Funkcija za sledenje menstrualnemu ciklu na pametnih urah deluje podobno kot temu namenjene aplikacije na pametnih telefonih. Največja prednost pametne ure je, da lahko na hitro preveriš ali vneseš podatke kar na zapestju. Poleg tega lahko na enem mestu primerjaš cikel z ostalimi zdravstvenimi parametri, ki jih beleži ura.
Te funkcije nimajo vse pametne ure, zagotovo jo ponujajo novejše različice Applove, Samsungove, Fitbitove in Garminove ure.
Menstrualni cikle z Apple in Samsung napravami
Na Applovi uri je mogoče uporabljati Applov Cycle Tracking (Spremljanje cikla), ki je nanjo že vnaprej naložen, na Samsungovi pa Women's Health (Žensko zdravje). Zabeležiš lahko datume menstruacije, simptome, spolno aktivnost in ostale podatke. Ura te opozori o prihodu menstruacije in ponuja vpogled v podatke prejšnjih ciklov. Podatke lahko vnašaš v z uro povezano aplikacijo na telefonu (Health na iPhonu oziroma Samsung Health), še lažje pa neposredno na uri. Tako na Applovo kot na Samsungovo uro si lahko naložiš tudi katero drugo aplikacijo.
Foto: Jonas Leupe / Unsplash
Menstrualni cikle na napravi Fitbit
Na Fitbitovo uro se ne da vnašati podatkov o menstrualnem ciklu, so pa na voljo za vpogled v razdelku Menstrual Health (Menstrualno zdravje). Podatke vneseš prek aplikacije Fitbit na telefonu, ki jo povežeš s pametno uro.
Menstrualni cikel z Garmin napravami
Garminove ure so primerne za športnike. Poleg osnovnih funkcij, ki jih ponujajo prejšnje tri ure, funkcija Menstrual Cycle (Menstrualni cikel) ponuja smernice glede prehrane, treninga in splošnega zdravja. Aplikacija na primer ponuja informacije glede tega, kateri dodatki so lahko koristni pri ustavljanju krčev v trebuhu.
Ura ponuja tudi poglobljeno sledenje nosečnosti. Noseče uporabnice lahko najdejo informacije o smernicah glede velikosti in teže svojega otroka ter zabeležijo simptome, glukozo v krvi in gibanje dojenčka. Aplikacija ponuja tudi pojasnila, kako lahko nosečnost vpliva na druge Garminove meritve in funkcijo vadbe.
Podatke lahko vnašaš prek aplikacije Garmin Connect na kompatibilni napravi ali prek spleta (Garmin Connect Web).
Foto: John Arano / Unsplash
Pred uporabo premisli o tem
Zavedati se moraš, da gre za občutljive zdravstvene in zasebne podatke, vključno s podatki o spolni dejavnosti. Preden se odločiš, da svoje podatke posreduješ tretji osebi, premisli o varovanju zasebnosti ponudnika aplikacije in katere podatke boš vnašala v sledilnik.
Poleg tega so tovrstne aplikacije priročne za sledenje ciklu, načrtovanju spolnosti in pridobivanje informacij, vendar podatki niso dovolj zanesljivi, da bi služili kot edina oblika kontracepcije.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo javni razpis Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 18. avgust 2022 do 12.00 ure. Kaj točno je Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju?
Javni razpis za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj
Javni razpis je sofinancirana izvedba projektov, s katerimi se krepi sodelovanje in povezovanje visokošolskega sistema z gospodarstvom ter z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem/regionalnem okolju. Cilj samega razpisa je tako spodbujanje prožnih oblik učenja za izboljšanje kompetenc potrebnih za ustvarjanje delovnih mest in omogočanje lažjega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev.
Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju
V projektne aktivnosti se bodo vključili študenti pod mentorstvom pedagoških mentorjev, delovnih mentorjev oziroma strokovnih sodelavcev iz lokalnega/regionalnega okolja. Na ta način se bo mladim omogočalopridobivanje konkretnih, praktičnih izkušenj že med izobraževanjem, razvoj znanj za neposredno udejstvovanje pri uresničevanju idej in pridobivanju izkušenj, razvoj podjetnosti, inovativnosti, kreativnega razmišljanja, ustvarjalnosti ipd. za večjo zaposljivost in lažji prehod v delovno okolje.
Z javnim razpisom se naslavlja tudi druge izzive visokega šolstva kot na primer sistemsko uvajanje prenosa znanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem, večja fleksibilnost in prilagajanje študijskih programov potrebam trga dela ter vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem.
V Strasborugu je potekal Youth Action Week, ki ga je organiziral Svet Evrope. Združil je več kot 450 mladih iz področja celotne Evrope, glavna tematika tedna pa je bila demokracija. Mladi tukaj: Demokracijo zdaj, se je glasil slogan YAW, na katerem sta bila med drugimi prisotna tudi Anja Košir in Lars Podkrajšek. Z nami sta spregovorila nekaj besed o Youth Action Week in participaciji mladih.
O Youth Action Week v Strasborugu
V Strasborugu je potekal teden namenjen mladim. Youth Action Week oznanja 50. obletnico podmladka Sveta Evrope, ki je v tem tednu gostil več kot 450 udeležencev iz članic Evropske unije in širše. Teden je minil v znamenju pogovorov in delavnic o vpetosti mladih v demokraciji in o pomenu človekovih pravic. Mlade je ob otvoritvi nagovorila tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčanović Burić.
Lars Podkrajšek, Anja Košir in Matjaž Gruden na zaključnem delu Youth Action Week v Strasbourgu (od leve proti desni)
Zakaj se vama zdi dogodek Youth Action Week tako pomemben za mlade in kako ga vidita ter občutita sama?
