Po ugotovitvah kanadskih raziskovalcev nad tropskimi pokrajinami Zemlje leži ozonska luknja, ki je kar sedemkrat večja od ozonske luknje nad Antarktiko. Še več, tam naj bi bila od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ozonska luknja tehnično ni luknja, v kateri ni ozona, ampak je dejansko območje izjemno osiromašenih ravni plina. Okoljevarstveniki ozonsko luknjo opisujejo kot območje, kjer je izguba plina 25 odstotkov večja od izgube nemotenega ozračja.
Ozonska luknja, ki jo je odkril Discovery
Qing-Bin Lu, znanstvenik z Univerze Waterloo v Ontariu v Kanadi, je za AIP Advances razkril, da so on in njegovi sodelavci odkrili veliko ozonsko luknjo. Dejal je: »Tropi predstavljajo polovico površine planeta in so dom približno polovici svetovnega prebivalstva. Obstoj tropske ozonske luknje lahko povzroči veliko svetovno zaskrbljenost.«
Takšna ozonska luknja nad tropskimi kraji pa ima za ljudi izjemno negativne posledice. Kot je pojasnil: »Tanjšanje ozonskega plašča lahko vodi do povečanega UV-sevanja, kar lahko poveča tveganje za kožnega raka in sive mrene pri ljudeh, hkrati tudi oslabi človeški imunski sistem, zmanjša kmetijsko produktivnost in negativno vpliva na občutljive vodne organizme in ekosisteme.«
Ugotovitve Lujeve ekipe raziskovalcev so presenetile ostale strokovnjake na področju raziskovanja ozonskih lukenj, saj tako velike luknje ni znal napovedati nihče.
Tako kot pri polarni ozonski luknji je približno 80 % normalne vrednosti ozona, izčrpanega v središču tropske ozonske luknje. Prva poročila kažejo, da stopnje tanjšanja ozonskega plašča nad ekvatorialnimi pokrajinami že ogrožajo velike populacije. UV-sevanje, ki doseže te pokrajine, je namreč že veliko večje od pričakovanega.
Discovery odkril ozonsko luknjo nad tropskim območjem Foto: dima_zel iz iStock
Kaj ozonska luknja, ki to ni, pomeni za prihodnost?
V sedemdesetih letih so znanstveniki s pomočjo analiz ozračja predvidevali, da bo ozonska luknja postala tanjša zaradi različnih industrijskih kemikalij. To tezo in predvidevanja je potrdilo odkritje ozonske luknje na Antarktiki leta 1985. Ta je zaradi industrijskih kemikalij postajala vse tanjša. Čeprav so prepovedi takšnih kemikalij pomagale upočasniti tanjšanje ozonskega plašča, dokazi kažejo, da se je tanjšanje ozonskega plašča nadaljevalo.
Po ugotovitvah raziskovalcev imajo tropske in polarne ozonske luknje pomembno vlogo pri hlajenju in uravnavanju stratosferskih temperatur. To odraža nastanek treh temperaturnih lukenj v globalni stratosferi. Ravno ta ugotovitev naj bi bila ključna v reševanju težav globalnega segrevanja.
Ustavno sodišče je istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ugotovilo je namreč, da ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, ni v skladu z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonske ureditve. Zdaj je odločitev komentiral tudi Janez Janša. Kaj je povedal?
Janez Janša komentiral odločitev ustavnega sodišča
Le nekaj dni po odločitvi, ki je razveselila mnoge v Sloveniji, se je oglasil tudi bivši predsednik vlade Janez Janša. Na svojem Facebook profilu je zapisal svoje kratko mnenje o odločitvi ustavnega sodišča. Spodaj zapis Janeza Janše na svojem FB in Twitter profilu:
Oče je moški in mama je ženska.
Pravica otroka je temeljna.
Pravica do posvojitve ne obstaja kot človekova pravica.
Istospolnim je naša vlada že davno zagotovila enakopravnost. Hočejo pa #prvorazrednost.
