Vlada Republike Slovenije se je v tem tednu seznanila s poročilom o smotrnosti nabave bojnih oklepnih vozil Boxer. Sklenila je, da se bo Slovenija umaknila iz programa, glede česa bo Ministrstvo za obrambo obvestilo Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju.
Slovenija je prekinila nakup 45 oklepnih vozil Boxer
Slovensko ministrstvo za obrambo naj bi do konca leta pripravilo rešitev za oblikovanje zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Cilj, ki ga bo zasledovalo Ministrstvo je prihranek 400 milijonov evrov. Skupni strošek nabave obeh zmogljivosti je namreč ocenjen vsaj na milijardo 842 milijonov evrov.
Če želimo priti na začetek »afere Boxer«, se moramo vrniti v leto 2017. Takrat je ministrstvo za obrambo pričlo z intenzivnejšimi aktivnostmi za izvedbo projekta nabave oklepnih vozil 8×8. Ministrstvo je Vlado RS s potekom postopka nakupa vozil za izgradnjo Srednje bataljonske bojne skupine (SrBBSk) seznanilo v prvi četrtini leta 2018. Skok v letošnje leto in datum 11. maj 2022. Podpisana je pogodba za nakup 45 oklepnih vozil v vrednosti 281,5 milijona evrov brez DDV.
Slovenijo bo prekinitev stala skoraj petino pogodbe
Prekinitev pogodbe bo Slovenijo stala približno petino vrednosti pogodbe. Ob tem je potrebno spomniti na znesek 281,5 milijona evrov, ki ne vključuje DDV in opreme za komunikacijski sistem, letne eskalacije in še drugih stroškov.
Generalštab Slovenske vojske je ob pripravi gradiv ocenil, da je za vzpostavitev srednjega pehotnega bataljona (SrPB) potrebnih 710 milijonov EUR in dodatnih 332 milijonov EUR za vzpostavitev vseh modulov SrBBSk, kar skupaj znese milijardo 42 milijonov EUR. V ta znesek niso všteti stroški infrastrukture, usposabljanja in življenjskega ciklusa sredstev. V okviru analize je prav tako navedeno, da je v sklopu Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 za ta namen trenutno predvidenih 609 milijonov EUR, vendar bi bilo treba za zaključek opremljanja SrPB in modulov SrBBSk, po oceni generalštaba, dodatno zagotoviti še vsaj 433 milijonov EUR.
»Iz navedenega in na podlagi strokovnih ocen je mogoče sklepati, da je predvideni nakup 136 BKV 8×8 k že obstoječim 30 vozilom nepotrebno ambiciozno zastavljen. Z optimizacijo, zmanjšanjem nabave predvidenega števila BKV 8×8, izborom morebiti cenejšega ponudnika ter nadgradnjo obstoječih 30 BKV 8×8 lahko prihranimo vsaj 400 milijonov evrov,« je zapisano v objavi za javnost.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo nov ukrep, ki bo v času draginje v pomoč družinam upravičenim do otroškega dodatka. Kako je videti nov ukrep pomoči proti draginji, ki ga je Vlada prisrčno uvrstila pod hashtag #BojprotiDraginji.
Kdo prejme draginjski otroški dodatek?
Do draginjskega dodatka v višini otroškega dodatka za prvega otroka, bodo upravičene družine glede na dohodkovni razred. Dodatek bo družina prejela za vse otroke v družini. V kolikor je torej družina umeščen v prvi dohodkovni razred in ima tri otroke, bo prejela draginjski dodatek v višini 368,37 evrov, torej trikrat po 122,79 evrov.
Draginjski dodatek za otroke, podrobno Foto: on gov
Kdaj bo nakazan draginjski otroški dodatek?
Za upravičenost do draginjskega dodatka bo družina morala imeti veljavno odločbo za otroški dodatek za oktober/november/december. Ker se otroški dodatek izplačuje za nazaj, to pomeni izplačilo v novembru/decembru/januarju. Draginjski dodatek bo družina prejemala tri mesece (november/december/januar) poleg otroškega dodatka oziroma krajše obdobje, če bodo do otroškega dodatka upravičeni za krajše obdobje, npr. če se bo otrok rodil januarja in bo do otroškega dodatka upravičen od januarja dalje, bo upravičen do draginjskega dodatka samo za januar.
Vlog ne bo potrebno oddajati, izplačilo bo avtomatično. Draginjski dodatek se ne bo upošteval pri pravicah iz javnih sredstev, dohodnini in ne bo predmet izvršb.
Finančne posledice ukrepa znašajo 63 milijonov. Vlada predlog zakona pošilja v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.
Unescovi seznami so vsako leto velik uspeh za mesta in kraje. Tudi letos so tri slovenska mesta doživela velik uspeh, saj jih je Unesco uvrstil na seznam učečih se mest. Kot so povedali, se je 77 mest iz 44 državletos pridružilo Unescovi globalni mreži učečih se mest. Med njimi so tudi prva tri slovenska mesta v tej mreži, Laško, Ljubljana in Ptuj.
Unescova globalna mreža učečih se mest
Je skupek mest, ki uspešno spodbujajo vseživljenjsko učenje v svojih skupnostih. Laško, Ljubljana in Ptuj so prva slovenska mesta, ki so se znašla v mreži, ki vključuje 294 mest z vsega sveta. Ta medsebojno delijo znanje, navdih, izkušnje in najboljše prakse. Odkar se je mreža odprla za članstvo, leta 2015 se je njeno število povečalo na več kot 200 mest iz vseh petih Unescovih regij. Mesta, ki so del te skupnosti verjamejo, da je vseživljenjsko učenje ključnega pomena za njihovo prihodnost. Vsako mesto se ob prijavi za članstvo zaveže, da bo izmenjavalo izkušnje, prakse, spodbujalo partnerstva in se tako razvijalo v učeče se mesto.