Anja: Izjemno pomembno je, da mladi z delom in svojo participacijo pokažejo, kje leži njihov interes, kje ležijo problematike, kaj si želijo, prav tako je pomembno, da je njihov glas upoštevan s strani funkcionarjev. Pomembno je, da se razlike med socialno ekonomskimi skupinami, z delom in vključevanjem zmanjšujejo. Predvsem pa takšna vrsta participacije da mladim občutek, da so slišani, da imajo glas in točko pomena. Dogodek, kot je Youth Action Week, ki omogoči zbiranje ljudi z različnih držav, nam ne da le občutka povezanosti, ampak možnost izobraževanja o situacijah in delu v drugih državah in delu mladinskih delavcev. Vsekakor ga priporočam vsem.
Lars: Sam bi strnil v tri točke. Prva točka je izmenjava mnenj. Ne samo to, da že s tem, da smo tukaj, pokažemo, da smo aktivni, ampak s tem dobimo tudi priložnost izmenjave mnenj in različnih pogledov iz različnih držav. Potem na podlagi tega oblikujemo predloge, kako bo vodena sama kampanja, kar je tudi sam namen Youth Action Week. Druga točka je učenje novih praks. Toliko novih praks, kot se jih naučiš tukaj, se jih boš stežka kjerkoli drugje. Pomembno je to, da se mladi iz celotne Evrope povezujemo med seboj in se učimo drug od drugega. Seveda so situacije med državami različne, ampak prakse, ki jih dobiš tukaj, lahko zlahka implementiraš oziroma preneseš na področje svojega dela v lastni državi. To ostane za vedno. Tretja točka pa je, da smo mladi tukaj slišani. V veliko primerih in veliko državah mladi niso slišani in nimajo možnosti izražanja lastnega mnenja, oblikovati politik skupaj z odločevalci, medtem ko tukaj mladi dobijo to priložnost. Tukaj dobimo priložnost, da skupaj z mladimi iz celotne Evrope oblikujemo politike, ki bodo vplivale, ne samo na lokalni in nacionalni ravni, ampak tudi na mednarodni ravni.
Francoski esejist Maxime Lledo je ob otvoritvi tedna Youth Action Week dejal: »Kako bo teh 50 točk pomagalo oziroma kako bo teh 50 točk drugačnih?« Kako bi sama odgovorila na to vprašanje?
Lars: Teh 50 točk je seveda simboličnih, lahko bi jih bilo veliko več. Gre za to, da evropski mladinski center praznuje svojih petdeset let obstoja, ampak točk je veliko več. Vse te točke, ki jih bomo tukaj zajeli, bodo ostale v dokumentih, bodo zajete in z vsemi bomo lahko potem delali naprej. Točke predstavljajo okvir, v katerem bo vodena kampanja. Ker kampanjo mladi in ker jo sestavljamo tisti, na katere je kampanja osredotočena, je zaradi tega učinkovitost same kampanje veliko večja. Mi vemo, kaj mladi želijo in kako reagirajo na določene reči, saj smo tudi sami mladi. S tem lahko omogočimo veliko bolj učinkovito kampanjo. Hkrati lahko s tem tudi participiramo na nekem projektu, ki bo na koncu pomembno vplival, ne samo na nas, ampak na ostale generacije po vsej Evropi.
Anja: Kot je že Lars povzel, bi se sama nekoliko bolj osredotočila na vsebinski del. Tematike, ki so povzete, so letos bolj prepoznane kot ključne. Prav zato so jih naslovili na nas mlade skozi delavnice. Tudi točke in skupine, ki so bile oblikovane, so bile oblikovane z namenom priprave načrta in koncepta. Za vsebino je predvsem pomembno to, da prihajamo iz različnih držav, različnih kultur in različnih ozadij. Prav zato, ker nimamo enakih izkušenj, pogledov in navsezadnje vsebinskih podatkov o določenih tematikah. Sama vsebina, ki se oblikuje, je ključna zaradi tega, ker je koncept univerzalen in prinaša univerzalne rešitve. Tako skoznjo oblikujemo konkretno vsebino.
Youth Action Week je združil mlade s celotne Evrope, ki so sodelovali na delavnicah in pogovorih o demokraciji
Kako bosta vse znanje, ki sta ga pridobila, implementirala doma v Sloveniji in pri bodočih projektih in akcijah?
Anja:Osebno bi znanje, ki sem ga tu pridobila, želela implementirati pri delu z mladimi in delu za mlade v sklopu mladinske politike. Predvsem, ko govorimo o manjšanju razlik med priložnostmi, ki jih imajo mladi glede na socialno ekonomsko okolje. Na tem veliko delamo v Mladem forumu in mislim, da so take delavnice ključne za zbiranje podatkov o praksi iz drugih držav. Tudi vsebina, ki se bo oblikovala se bo implementirala, saj je bila narejena od mladih za mlade.
Lars: Nikoli ne veš, kam te poti vodijo. Ampak kamorkoli te pot vodi, je vedno dobro imeti izkušnje. Vedno je dobro imeti neke dobre prakse, ki si se jih naučil skozi, ne samo teorijo, ampak skozi praktične primere. Zdi se mi pomembno, da se predvsem pri bodočih projektih, pri katerih bom sodeloval, lahko to znanje pokaže v najboljši luči. Torej, da se te izkušnje med seboj pomešajo in iz tega nekaj dobrega izvlečemo in ustvarimo dober projekt. Moramo razumeti, da je v Sloveniji participacija mladih trenutno še vedno prenizka. S temi izkušnjami lahko delamo na tem, da povečamo participacijo mladih v Sloveniji. Ne samo na političnem področju, ampak na družbeno socialnem področju. V prostovoljstvu, nevladnih organizacijah. Mogoče že samo to, da nekdo sodeluje v šolskem parlamentu. Z vsem tem se izboljšuje participacija in vse, kar smo od tega tedna prejeli, bomo lahko uporabili na prihodnjih projektih.