Nedopustno, da odločala 2 ustavna sodnika, ki bi morala biti izločena.
Odločitev Ustavnega sodišča je:
– škodljiva za prihodnost slovenskega človeka in Slovenije kot države
– v temeljnem nasprotju z jasno izraženo voljo ljudstva na referendumih.
– posmeh pravici, demokraciji in zdravi pameti.
Oče je moški in mama je ženska.
Pravica otroka je temeljna.
Pravica do posvojitve ne obstaja kot človekova pravica.
Istospolnim je naša vlada že davno zagotovila enakopravnost. Hočejo pa #prvorazrednost.
Nedopustno, da odločala 2 ustavna sodnika, ki bi morala biti izločena. https://t.co/uMWU8MkCaA
Ustavno sodišče je odločitve sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Slovenska javnost je odločitev pozdravila z odobravanjem. Med glasovi pa je bil tudi poslanec Levice Luka Mesec, ki je dejal: »Ustavno sodišče RS je razsodilo, da je razlikovanje med raznospolnimi in istospolnimi pari neustavno, kar pomeni, da imajo istospolni pari pri nas pravico do poroke in do posvajanja otrok, kot minister za delo, družino in socialne zadeve to odločitev ustavnega sodišča pozdravljam in ugotavljam, da ta odločitev sovpada s tem, kar smo v Levici govorili že zadnjih osem let.«
Državni zbor ima sedaj 6 mesecev za odpravo neustavnosti. Do takrat obvelja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol, in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Že več kot 100 let je Tour de France znana kot najslavnejša in najtežja kolesarska tekma na svetu. Vsako poletje tekma poteka v Franciji kar 3 tedne in na ceste pritegne 12 milijonov gledalcev ter 3 milijone pred televizijske ekrane.
Ali si vedel, da med tekmo kolesarji lulajo kar na kolesu? Ali, da ženske ne tekmujejo? Spodaj lahko izveš še več dejstev o tej svetovno znani tekmi!
Tour de France je eden najbolj zaželenih športnih dogodkov na svetu
Če slučajno nisi vedel, Tour de France je zelo, zelo popularen dogodek. Tej dolgi tekmi sledi okoli 12 milijonov gledalcev vsako leto, zaradi česar je ena izmed največjih športnih dogodkov na svetu. Samo dva druga dogodka sta popularnejša – Svetovno prvenstvo v nogometu (The FIFA World Cup) ni na prvem mestu, čeprav mnogi mislijo, da je. Vseeno pa zbere 3 milijarde ljudi iz 32. držav. In kaj je sploh lahko popularnejše od tega? Poletne olimpijske igre seveda!
Kolesarji lulajo na kolesih, vendar gledalci tega ne vidimo
Si se kdaj vprašal, kako Tour de France kolesarji ne lulajo po več ur med tekmo, ki traja kar 3 tedne? No, tukaj je tvoj odgovor: lulajo kar na kolesih. To seveda ni prikazano na televiziji, vendar se ustavijo ob cesti in tam opravijo svoje »opravilo«. Navadno to storijo v prvih 5. do 10. minutah tekme, ko je tempo še umirjen. In ker je julija kar vroče, spijejo veliko tekočine in tako nimajo izbire.
Najslavnejša legenda Tour de France je zdaj smatrana za utelešenje zla
Ko pomisliš na Tour de France, je prvo ime, ki pade na pamet, Lance Armstrong. Verjetno je najslavnejši kolesar vseh časov, ki je na tej tekmi zmagal kar sedemkrat zapored, od 1999 pa do 2005. Vendar je bilo leta 2012 potrjeno, da je večino časa svoje kariere jemal droge. Ker je bil del enega izmed najučinkovitejših, profesionalnih in naprednih programov v športni zgodovini, so mu odvzeli vse nazive, zdaj pa ima zelo negativen sloves.