UNESCO Global Network of Learning Cities (GNLC)
Sporočilo mestne občine Ptuj
Mestna občina Ptuj ob sprejemu v globalno mrežo sporoča: »Veseli nas, da se je Ptuj pridružil UNESCO-vi globalni mreži učečih se mest. Ponosni smo, hkrati pa je to zaveza, da se bomo še naprej trudili ustvarjati okolje, v katerem bo znanje dostopno vsem. Okolje, ki bo še naprej spodbujalo vseživljenjsko učenje in učenje, ki bo znalo opolnomočiti našo družbo. Okolje, ki bo ponujalo kakovostne programe, prilagojene različnim ciljnim skupinam. Zavedati se namreč moramo, da je znanje nevidna naložba, v katero vlagamo vse življenje, bodisi na formalni, bodisi neformalni ravni. Prav slednje v obdobju nenehnih sprememb, tudi v luči pandemije, postaja neločljiv del slehernega posameznika, načina življenja. Slovenija je majhna država, Ptuj je majhno mesto, a upamo si trditi, da z znanjem, ki ga premoremo, lahko konkuriramo marsikomu. Tudi zato je pomembno, da se zavedamo pomena vseživljenjskega učenja, ga podpremo in ga naslavljamo kot prioriteto.«
Glede na hiter svetovni vzpon števila mestnih prebivalcev po svetu in težav, ki pridejo s tem – socialna kohezija, gospodarski razvoj, trajnost – ni presenetljivo, da vse več občin verjame, da je vseživljenjsko učenje ključnega pomena za vključujoč, trajnostni razvoj mest, zato sprejemajo ukrepe za preoblikovanje v učeča se mesta. Konec koncev je napovedano, da naj bi se število mestnih prebivalcev do leta 2030 povečalo na 60 %.
So računalniške igrice krive, da ti matematika nikoli ni šla preveč dobro od rok? Ali morda dejstvo, da si raje kot ribe jedel čevapčiče? Ne, najbrž je pri tebi dominantna desna polovica možganov. Spodaj si preberi nekaj najpogostejših mitov o možganih, ki jih znanost ne podpira.
Uporabljamo le 10 % možganov
Verjetno si že slišal, da povprečna oseba lahko uporablja le 10 odstotkov možganov, pri izjemno inteligentnih posameznikih pa je delež lahko nekoliko višji. V resnici gre za mit iz začetka 18. stoletja, ko so se po svetu trudili odkriti, kako poškodbe različnih predelov možganov povzročajo določene motnje in okvare. Uporabljamo torej celotne možgane, je pa res, da niso aktivnivsi predeli možganov hkrati. Znanstveniki so mit uspeli ovreči s pomočjo PET, MRI in fMRI posnetkov.
Računalniške igrice poneumljajo
Številni starši verjamejo, da računalniške igrice škodujejo možganom in poneumljajo otroke. A znanost pravi drugače. Obstajajo dokazi, da določene igrice celo pozitivno vplivajo na razvoj nekaterih možganskih centrov in lahko otrokom celo koristijo. To velja predvsem za igre, kjer je ključno sodelovanje, reševanje ugank in logičnih problemov ter razvojstrategije. Poleg tega v literaturi tudi ni enotne definicije, koliko časa preživetega pred zaslonom je preveč. Bolj kot to, koliko časa otrok preživi pred računalnikom, da ne »uniči možganov«, je pomembno, da zaradi igranja igric ne začne zavračati drugih aktivnosti in družbe vrstnikov.
Precej pogosto prepričanje, da spomin s starostjo začne pešati, je deloma le mit! Nekatere vrste spomina se s starostjo celo izboljšajo. Starejši ljudje imajo tako bolje razvit semantični spomin, ki je povezan z besediščem in branjem, ter proceduralni spomin, ki nam pomaga pri igranju inštrumenta in vožnji s kolesom. Po drugi strani epizodični spomin pri nekaterih posameznikih res začne slabeti. Gre za spomin nedavnih dogodkov, zato se starejšim pogosteje zgodi, da pozabijo, kam so dali ključe in kje so parkirali avto.
Vedno lahko zaupaš svojim čutilom
Čutila nas pogosto lahko zavedejo in pri tem imajo pomembno vlogo možgani. Posledica so lahko iluzije in včasih celo halucinacije. Ljudje s shizofrenijo lahko na primer slišijo zvoke, čeprav so v tišini. Tudi prag bolečine je med ljudmi različen. Verjetno se spomniš tudi slavne črtaste obleke, ki je zaokrožila po spletu, ker je nismo vsi videli enake barve. Čutila zato niso najbolj objektivno merilo okolice in na naše zaznavanje v določeni meri vplivajo tudi čustva in spomini.
Če poješ veliko rib, boš pametnejši
Ribe so zdrave in lahko pripomorejo k pestri in uravnoteženi prehrani. Ne morejo pa povečati tvojega IQ rezultata za 10 točk, žal. Mit je predvsem razširjen v azijskih gospodinjstvih in morda izhaja iz dejstva, da nekatere vrste rib vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin, ki so dobre za srce, možgane in zdravje nasploh. Ribe so tudi pomemben del tako imenovane mediteranske diete, ki vključuje še zelenjavo, polnozrnate žitarice in olivno olje ter lahko pomaga pri uravnavanju ravni holesterola v krvi in posledično preprečevanju možganske kapi.
Moški so z Marsa in ženske so z Venere. A ob rojstvu je struktura možganov enaka, ne glede na spol in spolno usmerjenost. Nevrokirurg tako zgolj s preučevanjem možganov ne bi mogel ugotoviti spola osebe, ki ji možgani pripadajo. Raziskava, ki je nakazovala na možnost, da imajo deklice ob rojstvu bolj razvite čustvene poti od dečkov, je danes ovržena. Z odraščanjem se povezave oblikujejo glede na okolje in dražljaje, ki smo jim izpostavljeni, a ob rojstvu strukturnih razlik med spoloma ni.
Večji možgani, več pameti
Živa bitja z večjimi možgani niso nujno pametnejša. Nekatere živali imajo precej večje možgane od človeka, a ti niso tako kompleksni. Velikost možganov je bolj pogojena z velikostjo živalikot z njeno inteligenco. Rjavi medved ima tako večje možgane od človeka, kar še ne pomeni, da je bolj inteligenten. Inteligenca je precej bolj povezana s kompleksnostjo možganov in razvitostjo posameznih možganskih centrov. Težko je tudi primerjati različne vrste med seboj, saj poznamo različne vrste inteligence (na primer čustvena in socialna inteligenca), ki so odvisne tudi od okolja.
IQ testi so natančno in objektivno merilo inteligence
Večina IQ testov se osredotoča predvsem na jezikovne, bralne ter logično-matematične sposobnosti. A to je le groba ocena vseh sposobnosti, ki jih posameznik premore. Rezultati so v veliki meri odvisni tudi od narave testa, okoliščin in počutja ob reševanju ter stopnje izobrazbe. Zaradi kompleksnosti inteligence, je vse te sposobnosti nemogoče oceniti z enim ali celo več testi, saj ti težko upoštevajo vse talente in potenciale posameznika.