Kakšne nasvete bi imela za mlade v luči prihajajočih dogodkov, ki jih bo organiziral Svet Evrope oziroma Evropska unija. Kako bi jim svetovala, kar se tiče samega začetka udejstvovanja v aktivizmu in projektih, ki smo jih omenili?
Lars: Če črpam iz lastnih izkušenj, sem sam začel tako, da sem vsak dan prebiral novice in sem se sam začel izobraževati o dogajanju v Sloveniji in po svetu. Ko se enkrat zaveš, kaj se dogaja okoli tebe in kakšne priložnosti se ti ponujajo v okolici, je veliko lažje najti področje dela, na katerem bi želel delovati. Najprej to, da se mladi že splošno v večji meri začnemo izobraževati in iz tega avtomatsko pride tudi želja po udejstvovanju v nečem večjem. Tu potem nastopijo nevladne organizacije, gibanja in lahko tudi podmladki strank. Že sama izobraženost bo pripeljala k večji participaciji. Tu bi pozval mlade, naj se izobražujejo in se začnejo zavedati, kaj se dogaja v svetu okoli njih. Zaradi tega je splošna izobraženost po mojem mnenju najbolj pomembna.
Anja: Kjer bi jaz mlade pozvala k participaciji, je predvsem, da začnejo pri sebi in v lokalnem okolju. Če izhajam iz lastnih izkušenj, je bila zame politika včasih sivo območje, saj če nisi vsebinsko podkovan oziroma izobražen težko sodeluješ v okolju in pogovoru. Vsak izmed nas se zagotovo vidi v eni izmed problematik, ki zadevajo ali lokalno ali državno raven. Poudarjam na začetek sodelovanja v lokalnem okolju. To pomeni, da poiščeš problematiko oziroma tematiko, ki te zanima in se o njej izobraziš. Poiščeš ljudi z enakim pristopom in se z njimi povežeš ter začneš z nekim minimalnim sodelovanjem. Naj si bo to z mladinskimi centri, vladnimi ali nevladnimi organizacijami. Važna je vsebina, ki jo mladi dajejo ven. Važno je izobraževanje mladih. Kar sem opazila je to, da je tisto, kar mlade potegne k participaciji, občutek pripadnosti, ki ga v svojem okolju ne dobijo. Če lahko s tem enega mladega pozovemo k temu, da se bo počutil boljše v svoji koži in pripomogel k boljšemu jutri, je naše delo tu zaključeno.
Youth Action Week je vseboval številne delavnice, preko katerih bo sestavljen okvir za nadaljnje delo Foto: on coe.int
Velik del tedna je tudi udejstvovanje mladih. Kako sta ga sama občutila v zadnjih dveh letih, ko nas je doletela pandemija koronavirusa in v kakšnemu trendu participacije mladih je Slovenija trenutno?
Anja: Rekla bi, da so se mladim, glede na situacijo v državi, odprle oči. Situacija ni zadela le ene skupine, ampak je zadela vsakega od nas. Participacija se je povišala. Mladi so se začeli bolj številčno povezovati s kakršnim koli organizacijami. Predvsem pa so stopili izven udobja domačega okolja in odšli na ceste, ter podali svoj glas. Tudi kasneje, če se na kratko dotaknem volitev, so pokazali svoje stališče in mislim, da je to cilj našega dela. To je demokracija, ki bi jo morali živeti. Pogosto se mora žal pokazati skozi težke čase, da mladi začutijo stisko, in skoznjo potrebo po boljšem.
Lars: Participacija mladih se je po mojem mnenju v času covid krize močno povečala. Ni bilo ključno le to, da smo imeli res težko obdobje v naši državi, temveč tudi to, da so mladi v času, ki so ga preživeli doma začeli ugotavljati, da ni vse tako rožnato. Veliko je bilo časa, ki ga nisi imel kam vložiti in nisi smel nikamor iti. Vedno je bil na nas nek pritisk, pritisk s strani starejših. Paziti smo morali na starejše, mi pa smo nekako ostali v ozadju. Na nas večina ni pomislila. Kako bo to vplivalo na mlade? Kako bo to vplivalo na duševno zdravje in na razvoj mladih? In mislim, da je bila to prva točka, kjer so se mladi začeli zbujati. Potem smo imeli Referendum o vodi, ki je bila največja participacija mladih, kar smo je v Sloveniji do zdaj videli. Tudi kasneje, ko so se začela razvijati okoljska gibanja, gibanja za pravice skupnosti LGBT, za pravice žensk in enakopravnost. Na vseh teh točkah so se mladi začeli zbujati. Skupaj s temi točkami so potem zraven potegnili še vse ostale socialne probleme, s katerimi se soočajo mladi. Za stanovanja, za boljše zdravstvo in vse se je združilo skupaj v nek val, ki ga je Slovenija čakala trideset let, od svoje osamosvojitve. Po mojem mnenju bo ta val tudi ostal in se nadaljeval, saj gre za gibanje mladih, ki so se kot celotna skupnost zbudili in začeli sodelovati na različnih področjih. S tem smo končno prišli do tega, da se bo participacija mladih spet začela povečevati v lepem in pozitivnem trendu.
Znanstveniki so razvili napravo, ki bi lahko predstavljala alternativo zdravilom za lajšanje bolečin, kot so opioidi. Gre za implantat, ki s hlajenjem živcev blokira signale bolečine. Ekipa, ki je razvila napravo, trdi, da bi ta lahko pomagala pri prenašanju akutne bolečine, na primer po amputaciji in določenih operacijah.