Razlog za rumeno barvo dresa vodje je zelo enostaven
Verjetno si se že kdaj vprašal o simbolizmu, ki se skriva za rumeno barvo dresa vodje med tekmo. Mogoče predstavlja sonce, tako kot najbolj znan kralj Francije, Louis XIV? Ali pa je povezana s svetostjo in močjo? Pravzaprav pa je celo bistvo barve to, da Tour de France izhaja iz časopisa, ki je bil natisnjen na rumenem papirju. Torej je šlo samo za oglaševalsko strategijo!
Tekmovalci nikoli zares ne počivajo – tudi med dnevi, ko so prosti
Tour de France tekma je zelo naporna in se skoraj nikoli ne ustavi za tri tedne. Poleg tega se dogaja sredi poletja, ki je eden izmed najslabših poletnih časov za vožnjo s kolesom. Zaradi tega bi si mislil, da so prosti dnevi sveti in da kolesarji samo počivajo. Pravzaprav pa se zgodi nasprotno. Tekmovalci na proste dni kolesarijo. To morajo početi, saj drugače bi se jim noge hitro zakrčile. Vožnje so relativno kratke (do tri ure) in pripomerjo k temu, da mišice ostanejo pripravljene na naslednji, težek dan.
Pot Tour de France se vsako leto spremeni
Če slučajno nisi vedel, je pot Tour de France vsako leto drugačna. To pomeni, da če slučajno živiš v Franciji (ali v sosednjih državah), si kar oglej letošnjo pot – mogoče boš videl kolesarje ravno zraven sebe. Še vseeno pa vsako leto kar nekaj zadev ostaja nespremenjenih. Tekma tradicionalno poteka vsak julij, format se ne spreminja s kronometri in prehodom skozi gorovje Pirenejev in Alp. Tekma se vsakič konča na Elizejskih poljanah v Parizu.
Tour de France vsako leto postreže z novimi rekordi Foto: HilmarBuschow iz Pixabay
Obstaja več različnih kategorij zmagovalcev
Med tremi tedni 20 do 22 skupin po 8 kolesarjev tekmuje za to, da dosežejo najboljši čas. Na koncu vsake etape se vse meri. Tisti kolesar, ki ima najnižji skupni čas, obleče znamenito rumeno majico. Obstajajo pa tudi druge majice: zelena je za najboljšega sprinterja, pikčasta bela je za najboljšega plezalca oziroma najboljšega gorskega kolesarja, bela pa je za najboljšega mladega kolesarja (mlajšega od 25 let). Vse to se spreminja, na podlagi uvrstitev.
Obstaja tudi »Tour Italije«: Giro d'Italia
Nekaj let po prvi Tour de France, je bila ustanovljena Giro d’Italia s strani lokalnega časopisa, La Gazzetta dello Sport. Barva časopisa je znana skozi celotno državo, saj je roza, v nasprotju s klasično črno-belo verzijo. Zato vodja tekme nosi roza majico. Prva edicija je potekala leta 1909, še danes pa si jo lahko ogledaš vsako leto, navadno maja.
Tour de France je izzval Italijane, da so ustvarili svojo dirko Foto: stefanodalleluche iz iStock
Tour de France je na žalost sinonimna z dopingom
Vse odkar se je Tour de France začela, leta 1903 obstaja veliko obtožb glede dopinga. Večina meni, da je vsak kolesar vsaj malo dopingiran. V zgodnjih edicijah so bile nekatere droge, ki so jih kolesarji uporabljali, zelo nevarne. Te vključujejo kokain, kloroform, eter, strihnin, aspirin in alkohol. Tura leta 1998 je bila imenovana »Tura sramote« zaradi količine uporabljenih drog.
