Štipendije družbe Hit za šolsko leto 2022/23

Družba Hit je razpisala štipendije za šolsko leto 2022/2023 v programih za deficitarne poklice. S podeljevanjem štipendij želijo prispevati k vzgoji strokovno usposobljenih in motiviranih sodelavcev, ki jim bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem zagotavljanju kakovosti številnih storitev. V nadaljevanju izveš vse o štipendijah, ki jih razpisuje družba Hit.

Štipendije družbe Hit za šolsko leto 2022/2023

Skupina Hit je eden izmed največjih evropskih ponudnikov igre in zabave v Evropi. Tudi v Sloveniji svojim gostom zagotavlja raznolika doživetja v igralnicah z več kot 3200 igralnimi avtomati, 2100 hotelskimi ležišči, 2500 mesti za organizacijo dogodkov in številno drugo ponudbo.

Za šolsko leto 2022/2023 so razpisali 11 štipendij za področje gostinstva in turizma ter informatike. S tem želijo prispevati k vzgoji strokovno usposobljenih in motiviranih sodelavcev, ki se učijo v tako imenovanih deficitarnih poklicih.

Razpisana štipendija za naslednja mesta:

  • Gastronomske in hotelske storitve – 3 mesta
  • Gastronomija/Gastronomija in turizem – 3 mesta
  • Gostinstvo in turizem – višja strokovna šola – 3 mesta
  • Računalništvo in informatika– študij 1. oz. 2. Bolonjske stopnje – 2 mesti

Štipendistom bo družba Hit omogočila redno mesečno izplačilo kadrovskih štipendij, praktično usposabljanje z delom, štipendijsko prakso v družbi Hit, strokovno mentorstvo pri praktičnem usposabljanju in mnoge spomine ter izkušnje.

Razpis za štipendije družbe Hit
Razpis za štipendije družbe Hit Foto: on hit

Prijava za štipendijo družbe Hit

Prijaviš se lahko preko njihove kadrovske službe, prijava pa mora vsebovati:

  • življenjepis ali CV,
  • zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih,
  • potrdilo o vpisu za š.l. 2022/2023 (dostaviti ga je mogoče naknadno),
  • priznanja in pohvale za dosežke med dosedanjim šolanjem (zadnja 3 leta).

Prijavo pošlji do vključno 31. 07. 2022 na e-naslov kadrovska.sluzba@hit.si ali na naslov:

Hit d. d. Nova Gorica
Služba za upravljanje s kadri
Delpinova 7 a
5000 Nova Gorica

Srečanje štipendistov ASEF z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu

0

Štipendisti Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije so se na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu srečali z ministrom Matejem Arčonom. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je sprejel študente, ki v Sloveniji nabirajo nova znanja in izkušnje, obenem pa raziskujejo in spoznavajo domovino svojih prednikov.

Štipendisti ASEF na srečanju z ministrom Arčonom

Sprejema pri ministru Arčonu se je udeležilo sedem štipendistov iz Združenih držav Amerike, Argentine in Avstralije, mentorji ASEF, sodelavci ter drugi aktivni člani fundacije. V sproščenem pogovoru z ministrom Arčonom so študenti predstavili svoje izkušnje in vtise. Kot so pojasnili, imajo tovrstne izmenjave velik pomen, ne le zaradi širitve poklicnih in študijskih znanj in veščim, ampak tudi taradi krepitve stika s koreninami.

Mnogi so obisk Slovenije izkoristili tudi za navezavo stikov s svojimi slovenskimi sorodniki in spoznavanje krajev. Tudi njihovi mentorji so izpostavili pomembnost izmenjav, ki v slovenski znanstveni prostor nove pristope in drugačne poglede.

Minister Matej Arčon je po srečanju povedal, da je zelo pomembno in dragoceno, da se mladim nameni ustrezna pozornost. Poleg tega je zagotovil, da bo urad v prihodnje podpiral tovrstne izmenjave in delovanje podobnih fundacij. Želi si, da se prepoznavnost tovrstnih izmenjav in fundacije razširi med Slovence po svetu.