Če želiš preprečiti možgansko kap, se osredotoči na dejavnike, ki zvišujejo tveganje za njen razvoj. To so med drugim visok krvni tlak, kajenje, visoka raven holesterola in diabetes. Ti dejavniki namreč povečujejo verjetnost za nastanek krvnega strdka ali možganske krvavitve in posledično premajhnega dotoka krvi v možgane. Veliko lahko narediš z ohranjanjem zdravega srčno-žilnega sistema. V povezavi z možgansko kapjo je pogosto tudi prepričanje, da prizadene le starejše. Tudi to ni res, med mladimi do možganske kapi najpogosteje pride zaradi možganskih krvavitev.
Katera hemisfera dominira v tvojih možganih: si logičen matematik ali kreativen umetnik? Mit izvira iz 18. stoletja, ko so nevrologi pri raziskovanju možganskih funkcij odkrili, da je leva možganska polovica pri večini ljudi dominantna za komunikacijo in jezikovni spomin, desna pa za vizualno-prostorske funkcije. A strukturnih razlik med možgani kreativnejših ljudi in posameznikov, ki so uspešnejši pri reševanju logičnih problemov, ni. V nevrologiji se dominantnost ene izmed možganskih polovic ne nanaša na kreativnost ali logiko, temveč na to, katera polovica možganov je dominantna pri obdelavi jezika in jezikovnega spomina.
Vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi študenti. Ali naj grem na faks ali naj se zaposlim? Kakšne so prednosti in slabosti obeh izbir? Odgovor na to lahko najdeš v nadaljevanju prispevka.
Študij
Prednosti
Med študijem razširiš svoja obzorja, saj sta način dela in življenja drugačna od prej poznanega. Ob večji samostojnosti začneš drugače razmišljati, s čimer se razviješ kot oseba.
Fakulteta ti ponudi stik s trgom dela in delovne priložnosti. Brez pritiska iskanja dela se lahko preizkusiš v različnih študentskih službah svoje stroke in lažje menjaš dela, če ti niso všeč.
Ponudi ti tudi dostop do mreže oseb v določeni stroki, kar lahko izkoristiš že ob iskanju prve zaposlitve.
Spoznaš veliko somišljenikov iz drugih delov Slovenije, celo sveta.
Pridobiš višjo stopnjo izobrazbe, ki jo nekateri delodajalci zahtevajo.
Razviješ nove delovne navade.
Razgiban urnik ti ponuja čas za druge interese, s čimer se še posebej v mladih letih razvijaš.
Nenazadnje skozi študij zelo spoznaš tudi samega sebe.
Slabosti
Fakulteta zahteva veliko miselnega dela, pripravo pisnih ali drugačnih izdelkov in precej časa za knjigami. Vrsta dela je odvisna od izbrane fakultete.
Zaradi študijskega dela velikokrat žrtvuješ prosti čas.
Večina študentov porabi več denarja kot ga zasluži, zlasti tisti, ki se odselijo od doma. Če se preživljaš sam, moraš veliko delati. Večini študentov finančno pomagajo družine ali štipendije. Tako se pozneje finančno osamosvojiš.
Na izbrani fakulteti morda ne pridobiš pričakovanega znanja ali veščin in se počutiš, kakor da izgubljaš čas, ko bi lahko bil ali drugje ali sam razvijal veščine.
Zaposlitev
Prednosti
Glavna prednost zaposlitve je, da služiš svoj kruh.
S služenjem denarja pride več samostojnosti.
Najverjetneje boš imel prej možnost nakupa prve nepremičnine ali avtomobila, zagotovo boš imel več možnosti za pridobitev kredita.
Spoznaš ljudi različnih starosti in načinov razmišljanja.
Lahko razmišljaš o svoji karierni poti in delaš v tej smeri.
Pridobivaš praktične izkušnje, s katerimi lažje dosežeš katero drugo delovno mesto. Veliko delodajalcev postavlja izkušnje pred uradno izobrazbo.
Pridobiš veliko življenjskih izkušenj, ki jih morda med študijen ne.
Delaš po urniku in lažje ločiš prosti čas od dela.
Slabosti
Ne pridobiš veliko teoretičnega znanja in v določenih službah ne razvijaš različnih veščin, ampak se izuriš le specifično v tem, kar delaš. To je lahko tudi prednost.
S samostojnostjo prevzameš tudi veliko odgovornosti, zato je življenje morda prehitro »preresno«.
Zaradi urnika sicer veš, kdaj imaš prosti čas, a to lahko omeji tvoje druge interesne dejavnosti.
Če pozneje obžaluješ, da nisi izbral študija, se lahko vedno vrneš, vendar je veliko težje ponovno zagnati študijski način dela.
Za mano je naporno študijsko leto, polno vzponov predvsem pa padcev. Letos bi mogla zaključiti 3.letnik dodiplomskega študija. Vendar mi ne bo zneslo, diplomo imam napisano, ampak kaj, ko me do tja ločijo še 3 izpiti, ki jih nikakor ne morem in ne morem opraviti. Na spletni strani univerze v Ljubljani sem zasledila, da je potem v takšnem primeru potrebno plačati vsa opravljanja izpitov, kar sem pričakovala, ampak me je šokiralo, koliko je potrebno plačati za zagovor diplome…slabih 700€. Absolventa ne morem koristiti, ker sem bonus že izkoristila (prepis). Ali obstaja kakršna koli možnost, da se temu plačilu diplome izognem?
Že vnaprej se Vam zahvaljujem za odgovor.
Lep pozdrav
Pozdravljena,
v opisani situaciji je potrebno izpostaviti 128. člen Statuta UL, ki določa, da lahko študent, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.
128. člen
(1) Študent, ki je izgubil status študenta (v nadaljevanju: kandidat), lahko ob plačilu opravlja študijske obveznosti še dve leti od izgube statusa, razen če se programu izteče akreditacija. Po dveh letih mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija vložiti prošnjo na članici.
/…/
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.