Tekma prinaša tudi žrtve
Ker tekmovalci izredno hitro kolesarijo in ker je tekma zelo dolga, na žalost ni presenetljivo, da jih je nekaj tudi umrlo. Tom Simpson je umrl zaradi infarkta leta 1967, povzročenega zaradi dopinga. Francisco Cepada se je zaletel v grapo leta 1935. Fabio Casartelli pa se je leta 1995 zaletel v betonski steber, ko mu ni uspelo zaviti. Prav tako je prišlo do nesreče leta 1964, ko je tovornjak trčil v skupino gledalcev in ubil 20 ljudi.
Konec junija so v Kongresnem centru Brdo podelili priznanja v natečaju Prostovoljec leta 2021. Zaključno slovesnost je že dvajsetič organiziral Mladinski svet Slovenije (MSS), gostil pa jo je predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, ki je že deset let častni pokrovitelj projekta. V natečaju je letos sodelovalo 112 prijav, od tega 88 posameznikov in 24 projektov. Najboljši so prejeli nazive Naj prostovoljec in Naj prostovoljka (v dveh starostnih kategorijah), Naj prostovoljski projekt, Naj mladinska voditeljica ter Naj mladinski projekt ter še dve priznanji za posebne dosežke.
Dobitniki nagrad prostovoljstva v organizaciji MSS
Projekt Lahko berljiva ustava republike Slovenije je prejel naziv Naj prostovoljski projekt. Pri projektu so sodelovali Študentska sekcija društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in Zveza Sožitje. Da bi lahko vsi poznali najpomembnejša dejstva o državi in svoje pravice, so vsebino slovenske ustave približali ljudem, ki jo težje razumejo. To so predvsem mladi, starejši, osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe s posebnimi potrebami, nepismeni in gluhi.
Naj prostovoljka v kategoriji do 29 let je postala Julija Kordež iz Prevalj. Na področju prostovoljstva se je izkazala s svojim obširnim delom v okviru podeželske mladine, saj je bila dejavna na lokalnem in nacionalnem nivoju. Naj prostovoljec do 29 let je postal Jakob Osredkar iz Ljubljane. V letu 2021 je bil aktiven pri vodenju številnih aktivnosti za mlade, izvedbi delavnic, glasbenih večerov, počitniških programov in projekta Evropske solidarnostne enote.
Naj prostovoljka v starosti nad 30 let je postala Marjetica StojanovićVerdinek iz Podvelke zaradi dolgoletnega humanitarnega dela z umirajočimi in žalujočimi. Poleg tega svoja znanja prenaša na druge z izobraževanjem in vključevanjem novih prostovoljcev. Naj prostovoljecv kategoriji nad 30 let je postal Dejan Sotirov iz Šentvida pri Stični, ki že deset let deluje na področju obravnave mladih z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo. Prej je bil aktiven na področju obravnave zapornikov, odvisnikov in drugih socialno izključenih skupin.
Naj mladinska voditeljica je postala Pia Oražem iz Mengša, ki je v kratkem času postala samostojna mladinska delavka. Izvajala je različne delavnice in programe za mlade. Naj mladinski projekt je postal Noč čarovnic 2021, ki ga je organiziral mladinski center Krško. Projekt je močno presegel nivo zabave, saj je na različne načine spodbujal kreativno preživljanje prostega časa. Priznanji za posebne dosežke sta prejela Marika Haler in Branko Lepičnik.
Mladinski svet Slovenije že 20 let prireja prireditve
Mladinski svet Slovenije je v 20 letih natečaja pripravil 19 zaključnih prireditev (ena je bila odpovedana zaradi epidemije), predsednik Borut Pahor pa je že polovico teh let v vlogi častnega pokrovitelja. V natečaj je v 20 letih prispelo 3.152 prijav, od tega 2.635 za posameznike in 798 za projekte. MSS je tako razglasil 56 naj prostovoljcev, 57 naj prostovoljk, 18 naj prostovoljskih projektov, 13 naj mladinskih projektov, 13 naj mladinskih voditeljev in še veliko posebnih priznanj.