V letu 2022 je bilo v okviru štipendijskega programa ASEF izbranih 11 izjemnih mladih posameznikov slovenskih korenin, ki živijo v tujini, da obiščejo Slovenijo. Temu lahko dodamo še enega štipendista, ki raziskovalnega obiska lani ni mogel izvesti zaradi Covid razmer. Sedem štipendistov je trenutno v Sloveniji, dva štipendista še prideta julija in dva konec leta, ena štipendistka (iz Kanade) pa bo obisk najverjetneje izvedla v začetku naslednjega leta.

O Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je bila ustanovljena 23. februarja 2014 v San Franciscu. Prizadeva si za »kroženje možganov« med Slovenijo in tujino. Vključuje mrežo več kot 50 slovenskih profesorjev, ki delujejo na več kot 45 univerzah po svetu in pokriva vse znanstvene vede. Dejavni so v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji, Avstriji, na Novi Zelandiji in Danskem. S štipendijami za potomce slovenskih izseljencev iz ZDA in drugih držav, ki prihajajo v Slovenijo na 10-tedenski raziskovalni obisk ali na obisk podjetja dajejo priložnost, ki jim omogoča, da napredujejo v kariernem smislu in osebno rastejo ter ob tem spoznavajo domovino svojih prednikov in vzpostavijo nove povezave, ki se ohranijo ter nadaljujejo tudi po izvedenem obisku.

Netflixova serija Stranger Things dosegla nov rekord

0

Četrta sezona popularne Netflixove serije Stranger Things je postala druga Netflixova serija, ki je presegla milijardo ogledanih ur. Prvi del četrte sezone je izšel 27. maja in od takrat so gledalci preživeli 1,15 milijard ur pred ekrani ob gledanju devetih delov nove sezone. S tem je Stranger Things 4 druga najbolj gledana Netflixova sezona, takoj za Squid Game v letu 2021.

Tudi druge sezone pod drobnogledom

V prejšnjem vikendu se je serija nahajala na Netflixovem seznamu Top 10 serij v kar 93 različnih državah. Ker pa je tako zelo popularna, trenutno tudi ostale sezone dobivajo veliko pozornosti – prejšnji vikend so bile vse štiri sezone med Netflixovimi top 6. najbolj gledanimi serijami, dohajala pa jih je lahko samo The Umbrella Academy.

Stranger Things Recap | Everything You Need to Know Before Season 4!

Netflixov merski sistem je izredno čuden in nejasen. Stanju sledi samo prvih 28 dni – koliko je serija gledana v prvih 28 dnevih po izidu, vendar se te številke spreminjajo na podlagi tega, kako epizode izidejo, kako dolge so, v poštev pa pride še mnogo drugih dejavnikov.

Squid game še vedno vodi

Lahko rečemo, da uspeh Stranger Things samo še poudari, kako uspešna je bila Squid Game – Stranger Things je štiri ure daljša od Squid Game-a, veliko bolj oglaševana, vendar še vseeno jo slednja premaga za 1,65 milijard ogledanih ur. Sicer pa še vedno obstaja možnost, da jo Stranger Things ujame. Netflix ne bo več štel ur za prvi »paket« epizod, zadnji dve epizodi pa imata še nekaj tednov časa, da dobita več ogledov. Čas je na njihovi strani, saj sta zadnji dve kar filmsko dolgi.

Squid Game | Official Trailer | Netflix

Tako lahko samozavestno trdimo, da je nova sezona Stranger Things izredno popularna. Prav tako se konča na način, zaradi katerega se že veselimo naslednje sezone in odpira okno za resnično epski zaključek te franšize. Stranger Things je tip serije, ki se ga je Netflix trudil zgraditi že kar nekaj let. Tako lahko pričakujemo nadaljnje vlaganje v serijo, ki nas bo sililo v to, da nas stalno zanima, kaj se dogaja v mestu Hawkins, Indiana.

