Zakaj je odstopila Marta Kos?

0

Marta Kos je odstopila od predsedniške kandidature zaradi spremenjenih okoliščin iz osebnih razlogov, je sporočila preko spletnega mesta svoje stranke, Gibanja svobode. So ti osebni razlogi povezani z njenim švicarskim podjetjem, Kos Coaching & Consulting, ki je financiralo Evropsko nogometno zvezo (UEFA)? Kot navaja sama, niti približno.

Marta Kos in njena povezava z Uefo

Julija letos je zdaj že nekdanja predsedniška kandidatka priznala, da je opravila svetovalne storitve za Uefo, ki jo vodi Aleksander Čeferin. Namigovalo se je, da naj bi Marta Kos s pomočjo Aleksandra Čeferina financirala nevladno organizacijo Pravna mreža za varstvo demokracije. Njeno podjetje naj bi za Uefo opravilo svetovalne storitve v letu 2021 in zaslužilo manj kot 10.000 frankov, vendar po besedah Kos ni šlo za financiranje organizacije Pravna mreža za varstvo demokracije. Za kaj je vendarle šlo?

Aleksander Čeferin
Marta Kos in Aleksander Čeferin naj bi poslovala. Foto: Uefa

Na spletnem mestu podjetja Kos Consulting & Coaching piše, da so namen delovanja podjetja vse dejavnosti svetovanja v zvezi z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami predvsem pri vodenju projektov, komuniciranju, osebnem svetovanju, svetovanjem podjetjem, institucijam ter usposabljanje in tako imenovanim coachingom v vodenju in komuniciranju na teh področjih.

Po tem opisu bi bila lahko Uefa idealna organizacija za sodelovanje s podjetjem Marte Kos, pod vodstvom slovenskega odvetnika Aleksandra Čeferina. Ob milijardnih prihodkih Uefe bi se lahko nekaj denarja našlo tudi za podjetje nekdanje predsedniške kandidatke.

Marta Kos
Je Marta Kos odstopila zaradi poslov z Aleksandrom Čeferinom? Foto: Gibanje Svoboda

Kaj pravi na to Marta Kos?

Iz piar službe stranke Gibanja Svobode so za spletni medij prava.si julija letos posredovali odgovore Marte Kos. »Svetovala sem, kako lahko UEFA postane še boljša na področju družbene odgovornosti tako pomembnega športa kot je nogomet, kako lahko nogomet še bolj prispeva k socialni inkluzivnosti in k boju za enakopravnost. Kot tudi, kako se lahko UEFA še bolje poveže z OZN in njenimi institucijami, kako izboljšati sodelovanje z misijami držav pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi.«

Na vprašanje omenjenega spletnega medija, če je bila vrednost njene pogodbe z Uefo nad 50.000 evri, je Marta Kos odgovorila: »Vaše navedbe niso točne. Znesek je sicer stvar pogodbene klavzule o zaupnosti, a vseeno: znesek ni presegel 10.000 švicarskih frankov.«

Informacije o financiranju nevladne organizacije Pravna mreža za varstvo demokracije, s strani podjetja Marte Kos, pa naj bi po njenih besedah bile čista laž.

Odstop Marte Kos iz predsedniške dirke

Marta Kos je tako pred dnevi odstopila od volilne tekme za predsednico Republike Slovenije. Razlogov za odstop ni navedla, dokler pa jih ne navede, Slovenija ne bo vedela točnega razloga oziroma razlogov za njen odstop. So pa take informacije kot nalašč za podžiganje agend. Marta Kos je v svoji odstopni izjavi za javnost je zapisala:

Sporočam, da zaradi spremenjenih okoliščin iz osebnih razlogov odstopam od volilne tekme za predsednico Republike Slovenije. V preteklih tednih sem imela privilegij srečati številne prebivalke in prebivelce Slovenije, ki so izkazovali izjemno ljubezen do naše domovine in se pozitivno odzivali na vrednote, ki jih zastopam v svoji kampanji. Za te vrednote se bom še naprej borila kot podpredsednica Gibanja Svoboda. Mnogi ljudje, ki so mi doslej izrazili podporo, bodo razočarani nad mojo odločitvijo. Vsem vam želim povedati, da vam ostajam zvesta, kot tudi našim skupnim vrednotam in naši dragi domovini. Vsem, ki so podprli mojo kandidaturo, se zahvaljujem za neprecenljivo podporo: Gibanju Svoboda, mojemu volilnemu štabu, prijateljem in družini.