Alternativa zdravilom za lajšanje bolečin
Naprava vsebuje črpalko, zunanji nadzorni sistem in mehak implantat iz gumijastega polimera. V implantatu so drobni kanalčki, ki tvorijo vijugasto pot in tako zaobjamejo živec. Po tej potki se pretakata tekoče hladilno sredstvo in tekoči dušik. Med izhlapevanjem tekočine se temperatura zniža. Za konstantno in ustrezno temperaturo skrbi elektronski senzor, ki zaznava spremembe v temperaturi in ustrezno prilagodi tok hladilne tekočine skozi kanalčke.
Ena izmed prednosti naprave pred uporabo zdravil za lajšanje bolečine je, da naprava ne povzroča odvisnosti. Ker je narejena iz bioloških vodotopnih materialov, se v telesu po uporabi razgradi. Njena običajna doba delovanja je nekaj tednov, nato pa se v nekaj mesecih popolnoma razgradi in raztopi. Napravo bi lahko vsadili kar med primarno operacijo, ki jo prestaja pacient.
Alternativa prinaša tudi izzive, so pojasnili strokovnjaki
Uporaba naprave prinaša tudi svoje izzive. Njena pomanjkljivost je, da ni preveč specifična za bolečino. Medtem ko lajša bolečino namreč implantat duši signale tudi preostalih živčnih vlaken, na primer tistih, ki so povezana s čutili ali mišicami. To bi lahko vodilo v precejšnjo šibkost. Poleg tega bi lahko obstajal nek manjši delež ljudi, pri katerih bi hlajenje živcev bolečino zgolj poslabšalo. Raziskati je potrebno tudi morebitne stranske učinke dolgotrajnega hlajenja živcev.
Preden bo nov implantat na voljo pacientom, bo minilo še nekaj časa. Potrebna je namreč previdnost in zagotavljanje varnostnih standardov, zato bo naprava v prihodnjih letih morala prestati še veliko testiranj na živalih. Zaenkrat pa so implantat že preizkusili na podganah.
Piratstvo ali nelegalno pridobivanje filmov, serij in glasbe je danes vse večji problem. Za filme to velja še toliko bolj v pokoronski dobi, ko so filmi na voljo za digitalno imetje ali na pretočnih ponudnikih v roku 45 dni, odkar se začnejo predvajati v kinematografih. To seveda ne velja za nekatere manjše filme ter serije in filme, ki jih naredi Netflix, ki tega 45-dnevnega okna ekskluzivnosti nimajo. Takšni filmi in serije že v osnovi izidejo na pretočnih ponudnikih.
Istočasno kot filmi pridejo na Netflix ali Disney+, lahko pričakujemo, da se bo kakovostna različica pojavila na piratskih straneh, kot so Rargb, Pirate Bay in v Sloveniji najbolj znan domači Partis.si. Ali je torej piratstvo v Sloveniji legalno?
Več pretočnih ponudnikov pomeni več piratstva
Pred desetimi leti so ljudje imeli dve izbiri ali odidejo v kino in pogledajo najnovejši film, ali pa počakajo najmanj tri, v nekaterih primerih celo šest mesecev, da ta pride na DVD ali Blu-ray in posledično tudi na piratske strani. Danes takšne dileme ni več. To pa je posledica tega, da ima že vsak večji ameriški studio z izjemo Sonyja svojega pretočnega ponudnika, na katerega največji filmi pridejo v roku dobrega meseca. Manjši filmi in serije že v osnovi izidejo na pretočnih ponudnikih. To pa pomeni, da vstopijo na internet in hkrati omogočijo, da jih nekdo »ukrade« in ponudi na piratskih straneh.
Jasen primer spreminjajočega sistema in vse večjega piratstva je ravno Disney. Ko so med korono na Disney+ izdali Marvelov film Black Widow, so zaradi piratstva izgubili približno 600 milijonov dolarjev.
Glavni motiv je postalo število naročnikov
Na drugi strani je tudi pri Disneyju možno videti, da je trenutno glavni cilj studiev, da pridobijo čim več naročnikov na pretočnega ponudnika. Drugi del Doctor Strangea je bil na Disney+ le dober mesec po premieri, medtem ko je v tem času v kinematografih zaslužil dobrih 950 milijonov dolarjev. V preteklosti bi se film ekskluzivno v kinematografih predvajal vsaj še dva meseca in posledično bi se lahko hiša Mickeyja Miške pohvalila s filmom, ki je zaslužil čez milijardo dolarjev, a sedaj so očitno bolj pomembni naročniki in rast pretočnih servisov. Film je prišel na splet in zato milijarde po vsej verjetnosti ne bo dosegel.
Glede na spreminjajočo izdajo filmov ter vse večjo ponudbo pretočnih ponudnikov se je treba vprašati, kakšna je situacija s piratstvom v Sloveniji. Tudi pri nas imamo vse več ponudnikov. Slovenci lahko gledamo HBO Max, Netflix, Disney+, Apple+ in Amazon Prime. V koncu letošnjega leta bo k nam prišel tudi Paramount+. Ponudba bo vse večja, a tudi ponudniki se zavedajo, da kar nekaj ljudi njihove serije ne spremlja na preko njihovih servisov, temveč jih najde na Partisu.
Piratstvo je kaznivo, a ne za povprečnega Slovenca
Slovenci smo glede na situacijo po svetu in globalnim problemom piratstva tudi v tem primeru zelo majhni. Leta 2016 smo bili Slovenci krivi za 0,079 odstotka celotnega svetovnega obiska spletišč, ki ponujajo piratske vsebine. Ker je nas odtis na takšnih straneh tako majhen in omejen se studii in ponudniki z nami ne ukvarjajo.