Yu-Gi-Oh! svet žaluje, umrl njegov ustvarjalec

0

V petek je igralce, gledalce in bralce Yu-Gi-Oh! kart, serije in stripov šokirala novica, da je umrl njihov ustvarjalec Kazuki Takahashi. Umrl naj bi med potapljanjem z masko v svoji rodni Japonski. Takahashija, ki je bil star 60 let, so našli v sredo približno 300 metrov stran od obale Okinawa.

Obalna straža in gasilci so po prijavi hitro odhiteli do telesa, a to je bilo neodzivno. Po prvih ugotovitvah je bil Takahashi mrtev že vsaj dan ali dva. Telo ni imelo znakov nasilne smrti ali napada kakšne morske živali. Kljub temu uradni vzrok smrti še ni znan, saj poteka raziskava.

Iz stripa nastale karte, ki so se prodajale v milijardah

Yu-Gi-Oh! prevedeno Kralj iger se je prvič pojavil v reviji Shonen Jump leta 1996. Postal je uspešnica, če ne celo svetovna senzacija. Izhajal je 8 let, v tem času so prodali več kot 40 milijonov stripov. Nato je navdihnil karte in animirano serijo. Še bolj uspešne so postale karte, po svetu jih je bila prodana več kot milijarda. Uradno igro s kartami so začeli prodajati leta 1999. Del franšize so bili tudi filmi in videoigre ter igrače.

Stripovska zgodba in kasneje serija je govorila o dečku z bodičastimi lasmi po imenu Yugi, ki ga po rešitvi uganke obsede starodavni duh, ki mu nato pomaga izzvati različne nasilneže in negativce v mistični igri s kartami.

Novica o smrti je šokirala navijače franšize Yu-Gi-Oh!. Veliko se jih je ustvarjalcu zahvalilo z objavami na družbenih omrežjih, v katerih so delili svoje zgodbe, kako so preko Yu-Gi-Oh! kart spoznavali prijatelje in se začeli družiti.

Yu-Gi-Oh! Duel Monsters Season 1, Version 1 Opening Theme

Od Yu-Gi-Oh! bolj popularni le Pokemoni

Največji vpliv so na mlade imele Yu-Gi-Oh! karte, okrašene z mehanskimi pošastmi, in čarovniškimi ter mitološkimi bitji. Cene nekaterih so na vrhuncu zbiranja in igranja bile vredne celo bogastvo.

O popularnosti franšize veliko pove pripetljaj iz leta 1999, ko je na dogodek Yu-Gi-Oh! v tokijskem bejzbolskem stadionu prišlo toliko otrok in staršev, da je moral izdelovalec iger in organizator Konami poklicati policijo zaradi izgredov.

Yu-Gi-Oh! je tudi izven Japonske ena najbolj popularnih franšiz s kartami, večji Japonski izvoz so le Pokemoni.

Kako dobro poznaš granito?

Granita (v italijanščini tudi granita siciliana) je napol zamrznjena pijača iz sladkorja, vode in različnih arom. Izvira iz Sicilije, v različnih oblikah pa je na voljo po vsej Italiji in drugod po svetu. Sorodna je sorbetu in italijanskemu ledu, vendar ima v večjem delu Sicilije bolj gladko, kristalno teksturo.

Tekstura granite se razlikuje od mesta do mesta. Na zahodni obali Italije in v Palermu je najbolj kockasta, na vzhodu naše sosede pa je skoraj tako gladka kot sorbet. To je v veliki meri posledica različnih tehnik zamrzovanja: bolj gladke vrste se proizvajajo v stroju za sladoled, medtem ko se bolj grobe vrste zamrznejo le z občasnim mešanjem, nato pa se strgajo, da nastanejo ločeni kristali.