Kdo je Marta Kos?

Marta Kos
Foto: Gibanje Svoboda

Marta Kos ima več kot 30 let izkušenj na področju novinarstva, komuniciranja in odnosov z javnosmi ter diplomacije. Je mednarodno certificirana voditeljica coachingov s področja komuniciranja, vodenja in prodaje. Bila je veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, Švici in nerezidenčno v Latviji in Lihtenštajnu.

Predsedniška dirka za volitve

Kandidati za predsednika Republike Slovenije so že začeli z zbiranjem podpisov za kandidaturo na predsedniških volitvah. O tem smo pisali v prispevku Predsedniške volitve bodo čez dva meseca, kandidati začeli zbirati podpise.

Najboljši zabaviščni parki v Evropi!

1

Na večini družabnih iger je včasih pisalo za starost 3-99 let. To bi lahko veljalo tudi za obisk zabaviščnih parkov. Ker se poletje počasi poslavlja, je zadnji čas, da proste dneve izkoristiš za dobro zabavo. Slovenci zabaviščnega parka v pravem pomenu besede še nimamo, je pa zato naša stara celina polna neverjetnih parkov in prizorišč, ki se lahko kosajo tudi s tistimi največjimi, ki jih praviloma najdemo v ZDA in Aziji. Le želimo si lahko, da kakšnega pravega orjaka dobimo v Sloveniji, do takrat pa si lahko ogledaš nekaj najbolj zanimivih, ki ti jih lahko ponudi Evropa!

Disneyland Park, Francija

Edini evropski Disneyland leži dobrih 30 km vzhodno od Pariza, za obiskovalce so ga odprli leta 1992. Razprostira se na dobrih 56 hektarjih in velja za najbolj obiskan park v Evropi, letno naštejejo tudi več kot 10 milijonov obiskovalcev. Razdeljen je na 5 dežel z različnimi tematikami, ki se dotikajo risanih in pravljičnih junakov. Med atrakcijami je tudi 7 vlakov smrti, bodo pa v parku na svoj račun najbolj prišli mlajši otroci, medtem ko je sosednji kompleks Walt Disney Studios bolj namenjen odrasli publiki. Ta je posvečen filmski in TV-produkciji.

Disneyland Paris comme vous ne l'avez jamais vu 😍

Europa-Park, Nemčija

Ogromen kompleks parka, ki je drugi najbolj obiskan v Evropi, se razteza tik ob nemško-francoski meji v bližini Rusta. Največji nemški zabaviščni park je zrasel iz družinskega podjetja. Za obisk je privlačen tudi zaradi svojih detajlov. Znamenitosti so razporejene po tematskih območjih, ki predstavljajo evropske države, vsak obiskovalec pa bo v njem našel nekaj zase. Otroške atrakcije, 13 vlakov smrti, stalen šov program (kino, predstave na ledu, gledališče …), veliko restavracij. Park je povezan tudi s kampom in 6 tematskimi hoteli. Nedavno je svoja vrata odprl nov del parka, težko pričakovani vodni park Rulantica.

POV - SILVER STAR Europa-Park - OFFICIAL ONRIDE

Tivoli Gardens, Danska

Zabaviščni park v osrčju danske prestolnice je drugi najstarejši zabaviščni park na svetu, odprli so ga leta 1843. Tivoli ima štiri vlake smrti, med njimi je najbolj znan leseni Rutschebanen iz leta 1914, eden najstarejših še delujočih lesenih vlakov smrti. Ob vlakih smrti obiskovalci uživajo še v vrsti drugih adrenalinskih atrakcij, sicer pa Tivoli deluje tudi kot eden osrednjih mestnih parkov in je pomembno prizorišče kulturnih in zabavnih dogodkov.