Vseeno je treba vedeti, da je piratstvo oziroma kršitev materialnih avtorskih pravic po Kazenskem zakoniku nelegalno in kaznivo dejanje. To jasno določa 148. člen, a hkrati bi pri takšni kršitvi moralo priti do večje premoženjske koristi. To v primeru, ko s spleta vzameš film ali serijo ne drži. Prav tako bi vas v primeru, da ste pogledali piratsko pridobljen film, nekdo moral prijaviti policiji. To se v Sloveniji seveda ne dogaja.
Nekoliko bolj zamegljena je situacija s Partisom. Ta ne služi dobesedno s krajo avtorskih pravic, a s pomočjo njih pridobiva obiskovalce strani. Na podlagi teh potem prodaja različne oglase. A to za nekoga, ki na mesec iz strani povleče kakšno serijo ali film, ni težava.
Poleg tega je eden glavnih razlogov za piratstvo v Sloveniji v preteklosti bilo malo število ponudnikov. HBO Max in Disney+ sta v Slovenijo prišla v zadnjem letu. Pred nekaj leti je bil edini ponudnik na slovenskem trgu Netflix. Z večanjem ponudnikov se nekateri odpovedujejo piratstvu. Izberejo in se naročijo na ponudnika, to pa seveda povzroča drugačno težave. Deljenje računov.
Monika Pavlovič je avtorica knjige V objemu temnih zveri, ki je izšla pri založbi Primus. Z nami je spregovorila o knjigi, njenem nastanku, navdihu in nadaljevanju serije, ki jo je ustvarila. Z izidom knjige V objemu temnih zveri se je Monika Pavlovič zapisala med mlade slovenske avtorje, ki ustvarjajo prihodnost slovenske fantazijske literature. Kaj vse nam je povedala o svoji knjigi?
Kako je nastala zgodba knjige V objemu temnih zveri?
Že od malih nog sem bila navdušena nad branjem fantazijskih knjig, predvsem zbirk. Všeč mi je bilo pričakovanje novih delov, ko sem si v mislih ustvarjala vse možne scenarije, kako bi se lahko zgodba zaključila. Ker imam tudi sama bujno domišljijo, sem se želela tudi sama preizkusiti v pisanju. Prolog iz knjige V objemu temnih zveri sem napisala že v prvem letniku srednje šole, torej deset let nazaj, vendar sem takrat razmišljala o povsem drugi zgodbi, ki bi temeljila na realnosti.
Pred dvema letoma pa sem se ponovno lotila pisanja in glede na to, da obožujem fantazijo, sem se želela preizkusiti v drugačnih vodah, kot je bilo prvotno mišljeno. Ko sem začela pisati, nisem imela v mislih, da bi morala gledati na to, kaj bi bilo drugim všeč, vendar sem pisala to, kar bi tudi sama rada brala. Tudi nisem vedela, kam me bo vodila zgodba, saj so ideje prihajale sproti. Šele pri pisanju zadnjih treh poglavij se mi je porodila končna misel in zgodba za celotno zbirko V objemu temnih zveri. Na samem začetku nisem imela namena izdati knjigo, za to sem se odločila kasneje, »češ, zakaj pa ne bi poskusila?«
V poplavi take tematike, sem sodeč po naslovnici in naslovu pričakoval knjigo o volkodlakih. Zame je bilo pravcato presenečenje, da temu ni bilo tako. Kako, da se nisi »ujela« v klasike zadnjih let?
Zdi se mi, da je na trgu že veliko knjig z volkodlaki, vampirji in podobnimi bitji. Želela sem, da bi moja zgodba izstopala. Želela sem, da bi zbirka knjig V objemu temnih zveri bralce popeljala v povsem drugi svet, kot bi na začetku pričakovali.
»Zaslišala sem šumenje iz gozda. Urno sem se obrnila, a videla nisem ničesar. Tudi nisem imela pretirane želje raziskovati, saj vem, kaj se potem zgodi v grozljivkah. Hitro sem se obrnila, da bi se odpravila na trg, ko sem ponovno zaslišala lomljenje vej. Obstala sem na mestu, saj sem na tlakovcih pred seboj zagledala, kako je mojo senco, ki jo je ustvarila luna, prekrila druga, veliko večja. Zgrabila me je panika, vendar se nisem mogla premakniti, saj me noge niso hotele ubogati. S strahom sem gledala obliko sence. Ni bila človeška. Moje dihanje se je pospešilo in komaj sem se držala pokonci. Počasi sem se obrnila in ga zagledala.«
Iz česa si črpala navdih za bitja in »osnovni zaplet« o dobrem in zlu?
Navdih za bitja sem črpala iz samega naslova knjige, ki se je razvil iz ideje o drugi knjigi, ki sem jo želela napisati pred desetimi leti. Do dejanskega osnovnega zapleta pa sem prišla pri pisanju zadnjih treh poglavij, ko sem vsa do tedaj napisana dogajanja zbrala skupaj in jih nekako povezala v smiselno celoto.
Včasih lahko bralci že po imenih v knjigi določimo kraj dogajanja, čemur pa ni tako v tvoji knjigi. Mnogi se odločajo za slovenska ali povsem »ameriška« imena, kako si ti našla svoja?
Nisem želela imeti klasičnih imen. Dosti sem jih črpala iz mističnih bitij (ki jih tukaj ne bom imenovala zaradi tistih, ki knjige še niso prebrali), ostala imena pa sem večinoma povezala z grščino. Lahko namignem, da ima skoraj vsako ime nek svoj pomen, tudi za osebo.
Kar se tiče samega kraja dogajanja … Tega nisem želela specifično določiti, saj sem želela, da si bralci to predstavljajo po svojih željah. Mogoče nekje v njihovi bližini, povsem na drugem koncu sveta, ali pa si v mislih ustvarijo povsem novi svet – kar jim najbolj ustreza.