Z diplomsko nalogo tako ne bi bilo nobenih dodatnih stroškov, če bi diplomirala v roku dveh let od izgube statusa, a kot izhaja iz navedenega člena, slednje velja le, če pred izgubo statusa opraviš vse ostale študijske obveznosti. V kolikor, omenjenih izpitov ne boš opravila, bo torej za zagovor žal vseeno potrebno plačati – na tem mestu naj opozorim, da se je obveznosti plačila zagovora in vseh ostalih podrobnostih, vedno potrebno pozanimati tudi neposredno na izbrani fakulteti!
Za konec naj omenim še, da Statut UL v 126. členu določa, da se lahko status študenta (za največ 1 leto) podaljša v primeru upravičljivih razlogov, kot so materinstvo, dalj časa trajajoča bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine ipd.
126.člen
V primerih, ko zakon tako določa, se lahko študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, iz upravičenih razlogov status študenta tudi podaljša za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata zakon in ta statut. Pravica se začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.
O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami, odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
/…/
V kolikor meniš, da je na tvoje opravljanje obveznosti 3. letnika vplival kateri izmed navedenih razlogov, lahko torej zaprosiš za podaljšanje statusa (ne glede na to, da si svoj “bonus” že izkoristila), se je pa o tej možnosti potrebno predhodno pozanimati tudi na referatu, kjer ti bodo znali najbolje svetovati, glede podrobnosti, kot so npr. kakšna dokazila je potrebno priložiti ipd. Če bo se bo tvoji prošnji ugodilo, bi torej preostale obveznosti lahko (brezplačno) opravila v naslednjem študijskem letu.
Razglašene so prestižne 11. nagrade WEBSI za digitalne presežke v preteklem letu.
S podelitvijo 34 prestižnih WEBSI nagrad med 180 rekordno prijavljenih projektov, se je v Festivalni dvorani Ljubljana zaključil celoletni projekt WEBSI Digitalni presežki Slovenije. Naj digitalna agencija je postala ekipa Agencija 101, naj naročnik Mercator d. o. o., generalni spletni prvak pa projekt Merkur na črni petek (Agencija 101 d. o. o. in Merkur, trgovina d. o. o.). Naj digitalna kampanja je Cockta FREE predstavlja: UNFOLLOW – odkrij skrivnost popolne svetlobe (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency d. o. o. in Spletna postaja, d. o. o.), najbolj učinkovit digitalni projekt pa Corsair PC Builder (Corsair Engineering, d. o. o. (Corsair Memory) in Optiweb, d. o. o.).Naj digitalka 2022 pa je postala Kristina Gregorc iz podjetja Mercator d. o. o..
Naj agencija Agencija 101
Na WEBSI dnevu 2022
S konferenco o digitalnem komuniciranju in slavnostno podelitvijo nagrad se je danes v Festivalni dvorani v Ljubljani zaključil projekt WEBSI Digitalni presežki Slovenije 2022. Organizator projekta je Zavod WEBSI, ki je na dogodek povabil osemnajst strokovnjakov s področja marketinga.
Dogodek sta s predavanjem Tko sam ja da ti sudim otvorila Julija Somrak (digitalna kreativna direktorica in vodja oddelka za vsebinski marketing, Renderspace) ter Marko Klemen (umetniški direktor, DROM agency), ki sta pod svoj drobnogled vzela vsa prijavljena festivalska dela 2022. Kasneje pa bomo na predavanju Jerneje Ham (specialistke za produktni marketing, Outbrain) izvedeli, kako graditi in lansirati produkte, ki jih uporabniki obožujejo.
Eva Škedelj (vodja Meta Slovenija in vodja prodaje,Httpool Slovenija) in Leja Kezmić (TikTok Client Solutions Manager, Httpool Slovenija), pa sta iskali odgovor na vprašanje »Kje in kako najti priložnosti na družbenih omrežjih, ki jih uporabljajo vaše ciljne skupine?«Seznanili pa smo se tudi s projektom Silent Harbour, ki je bil zasnovan za produkcijo materialov za digitalne platforme ob lansiranju novih modelov BMW M3 & M4. Projekt je predstavil Florian Stiller, BMW M | Marketing Communications.
Naj naročnik Mercator
Glavni pokrovitelj dogodka, M Soseska, nas je letos razvajal z okroglo mizo z naslovom Izkušnje zaposlenih v službi uporabniške izkušnje – v pogovoru so sodelovali Nataša Jelovčan (vodja kadrovske službe, Mercator), Boštjan Gabrič (UX designer, Mercator), Žarko Višekruna (vodja poslovnega razvoja, Agitavit solutions), Katarina Štucl (vodja avtomatizacije kadrovskih procesov za globalni trg (chatbot manager, IBM Slovenija), Matic Vošnjak (partner in direktor, Competo) in Tina Zafred (vodja IT operations, produktni vodja mi.Mercator). Razpravljali so o tem, kako se je Mercator lotil zadovoljstva strank in zavzetosti zaposlenih ter na kakšen način želijo tudi skozi interno digitalizacijo izboljšati uporabniško izkušnjo.
Športne navdušence je razveselilo predavanje strokovnjaka za marketing, Jožka Križana – NTF Planica 2022. Temu pa je sledil pogovor z ministrico za digitalno preobrazbo, dr. Emilijo Stojemnovo Duh, s katero se je o tem, kakšno okolje lahko zagotovimo za hiter in trajnostni razvoj digitalizacije v Sloveniji, pogovarjal Zoran Savin (IAB). Val 2022 nam je postregel s pogovorom z radijskim voditeljem in glasbenim urednikom, Andrejem Karolinom, slovenskim raparjem Emkej, ter Mašo Pavoković, glasbeni management in PR.
Kar 34 nagrad za rekordno število prijav
11. leto WEBSI Digitalnih presežkov je prineslo rekordno število prijav – kar 180. Izmed teh je 108-članskastrokovna, poslovna in video žirija, ki jo je vodil Dražen Vranješ Kosi, strokovnjak za marketing pri BMW Group Slovenija, izbrala digitalne presežke 2022!
Generalni spletni prvak Merkur na črni petek
WEBSI nagrajenci
NAJ AGENCIJA WEBSI 2022: Agencija 101, d. o. o.
NAJ NAROČNIK WEBSI 2022: Mercator, d. o. o.
GENERALNI WEBSI PRVAK 2022: Merkur na črni petek (Merkur trgovina, d. o. o., Agencija 101, d. o. o.)
NAJBOLJŠA VSEBINA: Argeta s prvimi NFT-ji v regiji (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
NAJBOLJŠA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA: McDonald’s (Alpe-Panon McDonald’s DL, Futura DDB, d. o. o.)