Tivoli Gardens in Copenhagen, Denmark

Gardaland, Italija

Zaradi bližine Italije ga Slovenci najraje obiščemo. Park najdemo v bližini Gardskega jezera. Ustanovljen je bil leta 1975, vsako leto pa privabi 3 milijone obiskovalcev. Razprostira se na območju 60 hektarjev in ponuja bogato kombinacijo atrakcij. Gardaland ponuja vodne atrakcije, vlakce smrti in nekatere aktivnosti za družine. Mednje spadata prašičja dežela Peppa in akademija Kung Fu Panda. V tematskem predelu lahko srečate maskoto Prezzemolo, zmaja, ki je star toliko kot park sam. Gradaland je v zadnjih letih razvil tudi dobro nastanitveno ponudbo.

GARDALAND (2022 Summer)

Portaventura, Španija

Ta zabaviščni park je del letovišča PortAventura World na katalonski obali blizu mesta Tarragona. Razdeljen je na šest tematskih območij – Sredozemlje, Divji zahod, Mehika, Kitajska, Polinezija in Sezamova ulica -, vsako od njih pa obiskovalcem ponuja vrsto atrakcij od vlakov smrti in vodnih atrakcij do predstav. Shambhala, eden od tamkajšnjih vlakov smrti, se lahko pohvali s kar tremi rekordi: ima najdaljši padec ter je najvišji in najhitrejši vlak smrti v Evropi, doseže namreč hitrost 134 kilometrov na uro.

Shambala - PortAventura - Spain

Oživitev demokracije in udejstvovanje mladih

V poletnih mesecih je bila evropska mladina v polnem pogonu. Strassbourg je gostil mlade z vseh krajev Evrope na dogodku Youth Action Week. Za 50. obletnico podmladka Sveta Evrope je bilo tako namenjenih 50 točk za teden, naslovljen z »Demokracija Tukaj, Demokracija Zdaj«. Kako bodo mladi krojili prihodnost sveta in Evrope? Točke, ki jih je skupaj nabralo kar 450 mladih, je seveda simboličnega pomena – kar se tiče števila. Točke, ki bodo spremenile svet.

Udejstvovanje mladih in pomen točk za prihodnost

»Izjemno pomembno je, da mladi z delom in svojo participacijo pokažejo, kje leži njihov interes,« je v pogovoru z nami ob dogodku povedala Anja Košir. Takrat smo se pogovarjali tudi z Larsom Podkrajškom, ki je povedal, da je »teh 50 točk seveda simboličnih, lahko bi jih bilo veliko več. Gre za to, da evropski mladinski center praznuje svojih petdeset let obstoja, ampak točk je veliko več. Vse te točke, ki jih bomo tukaj zajeli, bodo ostale v dokumentih, bodo zajete in z vsemi bomo lahko potem delali naprej. Točke predstavljajo okvir, v katerem bo vodena kampanja.« Pogovor z obema, kjer smo spregovorili o pomenu udejstvovanja mladih, dogodku in prihodnost, si lahko prebereš v prispevku Youth Action Week: Mladi o demokraciji in udejstvovanju.

Mladinska mirovna konferenca

  1. Povečevanje udejstvovanja in sodelovanja mladih delavcih v mirovnih procesih
  2. Implementiranje mirovnih izobraževanj v kurikulume
  3. Organiziranje večjega števila neformalnih izobraževalnih aktivnosti o miru in konfliktih
  4. Postavljanje smernic pri ustvarjanju prostora za dialog
  5. Naslavljanje konfliktov z uporabo inkluzivnega grajenja miru in nenasilnih metod
  6. Prikazovanje obrazov konflikta
  7. Enaka pozornost na vse konflikte v Evropi in ne le v Evropi
  8. Razumevanje, da demokracija sprejema (nenasilne) konflikte

