ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Migracijska politika je nekaj, kar že nekaj let razvnema evropski kontinent. Najbolj opazne so bile težave v begunskem valu pred nekaj leti, v letošnjem letu pa je begunska kriza povezana predvsem z vojno v Ukrajini. Ministrstvo za notranje zadeve je včeraj organiziral prvi sestanek prvi sestanek Posvetovalnega telesa za migracije z naslovom Varna, solidarna in vključujoča družba. Udeležili so se ga predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe, ki delujejo na področju migracij.

Priprava celovite migracijske strategije

Sestanek je vodila ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar, ki je uvodoma predstavila namen posvetovalnega telesa. To je priprava celovite migracijske strategije, v kateri bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje, spoštovanje človekovih pravic. »Migracijske politike so se v zadnjem obdobju večinoma oblikovale kot odziv na krize«, je povedala ministrica Tatjana Bobnar in dodala, da »se te reducirajo le na varnostne politike, tako imamo namesto stabilnih in konsistentnih politik v večini držav krizni menedžment.«

»Imamo dovolj znanja, z ustrezno koordinacijo vseh nas v tem prostoru, zlasti pa s spoštljivo in iskreno komunikacijo med nami bomo spremenili dozdajšnji način dela, migracijsko politiko pa oblikovali celovito in usmerili k človeku, da ohranimo njegovo dostojanstvo,« je poudarila ministrica.

Ministrstvo za notranje zadeve z novim pristopom na področju migracij in azila

Ministrstvo za notranje zadeve, ki bo delovalo kot koordinator te skupine, bo sledilo viziji, v kateri se zavzemamo za varne, urejene in zakonite migracije. »Skupaj bomo pripravili nov pristop na področju migracij in azila, lotili se bomo tudi sprememb zakonodaje, ki bo v največji meri upoštevala tudi priporočila nadzornih institucij, zlasti Varuha človekovih pravic.«

Trije stebri na katerih bo temeljilo posvetovalno telo:

• dialog s civilno družbo
• nadgradnja strategije za celovito upravljanje migracije
• prenova področne zakonodaje

Posamezne podskupine se bodo zavzemale za varnejše migracijske poti, učinkovitejše azilne postopke in postopke za pridobivanje dovoljenj za prebivanje, olajšanje pogojev za mednarodno zaščito, sistematično vključevanje v družbo, transparentno komuniciranje z različnimi javnostmi, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in prebivalstvom ter raziskovanje.

»Na ministrstvu smo dovzetni za vse prave rešitve. Odslej delujemo kot ekipa, ki je sposobna spoštljivega in odprtega dialoga.« je zaključila ministrica.

Programski svet RTV Slovenije je obravnaval predlog za ppredhodno soglasje k imenovanju na mesto direktorja televizije. Predlagan je bil s strani generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, prijavljena pa sta bila Patrik Greblo in Uroš Urbanija. Soglasje programskega sveta je dobil zadnji. Tako je bivši šef urada za kominiciranje Janševe vlade vse bližje sedežu direktorja TV Slovenija.

Programski svetniki izglasovali Uroša Urbanijo

Programski svetniki so 17 glasov namenili Urošu Urbaniji, 13 glasov pa je romalo v smer Patrika Grebla. Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough bo prihodnji teden po pogovoru s kandidatom presodil ali ga bo imenoval na mesto direktorja Televizije Slovenije. Sam mandat direktorja pa traja štiri leta.

Uroš Urbanija je dejal, da je pomembna evalvacija programa. Po njegovih besedah se je potrebno priprave programsko-produkcijskega načrta lotiti s pregledom dosežkov preteklega obdobja. Po njegovem je ključno okrepiti dostop in vidnost spletne televizije ter podajanje vsebin prek pametnega telefona. Kot poglavitveno nalogo je navedel izboljšanje odnosov na nacionalni televiziji, ki mora delovati kot celota, kar je povedal v predstavitvi svojega programa.