NAJBOLJŠE OBLIKOVANJE: Spletna stran doorson.com (Doorson, d. o. o., DBP – Brand Design Studio)
NAJ DIGITALKA: Kristina Gregorc direktorica digitalne komunikacije, razvoja in spletne prodaje, Mercator, d. o. o.
NAJ DIGITALNA KAMPANJA 2022: Cockta FREE predstavlja: UNFOLLOW – odkrij skrivnost popolne svobode (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency d. o. o., Spletna postaja, d. o. o.)
NAJUČINKOVITEJŠI DIGITALNI PROJEKT (“USE OF DATA”): Corsair PC Builder (Corsair Engineering, d. o. o. (Corsair Memory), Optiweb, d. o. o.)
Kristina Gregorc Naj digitalka
Nagrade po posameznih kategorijah
Avtomobilizem
mesto:Rotobox (Rotobox, d. o. o., Tech Sumo)
mesto: Izjemen kreativni natečaj (P Automobil Import, d. o. o., Renderspace, d. o. o.)
mesto: JUKE x Batman (Renault Nissan Slovenija, d. o. o., DROM agency, d. o. o.)
Digital proti koronavirusu
mesto: Spletna trgovina izdelkov (Turizem Ljubljana, CNJ, d. o. o.)
mesto: Ljubljana talks (Turizem Ljubljana, Toleranca marketing, d. o. o.)
Digitalna orodja
mesto: Rotobox (Rotobox d. o. o., Tech Sumo)
mesto: EVG – digitalizacija diagnostičnih storitev v veterinarski medicine (EVG, molekularna diagnostika, d. o. o., Kivi Com, d. o. o.)
mesto: Samo malo gledamo na merkur.si (Merkur trgovina, d. o. o., Agencija 101, d. o. o.)
Digitalni projekti v prostoru (“outdoor digital”)
mesto: Donatova pametna interaktivna svetlobna vitrina (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Hinko Smrekar, digitalna razstava na prostem (Narodna galerija)
mesto: JUKE x Batman – batmanov signal (Renault Nissan Slovenija, d. o. o., DROM agency, d.o.o.)
Dogodki in prosti čas
mesto: Chatbot, pivo in burger prosim (Mastercard, Agencija 101, d. o. o.)
mesto: JUKE x Batman – lansiranje novega Juka s premiero novega Batmana (Renault Nissan Slovenija, d. o. o., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Prenova spletnega mesta MGL (MGL Mestno gledališče ljubljansko, Innovatif, d. o. o.)
Družbena omrežja
mesto: Glavni ponoči (Medkom GTS, gostinstvo, d. o. o., Poslovna enota Burek Olimpija, Agencija 101, d. o. o.)
2: mesto: Postani datamilijonar (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o., SHIFT, d. o. o.)
mesto: UNFOLLOW: odkrij skrivnost popolne svobode (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency, d. o. o., Spletna postaja, d. o. o.)
Družbeno odgovorni projekti
mesto: Heroji furajo v pižamah – 5. sezona (Zavod VOZIM, Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Gozd srčnosti (Triglav Skladi, d. o. o., Yootree, d. o. o., Medialog, d. o. o., Madwise d. o. o.)
mesto: Prenova portala Tosemjaz.net (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Innovatif, d. o. o.)
Finančni sektor
mesto: Lajf je igra tveganja (Slovensko zavarovalno združenje, Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: Prvi kalkulator okvirnih stroškov gradnje in prenove (Gorenjska Banka, d. d., Agencija 101, d. o. o.)
mesto: mBank@Net – Nakup in prodaja naložb (Nova KBM, d. d., nChain Slovenija, d. o. o.)
Globalni digitalni projekti
mesto: Argeta s prvimi NFT-ji v regiji (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Argeta je BREZ (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Globalno lansiranje nove kolekcije Ripstick Tour z Glenom Plakeom (ELAN, d. o. o., Red Orbit, d. o. o., Vizualist, Business genome (Gigo Design), d. o. o.)
Javne in nevladne organizacije (NVO-ji)
mesto: Spletna stran Slovenske kinoteke (Slovenska kinoteka, Kofein dizajn, d. o. o.)
mesto: Nebo dobrih želja (Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, CNJ, d. o. o.)
mesto: I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. // Ambasadorji slovenskega gospodarstva (SPIRIT Slovenija, javna agencija, POINT OUT, d. o. o., PRIMATE)
Kripto
mesto: Barcaffe Single Origin Rwanda (Atlantic Droga Kolinska, d. o. o., Popular communications, d. o. o., Nivas, d. o. o., BOLD AM Agencija, d. o. o.)
mesto: Porsche Taycan (Porsche Inter Auto, d. o. o., ENKI, d. o. o.)
mesto: 100% darilo (Truhoma, Renderspace, d. o. o.)
mesto: Argeta s prvimi NFT-ji v regiji (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
Login
mesto: SloFIT – diagnostično, izobraževalno in promocijsko digitalno orodje za razvoj telesne zmogljivosti (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Kivi Com, d. o. o.)
mesto: mi.Mercator – employee experience platform (Mercator, d. o. o.)
mesto: Prenova spletnega mesta Defendyl-Imunoglukan P4H (Medis, d. o. o., AV studio, d. o. o.)
Mediji
mesto: RTV 365 (RTV Slovenija, javni zavod)
mesto: Olimpijske igre doma – z Valom 202 po Sloveniji (RTV Slovenija, javni zavod)
mesto: Planeteka, spletna platforma z video vsebinami na zahtevo (PLANET TV, d. o. o.)
Mobilni projekti
mesto: Spletna igra Alpskih super junakov 2021 (Ljubljanske mlekarne, d. o. o., Engagency, NuFrame, d. o. o., Sport Media Focus, d. o. o.)
mesto: Moj M (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
Posebni digitalni projekti
mesto: Ljubo doma, kdor Voyo pri A1 ima (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Postani datamilijonar (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o., SHIFT, d. o. o.)
mesto: Mumetnost (Ljubljanske Mlekarne, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
Produktne in pristajalne ter spletne strani, namenjene osebnostim
mesto: Argeta #AlwaysBetter playlista (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Barcaffè Black’N’Easy Shake (Atlantic Droga Kolinska, d. o. o., NIVAS, d. o. o.)
mesto: AccountingBOX (Pronet, Kranj, d. o. o., ENKI, d. o. o.)