Običajne in tradicionalne aromatične sestavine so limonin sok, pomaranče, jasmin, kava, mandlji, meta ter v sezoni gozdne jagode in črne murve. Čokoladne granite imajo tradicijo v mestu Catania, na voljo pa so tudi v drugih delih Sicilije. Nianse sicilijanskih sestavin so pomembne za okus končne granite: sicilijanske limone so manj kisle, bolj cvetlične sorte, podobne Meyerjevim limonam, medtem ko uporabljeni mandlji vsebujejo določeno število grenkih mandljev, ki so ključni za značilen okus mandljev. Druga priljubljena aroma, ki se uporablja v graniti, je pistacija, prav tako kmetijski proizvod Sicilije.

Colorful summer slushies
Osveži se in uživaj poletje na polno! Foto: etorres69 iz iStock

Kje lahko poskusiš granito?

Da pa ne bomo pisali samo o italijanskih granitah, je ta priljubljena na pol ledena pijača še kako osvežujoč napitek v vročih poletnih mesecih tudi v Sloveniji. Granito prodajajo že na vsakem koraku v najrazličnejših okusih. Rokmar ponuja baze za granito v šestih okusih. Za pripravo poleg baze potrebuješ le še vodo in malo sladkorja. Osveži se in uživaj poletje na polno!

Na današnji dan: Dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici

0

11. julij je bil s strani Evropskega parlamenta s posebno resolucijo razglašen kot dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Srebreniški pokol se je zgodil med 6. in 25. julijem 1995, ko so vojaki pod vodstvom generala Ratka Mladića pobili več kot osem tisoč muslimanskih dečkov in mož. Tako se vsako leto v poletnem mesecu spomnimo umrlih v enem najhujših dogodkov v zadnjih letih.

Srebreniški genocid pred 27 leti

Na današnji dan se ponovno spomnimo grozodejstev vojne v Bosni in Hercegovini.  V mislih smo z žrtvami tega tragičnega dogodka, njihovimi družinami in njihovimi bližnjimi ter vsemi, katerih življenja so bila prizadeta, in tistimi, ki so še vedno pogrešani. Srebrenica mora ostati v našem spominu tudi kot opomin, da se tovrstna grozodejstva ne bi smela nikoli več ne ponoviti ne dopustiti. Zavezanost humanosti in pravičnosti morata ostati temelj naše civilizacije.

Genocid v Srebrenici je eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini in odgovornost vseh je boriti se za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida. »Na desetine ljudi je vsakodnevno umiralo in smrt je postala del vsakdana. Nisem si predstavljal, da bom preživel. Vendar sem upal, da mi bo lažje, v kolikor prenesem brata do svobodnega ozemlja,« je v svoji resnični zgodbi zapisal Hasan Hasanović, eden od preživelih.

Da ne pozabimo genocida v Srebrenici tudi v Sloveniji skrbita spletna stran Srebrenica – 8372 živih spominov in Muslimanski kulturni center Ljubljana.

Mikroboti, ki nam bodo čistili zobe

0

Prvi dokaz o uporabi zobnih ščetk sega v četrto tisočletje pred našim štetjem. Babilonci in Egipčani so okoli leta 3500 pr. n. št. uporabljali veje drevesa arak (Salvadora Persica), ki ima antibakterijske učinke. Na kitajskem so uporabljali ščetke podobne današnjim, a za ščetine so uporabljali dlako (oz. ščetine) severnjaških prašičev. Danes so ščetine iz najlona, ročaj iz plastike, naše ščetke so čistejše in bolj učinkovite, imamo celo električne in takšne, ki vsebujejo računalniški procesor za boljše prilagajanje površini zobovja. A še vedno zgolj ščetkamo. Ali obstaja alternativa?

Raziskovalci z Univerze v Penisilvaniji so razvili nov sistem za dentalno higieno, ki namesto ščetke uporablja mikrorobote in magnete. Magnet usmerja mikrorobote, ki učinkovito in temeljito očistijo vsak skrit kotiček v zobeh. Tehnologija ubije dve muhi na en mah, saj lahko nadomesti ščetkanje in nitkanje.

Mikroboti za ščetkanje? Kako bi to delovalo?