Vlada Republike je na 7. redni seji določila besedilo Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Cilj predloga oziroma zakona je seveda stabilizacija slovenskega zdravstvenega sistema, ki je že več let na udaru javnosti. Kaj vse se bi odpravilo z zakonom, katerega naloga je urejanje slovenskega zdravstva?
Bo nov zakon uspešno stabiliziral zdravstveni kolaps?
Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema odpravlja organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolge čakalne dobe, nastale zlasti zaradi preprečevanja in obvladovanja okužbe z nalezljivo boleznijo COVID-19. Vlada RS je besedilo poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku.
S predlogom želi vlada stabilizirati zdravstveni sistem in mrežo (nivoji zdravniške službe, zdravstvene nege in drugega osebja) ter pacientom, ki čakajo preko dopustne čakalne dobe, zagotoviti primerno obravnavo. S pomočjo realizacije začasnih ukrepov zakona in opravljenih analiz želi vlada pridobiti podatke o izkoriščenosti zdravstvenega sistema.
Začasni ukrepi Predloga Zakona o stabilizaciji zdravstva
Tako v luči zakona uvaja trajne in začasne ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti, pacientovih pravic, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter poklicev v zdravstveni dejavnosti.
spreminja se ureditev področja delovanja javnih zdravstvenih zavodov (natančno se definira ustanovitelja, organ, ki uresničuje njegove pravice in obveznosti, ter predlagatelja gradiva, sestava in pristojnosti svetov zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, področje notranje revizije),
spreminja se pogoje za zdravstvenega administrativnega sodelavca,
pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob se prenaša na drug državni organ,
začasno povečanje obsega programa zdravstvene dejavnosti (za namen skrajševanja in odprave čakalnih dob) in
začasno povečanje finančne spodbude za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce.
Ministrstvo za zdravje se bo tudi v tem mandatu borilo s težavo, ki jo predstavljajo čakalne dobe na zdravstvene storitve. Kot pravijo, se zavedajo, da dolge čakalne dobe povečujejo tveganje pri zdravljenju in predstavljajo breme v delovanju sistema zdravstvenega varsta. Zdaj naj bi pripravili akcijski načrt s katerim se bodo zoperstavili tem težavam in izboljšali kakovost sistema. Kako bo Ministrstvo za zdravje izboljšalo probleme v zdravstvenem sistemu?
Ministrstvo za zdravje z akcijskim načrtom proti težavam
»Na ministrstvu se zavedamo, da dolge čakalne dobe povečujejo tveganje pri zdravljenju, podaljšujejo odsotnosti z dela, kar povečuje stroške zdravljenja in predstavljajo dodatno breme za nemoteno delovanje sistema zdravstvenega varstva, tako s finančnega in organizacijskega vidika, kakor tudi gospodarskega vidika,« so zapisali na Ministrstvu za zdravje.
»Predlogi aktivnosti za izboljšanje kakovosti izmenjave podatkov v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje – osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov in čakalnih dob v Republiki Sloveniji«
Pripravili so akcijski načrt, ki vključuje predloge aktivnosti za izboljšanje kakovosti izmenjave podatkov v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje. Slednje bo osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov in čakalnih dob v Republiki Sloveniji. V skladu z akcijskim načrtom bo pod okriljem ministrstva predvidoma že v naslednjem tednu imenovana koordinacijska skupina pod vodstvom vršilke dolžnosti generalnega direktorja novoustanovljenega Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu dr. Alenka Kolar.
Skrajšanje čakalnih dob s pomočjo akcijskega načrta Ministrstva za zdravje Foto: EunikaSopotnicka iz iStock
Nad dolge čakalne dobe z akcijskim načrtom
Kako pa nad problem čakalnih dob? Kot navajajo pri zdravstvenem ministrstvu bo za učinkovito izvedbo ukrepov na področju čakalnih dob in čakalnih vrst bo v sistemu zdravstvenega varstva potrebno zagotoviti kakovost oziroma točnost podatkov, kar pomeni izmenjavo podatkov, ki jih beležijo izvajalci zdravstvenih storitev v lokalnih informacijskih sistemih v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje. Poleg tega bodo ključno oziroma pomembno vlogo v procesu krajšanja čakalnih dob odigrali člani svetov javnih zdravstvenih zavodov, ki bodo pripomogli k aktivnemu spremljanju aktivnosti skrajševanja čakalnih dob.