Digitalizacija

  1. Spodbujanje udeležbe mladih pri upravljanju z internetom in AI – mreža mladinskih organizacij, ozaveščanje, vključevanje in odločanje mladih o upravljanju interneta in AI na lokalni/državni ravni.
  2. Ustvarjanje in promoviranje digitalnih platform za mlade – javne spletne platforme za združevanje mladih in odločevalcev
  3. Zagotavljanje dostopnosti in brezplačnega dostopa do interneta in tehnologije – zavedanje dostopnosti kot bistvenega elementa digitalizacije, prizadevanje za brezplačen dostop do interneta in digitalnih orodij, podporne storitve za razvoj digitalnih veščin.
  4. Izboljšanje izobraževalnih sistemov in dostopa do izobraževanja – digitalno državljanstvo, pismenosti na področju umetne inteligence v formalnem in neformalnem izobraževanju
  5. Povečanje uporabe in promoviranje obstoječih orodij ter izobraževalnega gradiva za ozaveščanje, izobraževanje in boj proti spletni diskriminaciji – orodja, razvita s kampanjo brez sovražnega govora.
  6. Podpiranje novih ljudi in spodbujanje obstoječih virov financiranja – financiranje mladinskega dela na področju umetne inteligence in pismenost, na lokalni in državni ravni (vključno s programsko in strojno opremo)
  7. Prinašanje pripovedi o izobraževanju o digitalnem državljanstvu v svet brez povezave – pojavni programi in ulične akcije, vključno s plakati, kodami QR in tako dalje.
  8. Ozaveščanje o varstvu podatkov in zagotavljanje razumljive izbire anonimnosti podatkov in politik zasebnosti za mlade
  9. Prepoznavanje predpisov kot instrumentov nadzora za pravičen in enakopraven razvoj demokracije
Mladi z vse Evrope so sodelovali pri sestavljanju 50 točk
Mladi z vse Evrope so sodelovali pri sestavljanju 50 točk Foto: on coe.int

Pomenljivo sodelovanja mladih

  1. Skupni evropski standardi
  2. Soupravljanje pri odločanju
  3. Podpiranje avtonomije mladinski organizacij
  4. Zaščita pravil do sodelovanja
  5. Vlaganje v izobraževanje in dialog

Ponovna oživitev demokracije in dostop do pravic

  1. Ustanovitev mladinskega sveta za vsako državno občino
  2. Pripovedovalna video-kampanje »Dnevi v življenju«
  3. Konferenca CoE – EU Youth – Zagovorništvo
  4. Ustanovitev spletne knjižnice za seznam mladinskih dogodkov
  5. Teden mladih proti rasizmu
  6. Pogosta vprašanja državljanov politikom na letni ravni
  7. Oživljanje izobraževalnih sistemov z vključitvijo učenja socialno-čustvenih kompetenc pri razvoju izobraževalnih programov za demokracijo
  8. Odpiranje razpisov za projekte, ki bi razvili izobraževalne programe za demokratično opismenjevanje – vključno z igrifikacijo v formalni izobrazbi
  9. Kampanje, ki so osredotočene na visokošolske ustanove z uporabo metod neformalnega izobraževanja in strokovnega učenja
  10. Kampanje, ki so osredotočene na visokošolske ustanove z uporabo metod neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja
  11. Državne kampanje o povezavah med okoljem in duševnim zdravjem
  12. Vzpostavitev legalnega mehanizma za spremljanje, poročanje in sankcioniranje sovražnega govora
  13. Spodbujanje družbenih medijskih podjetij, da vzpostavijo mehanizme zgodnjega opozarjanja za odkrivanje
  14. Priročnik o miru, politični in ekonomski participaciji mladih
  15. »Zgodbe v dialogu«
  16. Izboljšanje novinarstva z urami medijske pismenosti

Več množičnih izumrtij zaradi klimatskih sprememb

0

Na podlagi podatkov, zbranih na podlagi več kot 500 preteklih poginov rib v jezerih v Wisconsinu in Michiganu, ZDA, raziskovalci z modeliranjem napovedujejo vse pogostejše množične pogine zaradi podnebnih sprememb.

Izumiranje bi lahko imelo hude posledice

S segrevanjem podnebja na planetu se je povečala tudi pogostost izumiranja rib ali množičnih poginov. Ti izumrtji imajo lahko hude posledice za delovanje ekosistemov, ogrožajo obstoječe ribje populacije in zmanjšujejo svetovno preskrbo s hrano. Zdi se, da je pogostost teh dogodkov vse večja, kar bi lahko imelo hude posledice za svet, če se v 21. stoletju svetovne emisije ogljika bistveno ne zmanjšajo.