Spletna mesta
mesto: McDonald’s (Alpe-Panon McDonald’s DL, Futura DDB, d. o. o.)
mesto: Rotobox (Rotobox, d. o. o., Tech Sumo)
mesto: Paloma (Paloma, d. d., Futura DDB, d. o. o.)
Spletne trgovine
mesto: Natureta (Eta Kamnik, d. o. o., ENKI, d. o. o.)
mesto: Rotobox (Rotobox d.o.o., Tech Sumo)
mesto: Spletna trgovina Zisha (Zisha d.o.o., Spletna postaja, d. o. o.)
Telekomunikacije
mesto: Ljubo doma, kdor Voyo pri A1 ima (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Prjatučki za vedno (Telekom Slovenije d. d., Renderspace d. o. o.)
mesto: Postani datamilijonar (A1 Slovenija, d. d., SHIFT, d. o. o., DROM agency, d. o. o.)
Trgovci (tradicionalni)
mesto: Merkur na črni petek (Merkur trgovina, d. o. o., Agencija 101, d. o. o.)
mesto: Študent+ (LIDL Slovenija, d. o. o. k. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: M Soseska (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
Turizem
mesto: Plečnikove vizije (Turizem Ljubljana, Navipro, d. o. o.)
mesto: Feel Sloveni@ Online Training (Slovenska turistična organizacija, Emporij, d. o. o.)
mesto: Visit Podčetrtek: Daleč stran. Kjer smo vsi doma. (Turizem TURIZEM PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE, GIZ, Zgodbe z drevesa, Ginkgo Stories, Anja Jager s.p. )
Uporaba naprednih tehnologij
mesto: iPROM Fly Fraport (Fraport Slovenija, d. o. o., iPROM, d. o. o.)
mesto: Klic božička (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: Barcaffe Single Origin Rwanda (Atlantic Droga Kolinska, d. o. o., Popular communications, d. o. o., BOLD AM Agencija, d. o. o.)
Video
mesto: UNFOLLOW: odkrij skrivnost popolne svobode (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency, d. o. o., Spletna postaja, d. o. o.)
mesto: Naj slovensko pecivo (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: Gorenje in Simplyfans za EFH EURO 2022 (Gorenje, d. o. o., AV studio, d. o. o.)
Vplivneži
mesto: Strategija sodelovanj z ambasadorji Lidla Slovenija (Lidl Slovenija, d. o. o. k. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Zaupanje raste z navdihom (Lidl Slovenija, d. o. o. k. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Uspešna zgodba vplivnice Patricie Pangeršič, ki je več kot 40.000 ženskam spremenila način življenja (Alue, d. o. o., GR8 Consulting, d. o. o.)
Vsebinski marketing
mesto: MTikTok Dance Akademija (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: De’Longhi x Beletrina: Espressne zgodbe (De’Longhi Hrvatska, d. o. o., Renderspace, d. o. o.)
mesto: Črni humor pred črnim petkom (A1 Slovenija, d. d., SHIFT, d. o. o.)
Žvižgač Twitterja je nedavno pred kongresom pričal, da podjetje zaradi nezmožnosti varovanja občutljivih podatkov povzroča »resnično škodo resničnim ljudem«, kar je senatorje spodbudilo k razmišljanju o tem, da Washington ne more učinkovito regulirati velikih družabnih omrežij.
Zavajanja Twitterja pri procesu Muskovega nakupa
Peiter Mudge Zatko je v senatnem pričanju, ki je bilo razširjeno na 84 strani dolgo pritožbo, ki jo je poleti posredoval regulatorjem in časopisu The Washington Post, povedal, da je vodstvo Twitterja zavajalo javnost, regulatorje in upravni odbor podjetja o sistemsko pomanjkljivi obrambi pred hekerji.
Opisal je izvršno ekipo, ki je bila finančno stimulirana, da je ignorirala temeljne težave, kot so zaposleni, ki so imeli prevelik dostop do podatkov. Ker podjetje ni ustrezno sledilo dostopu do podatkov, se po njegovih trditvah ni moglo odzvati na kritična tveganja za nacionalno varnost – vključno z dostopom, ki so ga pridobili morebitni tuji agenti na njegovi plačilni listi.
Zatko, nekdanji vodja varnosti v podjetju in priznani heker, je svoja včasih zelo strokovna razkritja utemeljil s primeri tveganj, ki bi jih lahko povezali zakonodajalci, in namignil, da bi lahko zaradi neomejenega dostopa Twitterjevi inženirji s svojih računov pošiljali nepooblaščene tvite.
»Ni pomembno, kdo ima ključe, če na vratih ni ključavnic,« je dejal. »Ni daleč od tega, da bi lahko zaposleni v podjetju prevzel račune vseh senatorjev v tej sobi.«
Varnost in zasebnost prednostni nalogi Twitterja
Twitter je dejal, da sta varnost in zasebnost prednostni nalogi podjetja. »Zaslišanje samo potrjuje, da so trditve gospoda Zatka polne nedoslednosti in netočnosti,« je dejala Rebecca Hahn, tiskovna predstavnica Twitterja. Twitter ni želel povedati, katere Zatkove trditve so bile netočne.
Zvezna vlada se je več let spopadala z vse večjim vplivom velikih tehnoloških podjetij, pri čemer so zakonodajalci obeh strank obljubljali, da bodo sprejeli predpise za zaščito podatkov Američanov, izboljšanje konkurence v industriji in zagotavljanje varnosti otrok na spletu. Vendar pa noben takšen zakon ni postal zakon, kljub desetinam zaslišanj, na katerih so bili zaslišani nekateri najvplivnejši vodilni delavci na svetu, pa tudi nekdanji zaposleni, kot je Zatko, ki so javno razkrili domnevne nepravilnosti.
Zakonodajalci strank obljubljali, da bodo sprejeli predpise za zaščito podatkov Američanov, izboljšanje konkurence v industriji in zagotavljanje varnosti otrok na spletu. Foto: Sundry Photography iz iStock
Zakonodajalci so zaskrbljeni
Zakonodajalci se niso zgražali le nad Twitterjem, temveč so izrazili tudi zaskrbljenost, da zaradi lastnega neukrepanja regulatorji, kot je Zvezna komisija za trgovino, ne morejo zaščititi Američanov pred domnevnimi zlorabami podjetij. Zatku so zastavili jasna vprašanja o tem, kako so manjše države, kot je Francija, lahko izvajale agresivnejši nadzor nad zlorabami zasebnosti podatkov.