Akcijski načrt pa predvideva še spremembo modela financiranja ter plačilo zdravstvene storitve na podlagi eNapotnice v okviru strokovno dopustne (maksimalne) čakalne dobe od začetka do zaključka zdravljenja ter pripravo ukrepov ob nespoštovanju le-te.
Slovenska vlada je sprejela sklep, da se lahko na meji s Hrvaško prične postopek odstranjevanja ograje. Ograje so bile po besedah vlade in Ministrstva za notranje zadeve instrument, ki je bil v uporabi, ko je prihajalo do večjega obsega migracijskih gibanj. Pojasnili so, da je nesprejemljivo, da bi ograja postala trajen element mejne politike v običajnih migracijskih razmerah. Odstranjevanje bo izvedla Slovenska vojska, po odstranitvi pa bo Slovenska policija zagotavljala primerno varovanje državne meje.
Odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško v rokah vojske
»Odstranitev ograje na meji, hitri in učinkoviti azilni postopki za vse, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, spoštovanje človekovih pravic je ena od prednostnih nalog vlade, ki izhaja tudi iz koalicijske pogodbe,« je po 7. redni seji Vlade RS dejala ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar.
Policija bo z nadzorom območij, ki predstavljajo tveganje za nedovoljene migracije, zagotavljala ustrezno raven varnosti tako obmejnemu prebivalstvu kot prebivalstvu v notranjosti države oziroma EU. Policija bo pri tem partnersko sodelovala z drugimi državnimi organi ter lokalno skupnostjo.
»Migracije so del sodobnih družb, njena stalnica v sodobnosti in v preteklosti. Pri tem pa je izhodišče vlade in Ministrstva za notranje zadeve zavzemanje za varne poti migrantov in za varne meje za državljane, migrante in lokalne prebivalce,« je še dodala ministrica.
Vlada in pristojni organi bodo kljub temu še naprej spremljali odločitve evropskih in nacionalnih sodišč glede izvajanja nadzora na notranjih mejah držav članic Evropske unije ter stanje nedovoljenih migracij v celotnem evropskem prostoru.
Migracijsko krizo bo Slovenija preuredila tako, da bo temeljila na solidarnosti, prvi korak pa je odstranitev ograje na meji Foto: stokpic iz Pixabay
Migracijska politika mora temeljiti na solidarnosti
»Najučinkovitejša politika na področju migracij je zagotavljanje zakonitih in s tem varnih in urejenih migracij. Pristop vlade sledi temu načelu, ki v temelju pomeni zmanjševanje tveganj za vse – za državljane Slovenije, lokalne prebivalce in ljudi na migrantskih poteh,« je poudarila ministrica.
»Tako smo se na mojo pobudo včeraj tudi sestali s predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe, ki delujejo na področju migracij. Vesela sem bila njihovega konstruktivnega odziva, saj si vsi delimo isti cilj – to je priprava celovite migracijske strategije, v kateri bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic,« je omenila sestanek skupine o izboljšanju migracijske politike, ki ne bo le odziv na krizo.
»Tak partnerski dialog in diskusija pomenita upanje in veliko pričakovanje – na obeh straneh – za stabilno in konsistentno migracijsko politiko, ki naslavlja vse in širi polje svobode, demokracije in človekovih pravic,« je zaključila ministrica za notranje zadeve.