Monika Pavlovič nam je s knjigo V objemu temnih zveri podala vstop v novo serijo knjig
Kako je nastal naslov knjige, ki se glasi V objemu temnih zveri
Kot sem že omenila, sem prolog napisala že pred desetimi leti. Za takratno knjigo sem imela v mislih naslov V objemu temne zveri, nato pa sem ga samo prilagodila novi zgodbi. Menim, da se z njo zelo sklada, kar bodo lahko opazili tudi bralci v zadnjem delu zbirke V objemu temnih zveri. Lahko tudi povem, da mi je naslov pripomogel pri začetnem odvijanju same zgodbe.
Kaj je bil najlažji in kaj najtežji del pisanja knjige?
Najlažje mi je bilo napisati akcijske in magične dele, saj je dogajanje kar steklo. Pri teh delih sem se celo morala držati nazaj, da nisem preveč zašla oziroma se razpisala v podrobnosti. Najtežji del mi je bil sam začetek, saj nisem vedela, kam želim speljati zgodbo in kaj želim doseči z njo. Čeprav mi je bila všeč ideja, da sem si pustila odprte možnosti.
Konec zgodbe nakazuje na nadaljevanja. Ga bomo prejeli in koliko delov v seriji lahko pričakujemo?
Seveda, drugi del je že v nastajanju. Izšlo bo še sedem delov, torej bo zbirka V objemu temnih zveri vsebovala vse skupaj osem knjig.
Monika Pavlovič s knjigo V objemu temnih zveri
Kaj lahko v nadaljevanju serije pričakujemo bralci?
V preostalih delih zbirke V objemu temnih zveri lahko bralci pričakujejo dosti več akcije, razvijanja magije, odkrivanje magičnih mest, razkritje raznih temačnih skrivnosti in veliko nepričakovanih preobratov. Z vsakim delom se bodo razvijali tudi sami liki in njihova ozadja. Lahko samo rečem, da ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled.
Dober pisarniški stol je tiste vrste oprema, kjer ti dolgo sedenje ne predstavlja problema. Za popolno udobnost in pravilno telesno držo izberi stol, ki ti odgovarja, po možnosti ergonomski stol. Ergonomija je področje študija in oblikovanja, ki preučuje, kako je mogoče stvari, s katerimi smo v stiku, prilagoditi razvoju našega telesa. Stol, oblikovan za hobotnico, bi bil navsezadnje videti povsem drugače kot stol, oblikovan za človeka.
Kako izbrati dober pisarniški stol?
Seveda so vsi pisarniški stoli namenjeni ljudem. Izraz ergonomski stol se na splošno uporablja za stole, ki imajo lastnosti in oblikovne vidike, zaradi katerih so udobni za daljše časovno obdobje, ne da bi uporabniku povzročili dolgoročno škodo, kakršna je bolečina v hrbtu, slaba drža ali splošno nelagodje.
Odličen ergonomski pisarniški stol odlikuje to, da ga lahko preprosto prilagodiš svojim potrebam. Vsakdo je drugačen, zato se mora vsak stol znati prilagoditi svojemu edinstvenemu uporabniku. Razmisli o tem, kdo bo stol uporabljal, za kakšen namen, in se prepričaj, da je prilagodljiv vsaki funkciji, ki jo bo opravljal.
Višina sedeža
Dober ergonomski stol bo omogočal nastavitev višine sedeža od 15 do 22 centimetrov od tal. Pri ustrezni višini morajo biti stopala plosko na tleh, kolena pa morajo biti pod kotom 90 stopinj. To zmanjša obremenitev kolen in ledvenega dela. Idealen je stol s pnevmatsko nastavitvijo, saj lahko višino popraviš, ko sediš na stolu, za nastavitev višine sedežne ploskve pa je primeren tudi stol z vrtljivim mehanizmom.
Vsak uporabnik mora udobno sedeti na kakovostnem sedežu, pri čemer mora imeti na obeh straneh bokov vsaj dva centimetra in pol. Na pravem ergonomskem pisarniškem stolu mora biti sedež dovolj globok, da lahko uporabnik sedi s hrbtom ob naslonjalu, vendar mora med koncem stola in uporabnikovimi koleni ostati prostor za dva do štiri prste. Sedež mora podpirati vsaj ¾ stegen.
Ledvena opora pisarniških stolov
Ključno merilo je dobra ledvena opora in njena nastavljivost. Ledvena hrbtenica podpira in stabilizira zgornji del telesa, vključno z vratom in glavo. Naslonjalo stola omogoča gibanje trupa, ščiti hrbtenjačo in nadzoruje gibanje nog. Njegova konkavna krivulja pripomore k enakomerni porazdelitvi teže, kar zmanjšuje koncentracijo obremenitev. Sedenje na stolu brez ledvene opore to krivuljo izravna, kar povzroča bolečine v spodnjem delu hrbta.
Naslonjalo mora podpirati naravno krivino hrbtenice. Ergonomski pisarniški stol mora spodbujati dinamično sedenje namesto statične drže, da se poveča pretok krvi. Zato mora uporabniku omogočati, da preizkusi različne položaje sklanjanja in tako razbremeni spodnji del hrbta.
Materiali sedeža in naslona
Dobro je, da je oblazinjenje sedežne plošče pisarniškega stola izdelano iz visokokakovostne pene. Pri večini ergonomskih stolov lahko nezadostno oblazinjenje in nekakovostna pena povzročita nepravilno postavitev v bokih, neravnovesje, bolečine v hrbtu, utrujenost in nelagodje. Izogibajte se sintetičnim materialom, ki ne dihajo. Izvrstna izbira sta tkanina na sedežu, ki je udobna in diha, ter usnje, ki je enostavno za čiščenje.