»Menim, da bi to moral biti prelomni trenutek,« je dejala Zatkova odvetnica Alexis Ronickher in dodala, da jo je razveselila zaveza senatorjev, da bodo spremenili ureditev in izvrševanje.
Zatko se je z nastopom v kongresu in razpravo o svojih razkritjih pridružil skupini drugih žvižgačev, ki so se obrnili na zakonodajalce, da bi obravnavali domnevno neprimerne dejavnosti v tehnološki industriji. Zatko, ki je poročal neposredno nekdanjemu izvršnemu direktorju Twitterja Jacku Dorseyju, je bil na višjem položaju kot žvižgač Facebooka Frances Haugen ali žvižgač Cambridge Analytica Christopher Wylie, kar je povečalo osebne in poklicne vložke njegovega razkritja. Še vedno pa ni jasno, ali bodo Zatkove obtožbe spodbudile ukrepanje v tesno razdeljenem in pogosto ohromljenem kongresu, v katerem so intenzivno lobiranje industrije, strankarske delitve in konkurenčne prednostne naloge onemogočile prejšnja prizadevanja za zajezitev Silicijeve doline.
Twitter in Elon Musk bosta na sodišču
Delničarji Twitterja so nedavno izglasovali prevzemno ponudbo Elona Muska v višini 44 milijard dolarjev, s čimer je najbogatejši človek na svetu stopil na pot trka z družbo za družbene medije, s katero se bosta oktobra obrnila na sodišče. Potrditev – sprejetje Muskove ponudbe v višini 54,20 dolarja za delnico, kar je precej več od trenutne cene delnice, ki znaša približno 42 dolarjev – je bila splošno pričakovana. Twitter je kljub Muskovim poskusom, da bi se umaknil zaradi po njegovih besedah težav pri poslovanju podjetja, nadaljeval s transakcijo.
Twitter je kljub Muskovim poskusom, da bi se umaknil zaradi po njegovih besedah težav pri poslovanju podjetja, nadaljeval s transakcijo. Foto: mohamed_hassan iz Pixabay
Zatkovo pričanje bi lahko vplivalo tudi na tekoči sodni spor Twitterja z Muskom, ki je na sodišču že vključil nekatere argumente iz pritožbe žvižgača.
Zatkovo pričanje
Zatko naj bi se srečal tudi z zveznimi regulatorji, vključno s FTC, ki bi lahko Twitterju naložila globe v višini več sto milijonov dolarjev, ker je kršil prejšnjo odredbo o soglasju z agencijo. Zatko je trdil, da Twitter ni izpolnil zavez, ki jih je dal Zvezni komisiji za trgovino glede oblikovanja programa za varnost podatkov.
Zatko je razširil trditve iz svoje redigirane pritožbe glede zaposlovanja osumljenih tujih vladnih agentov pri Twitterju, ki so lahko imeli dostop do občutljivih podatkov, ker podjetje ni izvajalo zadostnega notranjega nadzora. Dejal je, da so bili na plačilni listi podjetja agenti indijske in kitajske vlade.
Zatko je pričal, da je FBI teden dni pred njegovo januarsko odpustitvijo opozoril varnostno osebje, da je v podjetju zaposlen kitajski agent ministrstva za državno varnost. Rekel je, da bi lahko z oglasi na Twitterju, ki jih je plačala kitajska vlada, pridobili tudi informacije, vključno z lokacijami uporabnikov, ki so kliknili nanje.
Zatkovo pričanje je že postalo glavobol za Twitter in njegovega izvršnega direktorja Paraga Agrawala. Več senatorjev je Agrawala okrcalo, ker je zavrnil pričanje pred senatnim odborom za pravosodje zaradi tekočega sodnega spora podjetja z Muskom.
Prizadevanje za vzpostavitev regulativnega sistema
Senator Charles E. Grassley (R-Iowa), vodilni republikanec v odboru, je dejal, da bi moral Agrawal, če so Zatkove obtožbe resnične, odstopiti z mesta izvršnega direktorja.
Zdi se, da so nedavna razkritja spodbudila nekaj dvostrankarskega iskanja duše med zakonodajalci, od katerih so mnogi govorili o skupnem neuspehu pri uveljavljanju pravic proti tehnološkim podjetjem. Senator Lindsey O. Graham je dejal, da si skupaj s senatorko Elizabeth Warren čez strankarske linije prizadeva za vzpostavitev regulativnega sistema, ki bi posnemal tistega v Evropi, kjer so zakonodajalci sprejeli agresivne ukrepe za kaznovanje ameriških tehnoloških podjetij.
Graham in Warrenova sta na nasprotnih koncih političnega spektra, Grahamov predlog pa kaže, kako dramatično so se v zadnjih letih spremenila stališča nekaterih republikancev do tehnološke regulacije. Stranka je v preteklosti podpirala manj strogo regulativno okolje za podjetja. Kongresni pomočnik, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, da bi razpravljal o tekočih pogajanjih, je potrdil, da Warrenova sodeluje z Grahamom, vendar končni dogovor »ni neizbežen«.
Graham je predlagal, da bi novi regulator obravnaval zasebnost, moderiranje vsebin in tuje vmešavanje ter da bi zagotovil pritožbeni postopek za uporabnike, kadar podjetja odstranijo njihove vsebine.
»Vaše pričanje je legitimiralo to, za kar večina od nas meni, da je proces, ki je ušel izpod nadzora, in da regulativno okolje ne zadostuje za to nalogo,« je dejal Graham. »Čas je, da v tej državi izboljšamo svojo igro.«
Novi regulator bi obravnaval zasebnost, moderiranje vsebin in tuje vmešavanje ter zagotovil pritožbeni postopek za uporabnike, kadar podjetja odstranijo njihove vsebine. Foto: Stockfoo iz iStock
Regulacija tehnoloških podjetij
Več senatorjev je zanimalo, kako so druge države pristopile k regulaciji tehnoloških podjetij, kot je Twitter. Senatorka Mazie Hirono je vprašala, ali imajo francoski regulativni organi boljše standarde, da bi Twitterju naložili odgovornost. Zatko je odgovoril, da se francoskega regulatorja podatkov »bolj bojijo«, ker »se tehnično poglabljajo in si prizadevajo za bolj kvantitativne rezultate, ki so za organizacije manj enostavni za besedičenje«.