Cel svet je verjetno vsaj enkrat slišal za Ronaldinha – legendarnega nogometaša, ki je svojo pot začel v Braziliji in hitro priplezal do svetovno znanih klubov, kot sta Barcelona in AC Milan. Ronaldinho je sam po sebi liga zase in ideja, da bi tak zvezdnik nekega dne lahko postal tvoj znanec, prijatelj ali pa, malo bolj specifično, solastnik tvojega podjetja se zdi nemogoča. Vendar prav to se je zgodilo 29-letnemu slovenskemu podjetniku Martinu Šušteršiču. Namreč Ronaldinhovo pozornost so pritegnili njegovi 4kickerz nogometni ščitniki.
Nogometaši so nezadovoljni z že uveljavljenimi ščitniki
4kickerz je slovensko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo nogometnih ščitnikov. Uporaba nogometnih ščitnikov je v nogometu postala obvezna leta 1990, ko jih je FIFA razglasila za obvezno nogometno opremo, ki igralce ščiti pred grobimi prijemi. Nikjer pa ni določena dejanska velikost ščitnikov – igralec ima za ščitnik lahko samo kos blaga in je to dovolj. Ravno to pa je v nogometu pogost pojav – nogometaši so nezadovoljni z že uveljavljenimi ščitniki, saj so ti pretrdi in posledično neudobni, ne stojijo na mestu in jih morajo zato igralci oblimati s »tapeom«, za kar porabijo dodaten čas in energijo. Zato se kot nadomestilo za ščitnike, večkrat zatečejo h kosom blaga, h kartonu, k peni, ki jo izrežejo iz podloge za ležanje ali pa samo izrežejo koščke ščitnikov in uporabijo to, saj je manjše in udobnejše nadomestilo.
4kickerz nogometni ščitniki pa to težavo rešijo, saj so popolnoma fleksibilni in se tako prilagodijo obliki igralčeve noge – tako udobje ne predstavlja težave. Udobnost zagotavljajo tudi s svojo lahkostjo, saj so težki samo 33 gramov in so tako najlažji certificirani ščitniki na svetu. Na notranji strani so obloženi s posebno peno (impact freeze foam), ki je fleksibilna, vendar se ob udarcu strdi in udarec absorbira po celotnem ščitniku. Za razliko od ostalih ščitnikov v tem primeru nogometašem ni treba uporabljati tapea, da ti stojijo na mestu, saj 4kickerz koristijo hyper-lock tehnologijo, ki poskrbi, da se ščitnik zalepi na štucno.
Na tak način rešijo vse težave, s katerimi se nogometaši spopadajo v povezavi s svojimi ščitniki. Poleg praktičnosti pa so tudi vizualno privlačni, saj nudijo možnost personalizacije. Igralci lahko na ščitnike nanesejo svoje slike, slike svoje družine, idolov, poljubna besedila, ki jih samo še dodatno motivirajo in poskrbijo, da so njihovi bližnji z njimi tudi na igrišču.
4kickerz nogometni zvezdniki
Podobno razmišlja kar nekaj vrhunskih nogometašev, ki trenutno uporabljajo 4kickerz ščitnike. Med njimi so Luka Jović, Xherdan Shaqiri, Curtis Jones, Mesut Özil (spodnja slika), Sead Kolašinac (spodnja slika), Radja Nainggolan in drugi. Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj jih bo opazila legenda, kakršna je Ronaldinho. Zgodilo pa se je veliko več kot samo to – Ronaldinho je postal 4kickerz ambasador in solastnik podjetja.
Kaj ne bi bilo zabavno, če bi Ronaldinha zasledili nekje v Ljubljani ali pa celo v mali gorenjski vasi Predoslje, od koder prihaja mladi slovenski podjetnik, Martin Šušteršič. Menimo, da je vsem dokazal, da nič ni nemogoče, tako da – nikoli ne reci nikoli.
Oktobra letos bodo predsedniške volitve, na katerih bo kandidiral tudi prejšnji minister za zunanje zadeve in poslanec SDS-a, dr. Anže Logar. Svojo kandidaturo je najavil na novinarski konferenci v ponedeljek, kandidiral pa bo s podpisi državljank in državljanov.