Mikroroboti so sestavljeni iz nanodelcev železovega oksida. Raziskovalci so izrabili dve njegovi lastnosti: magnetno in katalitsko aktivnost. Prva pomeni, da se odziva na magnetna polja (po domače, je magneten. Za razliko od npr. svinca ali aluminija). Zaradi te lastnosti lahko magnet usmerja premike mikrorobotov in jih celo razporeja v različne oblike – ko je treba doseči skriti prostor med zobmi, se jata mirkorobotov razporedi v nitko in z lahkoto opravi delo.

Druga lastnost pomeni, da železov oksid deluje kot katalizator. V našem primeru gre za vodikov peroksid, ki ob prisotnosti železovega oksida sprosti proste radikale, ki ubijejo zobne bakterije.

Dlesni so na varnem, zobne bakterije pa ne

Raziskovalci so svoj izum preizkusili ploščici iz umetnega materiala podobnega zobem. Nato so uporabili 3D modele ustne votline, da so prilagodili vodenje mikrorobotov po zapleteni naravni površini zobovja. Nazadnje so izum testirali še na resničnih zobeh. Ugotovili so, da deluje in tudi, da ne poškoduje dlesni, kakor bi si človek mislil.

Sistem se da programirati in tako prilagoditi uporabniku. Mikroroboti so lahko dovolj močni, da odstranijo plast biofilma, ki se nabere na zobeh in gosti bakterije, hkrati pa dovolj nežni, da ne poškodujejo dlesni.

Tehnologija še čaka na prvega uporabnika oz. pacienta. Prvotno je bila namreč razvita za ljudi z gibalno oviranostjo, ki si zob ne morejo ščetkati sami. Morda pa nekega dne postane sistem dovolj preprost za izdelavo in komercialno prodajo.

Na začetku spodnjega videa lahko vidiš delovanje magnetnih mikrorobotov v praksi.