Senator Richard Blumenthal je predstavil zamisel o ustanovitvi agencije za izvrševanje zakonodaje na področju tehnologije, ki bi se posebej ukvarjala z varnostjo podatkov in grožnjami nacionalni varnosti, ki jih predstavljajo tehnološka podjetja.
»Menim, da vse več dokazov kaže, da sedanja regulativna struktura ni uspešna,« je dejal Blumenthal.
Predpise treba izvajati z neodvisnimi revizijami in meritvami
Zatko je ves čas zaslišanja poudarjal, da je treba vse predpise izvajati z neodvisnimi revizijami in meritvami, da se zagotovi, da dobro opremljena podjetja ne bodo mogla izigravati sistema.
Zakonodajalce je tudi pozval, naj preučijo zakonodajo, ki bi razširila zaščito žvižgačev na druge vladne agencije, tako da bi lahko več zaposlenih razkrilo vladi ključne informacije. Zatko in Haugen, žvižgač pri Facebooku, sta svoje pritožbe vložila pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo, ki ima poseben program, ki ponuja nagrade in zaščito za takšne pritožbe.
Na začetku zaslišanja je Zatko govoril o osebnem in poklicnem bremenu, ki ga je vložitev pritožbe povzročila njemu in njegovi družini. Povedal je, da svojih razkritij ni opravil »iz zlobe ali zato, da bi škodoval podjetju Twitter«.
»To, kar ste storili, ne bo zaman,« je dejal Graham.
Predpise je treba izvajati z neodvisnimi revizijami in meritvami, da se zagotovi, da dobro opremljena podjetja ne bodo mogla izigravati sistema. Foto: pressureUA iz iStock
Pred vrhom o preobrazbi izobraževanja (Transforming Education Summit), UNICEF opozarja na šokantno nizek nivo znanja med otroki. Po ocenah naj bi le tretjina 10-letnikov po svetu zmogla prebrati in razumeti preprosto zgodbo. Pred pandemijo je to zmogla slaba polovica takratnih 10-letnikov po svetu.
»Šole z nezadostnimi sredstvi, premalo plačani in nekvalificirani učitelji, prenatrpani razredi in zastareli učni načrti spodkopavajo doseganje polnega potenciala otrok,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Pot naših izobraževalnih sistemov je po definiciji pot naše prihodnosti. Obrniti moramo sedanje trende ali pa se bomo morali soočiti s posledicami vrzeli v znanju celotne generacije. Nizke ravni izobraževanja danes pomenijo manj priložnosti jutri.«
Dolgotrajno zaprtje šol in pomanjkanje dostopa do kakovostnega izobraževanja med pandemijo Covida-19 sta razkrila in poglobila že obstoječo krizo izobraževanja, zaradi katere je na milijone šolarjev po vsem svetu ostalo brez osnovnih veščin računanja in pismenosti, opozarja UNICEF.
Da bi v javnosti opozoril na krizo izobraževanja in nujno potrebo po preoblikovanju izobraževanja po vsem svetu, je UNICEF danes razkril »učilnico za krizno učenje«. Gre za instalacijo, ki bo med 16. in 26. septembrom razstavljena na sedežu Združenih narodov v New Yorku, predstavlja pa obseg otrok, ki zaostajajo pri učenju ključnih veščin. Po ocenah pred pandemijo 52 odstotkov 10-letnikov na globalni ravni ni dosegalo minimalne bralne pismenosti, po zadnjih ocenah pa le-te ne dosega že 64 odstotkov 10-letnikov.
Tretjina miz v »učilnici za krizno učenje« je izdelanih iz lesa in je popolnoma funkcionalnih, z ikoničnimi UNICEF-ovimi modrimi nahrbtniki, kar predstavlja dobro tretjino oz. 36 odstotkov 10-letnikov po vsem svetu, za katere se ocenjuje, da znajo prebrati in razumeti preprosto zgodbo, kar je pogoj za minimalno bralno pismenost. Preostale mize v učilnici so izdelane iz prozornega materiala in zato skoraj nevidne, ponazarjajo pa slabi dve tretjini 10-letnikov po svetu, za katere se ocenjuje, da ne zmorejo prebrati in razumeti preproste zgodbe. Najslabše je v podsaharski Afriki, kjer je takšnih skoraj 90 odstotkov 10-letnikov.
Medtem ko bodo svetovni voditelji na omenjenem srečanju razpravljali o preobrazbi izobraževanja, UNICEF poziva vlade, naj se zavežejo, da bodo vsem otrokom omogočile kakovostno izobraževanje. Organizacija poziva k novim prizadevanjem in naložbam, ki bi spodbudile ponovni vpis tistih učencev, ki so opustili šolanje, in v šolskih klopeh zadržale učence, ki šolo že obiskujejo. Prav tako bi napori vlad morali biti usmerjeni v povečanje podpore tistim, ki so v učnem zaostanku, povečanje podpore učiteljem (tudi z učnimi pripomočki) ter za omogočanje varnega in spodbudnega okolja v šolah.
Tinki Binki, Dipsi, Lili in Po se vračajo, da bi zabavali novo generacijo oboževalcev Telebajskov v novi Netflixovi seriji. Kaj vse je znanega o novih Telebajskih?
Telebajski tokrat pod Netflixom
Netflix je napovedal skorajšnji prihod osvežene predšolske serije Telebajskov Andrewa Davenporta, soustvarjalca izvirne serije, ki je konec 90. let prejšnjega stoletja prvič osvojila svet. Pripovedovalec novosti bo Tituss Burgess, glasove pa bodo še posodili Jeremiah Krage, Nick Kellington, Rebecca Hyland in Rachelle Beinart.
Po navedbah Netflixa bodo novi Telebajski znova spremljali četverico usklajenih humanoidov, ki se pod budnim očesom sonca, ki je tudi otrok, šopirijo in doživljajo najrazličnejše poučne pustolovščine. Netflixovi Telebajski bodo v vsaki od 26 epizod, po 12 minut na epizodo, vsebovali tudi številne Peti pesmi, s katerimi bo plesala vsa družina.
Telebajski prihajajo novembra na Netflix
Telebajski bodo na Netflixu izšli 14. novembra, slovenske različice pa najverjetneje, vsaj zaenkrat, še ne bo.