Predsedniški kandidat Dr. Anže Logar
Za svojo kandidaturo se je Logar odločil po tehtnem premisleku, po pogovoru z ljudmi, ki jih ceni. »Funkcija predsednika države v danem trenutku, ko je Slovenija precej razdeljena in se sooča z izzivi, ki so pred nami od varnostnih groženj, ki terjajo zelo tehtno sodelovanje vseh političnih subjektov, civilne družbe, strokovnjakov, podjetniškega sektorja, najpomembnejša funkcija, ki lahko združi te različne poglede in prinese v slovenski prostor to potrebno enotnost,« je povedal Logar.
Po Logarjevem mnenju je predsednik republike edini državni politik, ki ima večinsko podporo, s tem pa tudi večinsko legimiteto, da poskuša te različne poglede spraviti v tisto smer, ki je dobra za državljanke in državljane Slovenije. »Pred nami so strateški izzivi, vojna v Ukrajini, kjer mislim, da je ta zgodba zelo črno-bela in je treba jasno povedati, da mora Slovenija od začetka do konca te vojne ostati na pravi strani zgodovine; pred nami je vprašanje miru – nove varnostne arhitekture v EU in širše;« je dejal Logar in nadaljeval, da se soočamo tudi s prehrambeno in energetsko draginjo, skratka z dilemami, ki potrebujejo sodelovanje zelo širokega spektra, ki pa mora biti po besedah Logarja »zelo inkluziven, ne ekskluziven, in ki terja nekoga, ki bo povezoval«.
Logar pravi, da je v preteklosti dokazal, da zna povezovati
»Predsednik mora igrati pomembno, aktivno vlogo, da redno išče rešitve za sodelovanje slovenske politike,« je še poudaril Logar. Povedal je, da je v preteklosti dokazal, da zna povezovati, da je odprt za različne poglede, da se je vedno trudil iskati soglasja, zato lahko »Slovenkam in Slovencem ponudim ravno to aktivno držo predsednika z namenom skupnega povezovanja. Glede na moje preteklo delo smatram, da lahko zelo aktivno lahko prispevam k umeščenosti Slovenije v zunanji prostor, ki pa bo v prihodnosti tudi ključnega pomena.«
Njegova predsedniška kampanja naj bi bila zelo inkluzivna in odvisna od vsakega posameznika. Rad je z ljudmi, se z njimi pogovarja in na tak način od spodaj navzgor oblikuje povezovalno politiko. V kolikor se bodo ljudje zanj na volitvah odločili, obljublja, da bo zelo deloven predsednik.
V sklopu Erasmus+ projekta BE A HERO je nastal priročnik za mladinske delavce z informacijami o prometni varnosti med mladimi in vožnjo pod vplivom alkohola. Partnerji iz treh držav so podrobno preučili tematiko in svetovali tudi, kako jo povezati s pomočjo mladinskega dialoga.
Priročnik za cestni promet
Še vedno so namreč prometne nesrečenajpogostejši vzrok smrti med mladimi po svetu. Problematika je v mladinskem sektorju preslabo zastopana in mladinski delavci niso zadosti usposobljeni za izvajanje preventivnih aktivnosti na področju prometa. S priročnikom BE A HERO želijo to spremeniti in mladinskim delavcem ponuditi kakovosten vir informacij.
Sodelujoči v projektu zaupajo izkušnjam mladinskih delavcev, da bodo znanje znali dobro deliti z mladimi. Kljub temu pa so predstavili dialog mladih, torej strukturiran dialog, z lokalnimi odločevalci za izboljšanje prometne varnosti in vožnje pod vplivom alkohola v lokalnih okoljih. Gre za metodo, s pomočjo katere se lahko povežejo mladi, Policija, lokalni odločevalci, organizacije in drugi, ter se tako s skupnimi močmi lotijo problematike.
