkušnja in znanja, ki jih akademsko izobraževanje ne ponuja, jih pa omogoči samostojno življenje v tujini.
Možnost sprotnega opravljanja izpitov tekom leta in ne le med semestralnimi počitnicami, kot to poznamo v Sloveniji.
Bogat nabor študijskih programov.
Študijski programi, ki jih v Sloveniji ni
Čeprav imamo v Sloveniji velik nabor študijskih programov in izobraževanj, pa tuje univerze ponujajo študije in specializacije, ki jih v Sloveniji trenutno še ni. Prav tu se skriva pomembna dodana vrednost Mednarodnega sejma izobraževanja. Na dogodku se bo predstavilo kar nekaj tujih univerz, ki nudijo možnost študijev, ki jih slovenski izobraževalni sistem še ne vključuje v svoj kurikulum. Na sejmu bodo med drugim predstavili tudi študij Robotike in umetne inteligence, študij alternativnih virov energije, Trajnostno gradbeništvo, Kriminalno psihologijo, Psihologijo v marketingu, Avtomobilsko oblikovanje, Oblikovanje računalniških iger, študij kognitivne znanosti in umetne inteligence, Zdravstveni menedžment, Menedžment prireditev, Investicijski menedžment, Študij nevroznanosti, Vede o konjih in mnogo drugih.
Učenci »naglas« pogosteje zgubijo pred 12. letom starosti
Vedno več staršev se odloča, da na šolanje v tujino vpišejo že svoje najstniške otroke. Včasih k tej odločitvi botruje selitev celotne družine, velikokrat pa se starši za šolanje v tujini odločijo takrat, ko imajo zelo talentiranega otroka. Znanstveno dokazano dejstvo je, da otroci pred 12. letom starosti pogosteje izgubijo »naglas«. Če se tujega jezika učijo v okolju, kjer jezik govorijo vsi, ga zelo kmalu začnejo govoriti na ravni maternega jezika. Nekatere srednje šole v tujini nudijo posebne prilagoditve za otroke z ADHD, avtizmom ali drugimi podobnimi posebnostmi.
Na medarodnem sejmu izobraževanja se bodo predstavile srednje šole iz Velike Britanije in Nemčije, ki nudijo šolanje v angleščini (in nemščini).
Mednarodni sejem izobraževanja
Da je študij v tujini predrag in zato dosegljiv le najpremožnejšim otrokom je bolj mit kot resnica in o tem se boste sami lahko prepričali v petek, 7. oktobra od 12h do 16h. Takrat boste lahko stopili v stik s predstavniki izbranih evropskih univerz in srednjih šol ter izvedeli vse o šolanju oziroma študiju pri njih.
V hotelu Slon bo na voljo tudi brezplačno svetovanje s strani izkušenih svetovalcev iz skupine Integraledu. Predstavili bodo mnoge oblike izobraževanja za različne starosti: jezikovne tečaje v tujini, študij na prestižnih internatnih šolah, dodiplomski in podiplomski študiji ter MBA programe. Na voljo bodo tudi informacije o programu »Work and Travel USA« in o možnostih pripravništva v ZDA.
O organizatorju
Skupina Integraledu je s svojimi pisarnami prisotna v šestih evropskih državah in ima več kot 29 let izkušenj na področju svetovanja študentom, staršem in vsem, ki se zanimajo za izbiro najboljših izobraževalnih programov in izobraževalnih ustanov v tujini. Od leta 2017 dalje imajo svojo podružnico tudi v Ljubljani. V tem času so pri vpisu na šolanje in študij v tujino pomagali že več sto mladim Slovencem.
O »World Education Fair«
World Education Fair je eden izmed največjih svetovalnih projektov v Evropi, ki predstavlja najnovejše trende izobraževanja v tujini, povezanih s profesionalno perspektivo. Sejem se tekom leta zgodi v več državah, skupno pa ga obišče več deset tisoč mladih na leto. Več o sejmu lahko preberete na spletni strani www.integraledu.si in na www.worldeducation.si
Mladinski svet Slovenije je objavil poziv za glasnike človekovih pravic. V nadaljevanju lahko prebereš vse o pozivu, kjer bo izbranih 15 mladih. Ti bodo opravljali vlogo glasnikov človekovih pravic v digitalni dobi in pridobivalo nova znanja, informacije in sodelovali v kampanjah.
Glasniki človekovih pravic
Mladinski svet Slovenije sporoča, da bodo izbrani glasniki pridobili znanje in informacije o varovanju človekovih pravic v digitalni dobi ter sodelovali v nacionalni kampanji. V okviru slednje bodo glasniki organizirali aktivnost v svojem lokalnem okolju in prispeval k ozaveščanju o pomenu človekovih pravic v digitalni dobi.
Kaj pričakujejo od kandidatk in kandidatov?
da se bodo udeležili 3-dnevnega izobraževanja v Sloveniji, kjer bodo pridobili znanje o človekovih pravicah in digitalnem prehodu ter varovanju človekovih pravic na spletu, sodelovali v razpravah ter se seznanili s Cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030);
izvedli eno aktivnosti v svojem lokalnem okolju. Namen lokalnih aktivnosti je prenos znanja in dobrih praks s treninga v lokalna okolja in med vrstnike;
posneli kratek video na temo človekovih pravic, ki bo objavljen na spletu;
promovirali zaščito človekovih pravic na spletu in delovali kot glasniki človekovih pravic.