Patrik Greblo je dejal, da bo prvi program Televizije Slovenija še naprej ostal osrednji nacionalni televizijski program z najširšim obsegom vsebin in najširšim ciljnim občinstvom.

Izbor Uroša Urbanije je naletel na nestrinjanje

»Izbor Uroša Urbanije za direktorja Televizije Slovenija je pričakovan. Njegova kandidatura se je pričakovala že nekaj časa, tako rekoč od poteka njegovega mandata na Ukomu in s koncem mandata prejšnje vlade. Uroš Urbanija se je na to vlogo pripravljal že nekaj časa. Po našem mnenju je najbolj neprimeren kandidat, ki bi ga lahko radiotelevizija imela na katerem koli mestu, kaj šele na mestu direktorja televizije v tem trenutku. Njegove reference so že precej poznane tudi javnosti. Njegova preteklost v javnih medijih je temačna. Znan je kot rušilec in tisti, ki razkraja javni medij, in ne kot tisti, ki ga poskuša graditi ali delovati v njegovem interesu,« se glasi del komentarja predsednice koordinacije novinarskih sindikatov javnega zavoda Helene Milinković.

»To je Uroš Urbanija v svoji preteklosti večkrat pokazal, kot vodja notranjepolitične redakcije na STA je izvajal šikaniranja in pritiske na podrejene. Pred desetimi leti je odšel tudi z RTV-ja, kjer je kot odgovorni urednik MMC-ja ravnal neprofesionalno in bil v sporih z novinarji. Kolege z MMC-ja je kot nekdanji urednik celo kazensko ovadil, med drugim zaradi hudodelskega združevanja. Ovadbo je tožilstvo zavrglo. Nato je znana predvsem njegova vloga z zadnjega leta, ko je kar urednikoval kot direktor Ukoma in analiziral poročanje novinarjev v vseh informativnih oddajah Radia in Televizije Slovenija. Obešal se je tudi na tvite in seveda na poročanje določenih novinarjev. Tako da pričakujemo, da se bodo razmere na televiziji zdaj še zaostrile. Glede na preteklost Uroša Urbanije, ki je znan po svojem maščevanju – to je nakazal tudi v svojih tvitih – smo pripravljeni na vse in pričakujemo tudi najslabše,« je zaključila Helena Milinković.

Slovenska demokratska stranka je pred dnevi vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije. Ta bi pomenil začetek razširitve ministrstev, ki svojega dela še ne morejo opravljati v polnem zagonu. Stranka SDS oziroma njen poslanec mag. Branko Grims je o tem tudi spregovoril.

Kaj točno je bila tematika novinarske konference stranke SDS?

Tematika je bila precej vse povprek. Poslanec mag. Branko Grims je dejal, da tri dodatna ministrstva Vlade RS ne prinašajo le zaposlitve treh ministrov. Dodal je, da gre za tri dodatne birokratske aparate in za dodatno mrežo zaposlenih, ki jo bodo plačevali davkoplačevalci. Odločitvi za referendum je kljubovalo več stvari, je povedal, med katerimi je bila ključna »nepopisna šlamastika z naftnimi derivati«.

Referendum, ki zavira vlado ali mnenje ljudi?

»Si predstavljate, da hočejo tako neoperativno vlado še širiti? Da bo še bolj neoperativna. Ljudje pa naj to plačajo. Temu je treba reči odločen ne, zato smo vložili podpise za začetek postopka za zakonodajni referendum,« je povedal poslanec stranke SDS.

Stranka SDS naj bi šla resno v zbiranje podpisov za referendum, ki naj bi združil prihajajoče lokalne in predsedniške volitve. »V Slovenski stranki se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do ljudi in do naše domovine Slovenije in ne ravnamo tako, kot je ravnala prejšnja opozicija, ki je zgolj zavlačevala postopke, celo pri zakonih, ki so bili v preteklem obdobju za Slovenijo življenjsko nujni,« je mag. Branko Grims odgovoril na vprašanje o tem ali je namen stranke le zavlačevanje vzpostavljanja vlade.