Nasloni za roke
Nasloni za roke morajo biti nastavljivi in po možnosti lahko tudi odstranljivi. Nasloni morajo biti široki in udobni, da se lahko med tipkanjem komolci in podlakti rahlo naslonijo nanje.
Stol se mora zlahka premikati in obračati, tako da lahko uporabnik brez napora doseže vse, kar je na mizi. Pisarniški stol, ki omogoča gibanje, spodbuja tudi dinamičen položaj in povečuje pretok krvi. Poleg tega mora biti stabilen. Kakovostna naj bodo tudi kolesa, da ne bodo poškodovala talne površine. Prav tako preveri nosilnost stola, da je zate primeren.
Pisarniški stol naj ne bo le cena
Ergonomske stvari so vedno dražje, vendar naj cena ne pretehta kakovosti in posledično zdravja. Veliko in kakovostno izbiro dobrih računalniških stolov ti omogoča podjetje ProSIGMA, d. o. o. Dolgoletne izkušnje in široka izbira ti bo olajšala postopek izbire pisarniškega stola.
Univerza na Primorskem je objavila javni razpis za izbor kandidatov za mlade raziskovalce, ki se bodo usposabljali za pridobitev doktorata znanosti na UP. Predmet javnega razpisa je izbor kandidatov za mlade raziskovalce, ki se bodo usposabljali za pridobitev doktorata znanosti na Univerzi na Primorskem. Kandidati se lahko prijavijo na prosta mesta mladih raziskovalcev pri izbranih mentorjih v okviru znanstvenih ved in na izbranih raziskovalnih področjih.
Javni razpis za mlade raziskovalce UP
Predmet javnega razpisa je izbor kandidatov za mlade raziskovalce, ki se bodo usposabljali za pridobitev doktorata znanosti na Univerzi na Primorskem.
ROK PRIJAVE je 1. 8. 2022.
Vse potrebne informacije so dostopne na spletni strani Javnega razpisa.
Mentorji za mlade raziskovalce glede na razpis UP
Na voljo so mesta pri naslednjih mentorjih
dr. Enes Pasalic, UP IAM, raziskovalno področje Matematika
dr. Miklos Kresz, UP IAM, raziskovalno področje Računalništvo in informatika
dr. Dragan Marušič, UP IAM, raziskovalno področje Matematika
dr. Bojan Kuzma, UP IAM, raziskovalno področje Matematika
dr. Ana Petelin, UP FVZ, raziskovalno področje Biokemija in molekularna biologija
Pri mentorju je lahko izbran samo en kandidat. V primeru, da je kandidatov več, se razvrstijo po doseženi skupni oceni v skladu s kriteriji izbire. Izbran je najbolje ocenjeni kandidat. Če izbrani kandidat odstopi od kandidature ali ne dostavi potrebnih dokazil do roka, določenega v razpisu, se izbere naslednji kandidat glede na skupno doseženo oceno.
Pogoji za mladega raziskovalca
Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati naslednje:
ima zaključen študijski program druge stopnje oziroma študijski program, s katerim izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program;
ima povprečno oceno študijskega programa prve in druge stopnje oziroma študijskega programa, s katerim izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program najmanj 8;
ima glede na prvo in drugo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na univerzah v tujini, in
starost do vključno 28 let (upošteva se letnica rojstva); starostna meja se dvigne nad 28 let, če je mladi raziskovalec brez finančne podpore že opravil eno oziroma dve leti podiplomskega študija tretje stopnje, in sicer se za vsak opravljen letnik doda eno leto.
Hobotnice veljajo za ene najbolj inteligentnih živali. Vsi že vemo, da so sposobne odpreti vrtljivi pokrov kozarca marmelade z notranje in zunanje strani. Znani so primeri hobotnic v akvarijih, ki se pretihotapijo v sosednji bazen, pojejo nekaj rib in se vrnejo, preden jih kdo opazi. Če hobotnica doseže stikalo, bo zgolj za zabavo prižigala in ugašala luč. Najbolj srhljivi pa so primeri, ko so hobotnice uporabile školjke, kamne ali kokosove lupine kot preprosta orodja. Vse to je znanstvenikom fascinantno in pred kratkim so morda našli razlog za njihovo inteligenco, ki se bliža naši.
Skrivnost je v skakajočih genih
Razen morda nerganja nad delom vlade, naši geni določajo skoraj vse, kar smo. To velja za vsa živa bitja. Obstaja skupina genov imenovanih transpozoni ali tudi skakajoči geni, ki so sposobni zamenjati svoj položaj znotraj genskega zapisa. Njihovi premiki skoraj vedno ostanejo skriti, kar pomeni, da ne povzročajo nobenih sprememb v organizmu.
Posebni tip transpozonov so LINE (Long Interspersed Nuclear Elements). Tradicionalno se je domnevalo, da so ti le ostanki evolucije, mrtvi geni brez smisla, ki jih čas še ni odstranil (podobno kot ostanek repa pri ljudeh v obliki trtice). V zadnjih letih pa so raziskave pookazale, da so LINE še vedno aktivni v človeškem telesu in da jih uravnavajo možgani. Nekateri znanstveniki verjamejo, da so povezani s kognitivnimi sposobnostmi, pomnjenjem in učenjem. Glede na to, da so LINE še posebej pogosti v hipokampusu, morda niso daleč od resnice.