Magnetic Micro-Robots

Kratka zgodba: Večerni deja vu

0

Preprosto je misliti, da v centru Ljubljane ponoči ni nikogar. Veliko ljudi je, predvsem tistih, ki pozno zapuščajo svoja delovna mesta. Opazujem jih med hojo domov. Po bregu slišim zaklepanje vrat njihovih trgovinic in lokalov. V zatemnjeni izložbi ene izmed trgovin opazim samega sebe. Vidim obrise puloverja, hlač in čevljev. Vse razen hlač je nameni črno, kar se v temini izložbe ne opazi. Spusti se prva roleta, pospravijo se ključi in tako naprej po ulici. Hodim, izmenjuje pa se vrata, izložba, vrata, izložba, vrata in tako v nedogled. Vsak večer na tej ulici je isti in nikoli se ne zgodi nič novega. Tako je bilo včeraj in tako bo jutri. Rahel premik rutine so petki in sobote, ker smo študentje zunaj in pijemo kot žolne. Tisti dnevi mi niso všeč, polno je črepinj in luž tega in onega. Vse smrdi. Smrdi tudi zdaj, a drugače, ker gre za vonj restavracij. Stopim mimo tistega lokala, ki je nižje od tal. Preštevam mize, ki jih vidim skozi okna.
»En, dva, tri,« si šepetam število miz.
V trenutku, ko se okna lokala končajo, se spotaknem in padem na tla.
»Oprosti, oprosti, res mi je žal,« še pred tem slišim nežen glas.
»Res ni panike,« ji odgovorim, ko še vedno sedim na tleh.
Zdaj jo nekoliko bolje vidim. Manjše postave je, drobna punca s temnimi lasmi. Ne vidim nič več drugega kot to, da je oblečena v nekakšno bundo.
»Si res okej?« me vpraša in z nasmehom ji dam vedeti, da sem popolnoma okej.
»Super sem, vsaj monotonost sprehoda si mi razbila.«
»Kakšno monotonost? Zakaj bi se nekdo sploh sprehajal tukaj?« me vpraša in vem, da s svojim vprašanjem ne misli resno.
Opazim nekaj podobnega nasmehu, ki hitro izgine. Njen obraz je nežen z nežnimi potezami. Tako rad bi rekel, da ima rjave oči, a je v tej temi vse črno. Bližnje luči ugašajo, mesečina pa ni dovolj močna, da bi mi pomagala. Preostalo si zamislim sam. Enako je mižanju, vse je preprosto v moji glavi.
»No tega ne vem, vem pa, da nisem jaz tisti, ki je sedel na tleh,« ji odgovorim.
Sedim na mrzlem betonu, a želje po vstajanju nimam. Naslanjava se na svoj del stene in sediva pri miru. Ob njenih nogah opazim torbo.
»Vem ja. Oprosti še enkrat,« se mi še enkrat opraviči, a tokrat je njen glas tresoč in hiter.
Zdi se mi, da je tudi za njo težek dan, saj se tudi njej še ni zljubilo vstati.
»Res ni nič hudega. Vem, da se prvič vidiva, ampak, si okej?« jo vprašam.
Prvič me pogleda direktno v oči in ne umakne pogleda. Svetloba mimoidočega kolesarja ji osvetli obraz in zdaj jo vidim. Njeni lasje so temno rjave barve, oči prav take. Na sebi nima ličil, oblečena pa je v neko rumeno polo majico. V glavi premetavam ugibanja o tem, kje dela. Ne najdem odgovora, konec močne svetlobe pa zmoti moj pogled.
»Res beden dan je za mano. Faks, služba… Nočem še domov,« reče in se presede na mestu.
»Bi šel na pijačo z mano?« me vpraša takoj za tem in me preseneti.
Gib njene glave mi da vedeti, da jo je sram vprašanja in bi ga vzela nazaj, če bi ga le lahko.
»Amm, ja …« želim odgovoriti brez, da bi ji dal vedeti, kako presenečen sem.
»Ne bi te smela vprašati tega. Oprosti,« me prekine, se še enkrat opraviči in vstane.
»Ne, ne. Z veseljem bi šel,« ji dam vedeti in tudi sam hitro vstanem.
Roke si obrišem v hlače in se ji nasmehnem.
»Greva do parka?« me vpraša in že s tonom vprašanja odgovori nanj.
Prikimam in stopim na njeno desno stran. S kotičkom očesa vidim, da je za glavo in pol manjša. Nekaj v njej me noro privlači in po dolgem času tega ne znam opisati z besedami. Po neuspehih mi je zdaj popolnoma vseeno za videz, želim le pogovor. »Ime mi je Tea, brez j-ja,« prekine moje misli in me spet navduši, tokrat z besedami. Všeč mi je njeno ime. Tea, brez j-ja. Prijazno mi ponudi roko in pazim, da je ne stisnem premočno. Predstavim se in začutim hladnost njene dlani. Njena majhna dlan se izgubi v moji roki, ki gori v tem hladnem večeru.
Sprehod do najinega cilja mi riše sliko nje. Leto mlajša je od mene, vem v kateri trgovini dela in ugotovil sem, kako točno izgleda. Ne samo zaradi sojev luči po Ljubljani, ampak tega, da sva se dodala na Instagramu. Pozna moje ime in priimek, jaz pa njenega. Vem, da ima rada knjige in zame je ta večer to dovolj.
»Zakaj imaš zapisano ime s črko J?« jo vprašam.
»Ker ljudje ne znajo napisati Tea,« reče naveličano in gleda kako s prstom podrsam po njenem profilu.
Na slikah ima lase različnih barv, zdaj pa je na svoji naravni, temno rjavi barvi. Slednje mi je povedala sama in dodala, da se barva glede na takratno počutje. Nazadnje se je pri frizerju počutila bedno zato se ni pobarvala. Med sprehodom se smejiva in se pogovarjava. Deliva si zgodbice o šoli, službi, filmih in glasbi. Glede vsega se dopolnjujeva in vsako naslednje vprašanje o okusih v meni zbudi pričakovanje, da se bova v nečem razlikovala. Ne greva več v park, ustavila sva se v lokalu, ki je odprt pozno v noč. Poln je ljudi in usedeva se za prazno mizo.
»Rum kolo bi prosim,« naroči in jaz naročim isto, ker se mi ne da gledati po meniju.
Pogovor se nadaljuje in kozarci se praznijo. Vsaka naslednja runda pomeni več vrtoglavice in bolečine v moji glavi. Vem, da ne bom več dolgo zdržal tega tempa. O njej sem izvedel dovolj, da bi jo želel ponovno srečati.
»Si mogoče v petek prosta?« iznenada ustrelim in na njen obraz se prikrade prečudovit nasmeh.
Ugrizne se v ustnico in me pogleda. Ravno, ko želi odgovoriti, mi skozi glavo šine sunek bolečine. Primem se za glavo in zamižim.
Ko odprem oči, ugotovim, da nisem v nobenem lokalu. Ležim na mrzlih betonskih tleh in gledam v temno nebo. Zagledam postavo, ki mi pomaga v sedeči položaj. Zravnam se in si pogladim del glave, od koder prihaja bolečina. Moj pogled se usmeri na levo, kjer vame bolšči punca s temnimi lasmi v rumeni majici. Skušam videti njen obraz, kar mi omogoči mimoidoči kolesar, ki jo osvetli.
»Oprosti, ker sem te zbila. Gledala sem v tla in naslednji trenutek je bil BUM. Oprosti res, nisem hotela,« se začne opravičevati in mi razlaga moj padec.
Vseeno mi je, kaj mi govori. V naslednjem trenutku iztegne roko in se mi predstavi.
»Moje ime je Tea,« reče in se nasmehne.
»Tea brez j-ja,« jo dopolnim.
Njen obraz napolni nalezljiv nasmeh.