»Ta koalicija je celo volilno kampanjo vpila, da želi poslušati ljudsko voljo. Edini pravi način izražanja ljudske volje je referendum,« je zaključil mag. Branko Grims in v svet poslal podpise za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi.

Vlada Republike Slovenije je na seji 5. julija sprejela poročilo o izvajanju Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 za obdobje od leta 2018 do konca leta 2020. Na isti dopisni seji je bila seznanjena tudi s skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2020.

Kaj je bilo poročilo o izvajanju strategije?

Poročilo o izvajanju strategije v obdobju 2018–2020 obsega navedbo aktivnosti in nosilcev ukrepov, ki so bili izvedeni v tem obdobju po posameznih ciljih. Kot izhaja iz poročila, aktivnosti potekajo v skladu s časovnico, do določenih zamikov pri uresničevanju posameznih ukrepov pa je v tem obdobju prišlo tudi zaradi epidemije COVID-19.

Podatki poročila o izvajanju Strategije razvoja

Po zbranih podatkih posameznih ministrstev, vladnih služb in agencij je bilo v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2020 objavljenih 138 javnih razpisov (54 leta 2018, 40 leta 2019 in 44 leta 2020), v katerih so bile med upravičenimi prijavitelji tudi nevladne organizacije.

• leta 2018 je bilo nevladnim organizacijam dodeljenih 41,2 milijonov evrov sredstev,
• leta 2019 je bilo nevladnim organizacijam dodeljenih 53,7 milijonov evrov in
• leta 2020  je bilo nevladnim organizacijam dodeljenih 47,2 milijonov evrov.

91 javnih razpisov je bilo enoletnih (65,9 %) in 47 večletnih. Možnost predplačil je bila uporabljena v 81 javnih razpisih. Prostovoljsko delo kot lastni materialni vložek je bilo upoštevano v 58 javnih razpisih, v 46 javnih razpisih je šlo za 100 % financiranje, zato upoštevanje prostovoljskega dela kot materialnega vložka ni bilo relevantno. Upoštevanje statusa v javnem interesu, v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah, je bilo v 75 javnih razpisih.

Podatki prikazujejo naslavljanje ciljev javnih politik

Iz zbranih podatkov je razvidno, da vsi javni razpisi naslavljajo cilje javnih politik. Program ukrepov na področju razvoja organiziranega in kakovostnega prostovoljstva ni bil izveden v celoti. Bili so izvedeni ukrepi pri pričakovanih rezultatih povečane prepoznavnosti organiziranega prostovoljstva, za razvoj različnih oblik prostovoljstva, za kakovostno delo mentorjev prostovoljcev na vseh področjih, za spodbujanje partnerstev med prostovoljskimi organizacijami in organizacijami s prostovoljskim programom.

Iz ocene stanja glede na podatke Erarja, Ajpesa in Sursa za 2018, 2019 in 2020 izhaja, da se stanje na področju profesionalizacije in javnega financiranja NVO nekoliko izboljšuje, vendar še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem.

Vlada je 2018 sprejela strategijo do leta 2023

Vlada je maja 2018 sprejela Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Zakon o nevladnih organizacijah določa, da mora ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, predložiti Vladi RS v šestih mesecih po poteku vsakega dvoletnega obdobja poročilo o izvajanju strategije z oceno rezultatov in mnenjem Sveta Vlade Republike Slovenije za spodbujanje prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij, ki je zadolžen za spremljanje izvajanja strategije. Poročilo je bilo predloženo vladi oktobra 2021 in januarja 2022. Ker vlada poročila takrat ni sprejela, je bilo poročilo ponovno predloženo vladi v obravnavo.