Ta hobotnica je potovala z dvema lupinama školjk. Ko je zaznala nevarnost se je skrila v njih. Foto: Nick Hobgood on Wikipedia
Hobotnice in ljudje imamo skupni gen
Tako kot pri ljudeh, je tudi genski zapis hobotnic poln transpozonov, ki pa so večinoma neaktivni. Znanstveniki so v hobotnici našli gen iz družine LINE in ugotovili, da se prav tako nahaja v ključnem delu možganov, ki je zadolžen za spomin in učenje. To hobotnice ločuje od ostalih nevretenčarjev, saj je pri njih očitno prišlo do konvergentne evolucije možganov. Konvergentna evolucija pomeni, da se v nesorodnih organizmih, ki morajo premagati podobne ovire zgodijo nepovezane mutacije z enakim rezultatom.
V raziskavi so sodelovali znanstveniki z Scuola Internazionale Superiore di Studi Avanzati, Stazione Zoologica Anton Dohrn in Istituto Italiano di Tecnologia. Graziano Fiorito, direktor prvega, je povedal, da so možgani hobotnic v več pogledih analogni možganom sesalcev, kar jih dela tako posebne. Tudi zato je najdeni LINE v hobotnicah pomemben korak pri raziskovanju razvoja možganov, inteligence in konec koncev večnega vprašanja: kako in zakaj smo nastali ljudje ter kaj nas loči od živali.
Fosili naših najzgodnejših prednikov, ki so jih našli v Južni Afriki, so milijon let starejši, kot so mislili doslej, kar pomeni, da so po Zemlji hodili v istem času kot njihovi vzhodnoafriški sorodniki, kot je recimo Lucy, kažejo nove raziskave. Kaj o človeških prednikih pravijo najnovejše raziskave?
Najdenih več fosilov avstralopiteka
V jamah Sterkfontein na območju svetovne dediščine Zibelka človeštva severozahodno od Johannesburga so našli več fosilov avstralopiteka kot na katerem koli drugem najdišču na svetu. Med njimi je bila tudi Mrs Ples, najpopolnejša lobanja avstralopiteka, ki so jo leta 1947 našli v Južni Afriki. Na podlagi predhodnih meritev je bila starost Mrs Ples in drugih fosilov, najdenih na podobni globini jame, ocenjena na 2,1 do 2,6 milijona let.
Toda »kronološko se to ni ujemalo,« je dejal francoski znanstvenik Laurent Bruxelles, eden od avtorjev študije, objavljene v znanstveni reviji PNAS. »Bilo je nenavadno videti, da so nekateri avstralopiteki živeli tako dolgo,« je geolog povedal za AFP.
Pred približno 2,2 milijona let se je po regiji že sprehajal Homo habilis – najzgodnejša vrsta rodu Homo, ki vključuje tudi Homo sapiensa. Vendar v globini jame, kjer je bila najdena Mrs Ples, ni bilo znakov Homo habilisa.
V dvom o starosti Mrs Ples je vzbudila tudi nedavna raziskava, ki je pokazala, da je bilo skoraj popolno okostje avstralopiteka, znanega kot Little Foot, staro 3,67 milijona let. Tako velika starostna razlika med Mrs Ples in Little Foot se je zdela malo verjetna, saj ju je ločilo tako malo sedimentnih plasti. Ker so fosili prestari in krhki za testiranje, znanstveniki analizirajo sedimente v bližini kraja najdbe.
Po ocenah so fosili stari med 3,4 in 3,7 milijoni let
Prejšnji datumi so podcenjevali starost fosilov, ker so merili kalcitne mineralne usedline iz tekočega kamna, ki so bile mlajše od preostalega dela te jame, so zapisali v študiji. Pri najnovejši študiji so raziskovalci uporabili tehniko, imenovano datiranje s kozmogenskimi nuklidi, s katero so preučili ravni redkih izotopov, ki so nastali, ko so v kamnine, ki vsebujejo kremen, udarili hitri delci, ki so prispeli iz vesolja. »Njihov radioaktivni razpad datira, kdaj so bile kamnine zakopane v jami, ko so padle v vhod skupaj s fosili,« je povedal glavni avtor študije Darryl Granger z univerze Purdue v ZDA.
Raziskovalci so ugotovili, da so Mrs Ples in drugi fosili v njeni bližini stari med 3,4 in 3,7 milijona let. To pomeni, da so bili pripadniki vrste Australopithecus africanus, kot je Mrs Ples, »sodobniki« vzhodnoafriškega vrste Australopithecus afarensis, vključno s 3,2 milijona let staro Lucy, ki so jo našli v Etiopiji, je povedal Dominic Stratford, direktor raziskav v jamah in eden od avtorjev študije.
To bi lahko spremenilo tudi naše razumevanje zgodovine naših prednikov. Južnoafriški avstralopiteki so prej veljali za »premlade«, da bi bili predniki rodu Homo, je dejal Stratford. To je pomenilo, da je bil Lucyjin dom v vzhodni Afriki bolj verjeten kraj, kjer se je rod Homo razvil.
Toda nove raziskave kažejo, da je imel južnoafriški avstralopitek skoraj milijon let časa, da se razvije v našega prednika rodu Homo. Lahko pa sta ga ustvarjala skupaj. »V časovnem okviru milijonov let, na razdalji le 4000 kilometrov, so imele te vrste veliko časa za potovanje, medsebojno razmnoževanje … zato si lahko v veliki meri predstavljamo skupno evolucijo po vsej Afriki,« je dejal Bruxelles. »Raziskava je pokazala, da je bila zgodovina hominidov »bolj zapletena od linearne evolucije«, je dodal.
Naše družinsko drevo je v resnici »bolj podobno grmovju, če uporabim besede našega pokojnega prijatelja Yvesa Coppensa«, je dejal Bruxelles, sklicujoč se na francoskega paleontologa, zasluženega za soodkritje Lucy. Coppens je umrl prejšnji mesec. »Dolgo je razumel vseafriško naravo evolucije,« je dejal Bruxelles.