Finalisti nagrade Social Impact Award

0

Znani o finalisti nagrade Social Impact Award, ki velja za največjo skupnost mladih socialnih inovatorjev. Projekt nudi podporo mladim socialnim podjetnikom v zgodnji fazi razvoja, v Sloveniji pa je prisoten šele drugo leto. Nagrado Social Impact Award pospremi tudi neposredna finančna podpora. Kdo so letošnji finalisti za nagrado Social Impact Award?

Kaj je Social Impact Award?

Social Impact Award (SIA) je največja evropska skupnost mladih socialnih inovatorjev, ki išče odgovore na zahtevne lokalne in globalne družbene izzive. Gre za projekt, ki nudi podporo mladim socialnim podjetnikom, ki so še v zgodnji fazi razvoja in izvedbe inovativnih poslovnih rešitev za spopadanje z najpomembnejšimi družbenimi izzivi našega časa. Projekt obstaja že več kot desetletje, v Sloveniji pa je prisoten od leta 2021. Najobetavnejše podjetniške ideje prejmejo nagrado Social Impact Award, ki predstavlja neposredno finančno podporo.

Aprila letos so se po Sloveniji pričeli odvijati različni dogodki in delavnice o socialnem podjetništvu. Projekt je v enem mesecu dosegel skoraj 500 mladih in jim pomagal pri spoznavanju socialnega podjetništva in razvijanju njihovih idej.

Social Impact Award 2022 in letošnji finalisti

Pretekli teden je strokovna žirija glasovala za najboljšo idejo projekta Social Impact Award Slovenija 2022 in izbrala 12 ekip, ki so se uvrstile v naslednjo fazo tekmovanja. V drugem delu tekmovanja bodo svojo idejo ob strokovni podpori mentorjev razvijali in nadgrajevali.

Finalisti programa Social Impact Award 2022 so:

  • DRUŽABNE IGRE ZA STAREJŠE IN OSEBE Z DEMENCO TER ONLINE IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU KOGNICIJE IN KOMUNIKACIJE S STAREJŠIMI, Ajda Lah, Samira Lah, Damjana Pangerčič
  • PRSKALNIK – PRVI ISKALNIK PRAKSE, Nemanja Raduljica, Petar Petrović, Andraž Adamič, Ambrož Klančar, Tim Rekelj, Matej Aleksov
  • USPOSABLJANJE NA PODROČJU IZVAJANJA PSIHOLOŠKEGA SVETOVANJA PREKO SPLETA, Andreja Olovec, Urša Mele, Kaja Miglič Pirkmaier, Gašper Bezjak, Sara Širnik, Eva Puc
  • RINGRING12, Endi E. Pašić, Tadej Zevnik, Vladan Necev, Matjaž Hribar
  • VSAK OTROK SI ZASLUŽI OBROK, Žiga Kokoravec, Albin Bobnar, Timotej Čelešnik
  • VEZ, Tina Košenina, Veronika Stepanova, Karla Franca, Uršek Slivšek, Pika Cvikl
  • ART, Stojan Vasilev, Martin Petrič, Ksenija Frelih, Jure Jakomin
  • PLAC NAVDIHA, Katarina Kocman, Tanita Čamdžić, Nina Kapelj Lukman
  • OPTILIFE, Žan Luka Lavriha, Ema Petavar, Katja Petrič
  • KOOKIDI, Sandra Oman, Urban Boštic, Iztok Pavlin, Manca Pavlin
  • FITKO, Klara Kušar, Urška Petek
  • AVTOMATI S PRIDELKI MANJŠIH KMETIJ ZNOTRAJ TRGOVIN, Dolores Sodja

Septembra bo na vrsti vseslovensko glasovanje za najboljše ideje, oktobra pa osrednji dogodek programa – podelitev. Odvijala se bo v Mestni občini Koper, nagrajene pa bodo štiri ideje.

Svetovno prebivalstvo bo kmalu zabeležilo nov rekord

0

11. julija praznujemo svetovni dan prebivalstva. Datum ima simboličen pomen, saj je leta 1987 na ta dan svetovno prebivalstvo prvič doseglo 5 milijard. Če se ti morda že število 5 milijard zdi veliko, zajemi sapo! Po ocenah Združenih narodov na Zemlji trenutno živi 7,8 milijarde ljudi. Največ prebivalcev ima Kitajska, in sicer 1,44 milijarde, sledi ji Indija z 1,39 milijarde prebivalci.

Rast svetovnega prebivalstva skozi zgodovino

Po pregledu rasti prebivalstva v zgodovini se je pokazal vzorec rasti, ki kaže, da se je v zadnjih nekaj desetletjih svetovno prebivalstvo vsakih 12 let povečalo za eno milijardo. Prvi večji mejnik, milijardo, je svetovno prebivalstvo doseglo leta 1804. Populacija se je podvojila 123 let pozneje, leta 1927. V naslednjih 33 letih se je število prebivalcev povečalo na tri milijarde, nato pa v 15 letih na štiri. Za vsako naslednjo milijardo se je populacija povečala v 12 letih, sedem milijard je dosegla leta 2011.

Rast svetovnega prebivalstva
Foto: SURS on SURS

Napovedi za prihodnost in naslednji mejnik

Po projekcijah Združenih narodov bi lahko osmo milijardo dosegli že v prihodnjih dveh letih. Napovedujejo tudi, da bo čez 35 let, torej leta 2057, na Zemlji živelo 10 milijard ljudi.

Po ocenah se svetovno prebivalstvo vsako leto poveča za 82 milijonov, hitrost rasti pa se bo na različnih celinah razlikoval. Po napovedih bo populacija Afrike naraščala najhitreje.

Prihodnost prebivalstva Evropske unije in prebivalstva Slovenije

V Sloveniji živi 2.107.180 ljudi. Število hkrati predstavlja 0,5 % prebivalstva Evropske unije, ki ima skupno 447 milijonov prebivalcev. Državljani Evropske unije sestavljajo manj kot 6 % svetovnega prebivalstva.

Na prihodnost Evropske unije in znotraj nje tudi Slovenije bodo vplivali v povprečju manj rojstev, višja povprečna starost mater ob rojstvu otrok in daljšanje življenjske dobe. Iz podatkov Eurostata pa je razvidno tudi, da se je povprečna starost prebivalcev EU zvišala. Polovica prebivalcev Evropske unije je starih več kot 44 let.