To so ugotovitve nedavnega članka, katerega soavtorja sta dva člana oddelka za biološke vede univerze v Arkansasu: doktorski študent Simon Tye in izredni profesor Adam Siepielski, skupaj z več sodelavci.

Environmental disaster on the river. Mass death of fish. Copy paste
Izumrtja imajo lahko hude posledice za delovanje ekosistemov.
Foto: Dmitrii Balabanov iz iStock

Trije glavni dejavniki pogina rib

V članku je zbranih 526 dokumentiranih primerov poginov rib, ki so se v jezerih Minnesote in Wisconsina zgodili med letoma 2003 in 2013. Raziskovalci so ugotovili, da so bili glavni dejavniki teh dogodkov trije: nalezljive bolezni, poletni pogin in zimski pogin.

Raziskovalci so se nato osredotočili na poletne pogine – pogin rib, povezan s toplimi temperaturami. Ugotovili so močno povezavo med lokalnimi temperaturami zraka in vode ter pojavom teh dogodkov, kar pomeni, da se z naraščajočo temperaturo povečuje njihova pogostost. Poleg tega so njihovi modeli, ki so uporabljali temperaturo zraka ali vode, dali podobne rezultate, kar je pomembno, saj so podatki o temperaturi zraka po vsem svetu bolj dostopni kot podatki o temperaturi vode.

Nazadnje, ko je bilo vzpostavljeno zgodovinsko izhodišče, je ekipa uporabila modele, ki temeljijo na temperaturi zraka in vode, za napovedovanje pogostosti poletnih ubojev v prihodnosti.

dead fish floated in the river, water resource, water pollution
Glavni dejavniki pogina so bili nalezljive bolezni, poletni pogin in zimski pogin.
Foto: Aj_OP iz iStock

Pretresljivi rezultati

Rezultati so bili pretresljivi. Na podlagi lokalnih projekcij temperature vode so modeli napovedali približno šestkratno povečanje pogostosti pogina rib do leta 2100, medtem ko so lokalne projekcije temperature zraka napovedovale 34-kratno povečanje. Pomembno je, da so te napovedi temeljile na projekcijah temperature iz scenarija najhujših podnebnih sprememb, ki je bil edini scenarij s potrebnimi podatki za te analize.

Tye je pojasnil: »Če je zdaj osem poletnih poginov na leto, modeli kažejo, da bi jih lahko bilo približno 41 na leto na podlagi ocen temperature vode ali približno 182 na leto na podlagi ocen temperature zraka. Menimo, da so napovedi na podlagi modela temperature vode bolj realistične, medtem ko napovedi na podlagi modela temperature zraka kažejo, da moramo bolje razumeti, kako in zakaj se regionalne ocene temperature zraka in vode sčasoma razlikujejo, da bi lahko napovedali, koliko smrtnih primerov se lahko zgodi.«

Mass death of fish floating on lake
Najmanj približno šestkratno povečanje pogostosti pogina rib do leta 2100.
Foto: papa1266 iz iStock

Močne povezave med naraščajočimi temperaturami in pogostostjo ekoloških katastrof

Čeprav so bili v študiji uporabljeni podatki, povezani z zmernimi severnimi jezeri, Tye pravi, da je študija primerna za Arkansas. »Ena od ugotovitev članka je, da podobna odstopanja temperature vplivajo na vse vrste rib, tako da bi lahko regionalni vročinski val povzročil pogin tako hladnovodnih kot toplovodnih rib,« je dejal in dodal: »Podnebne spremembe so več kot le postopno zviševanje temperatur, saj povečujejo tudi temperaturna nihanja, kakršna smo (v ZDA) doživljali večji del letošnjega poletja. Naše ugotovitve pa kažejo, da te hitre temperaturne spremembe vplivajo na širok spekter rib ne glede na njihovo toplotno toleranco.«

Siepielski je dodal: »To delo je pomembno, ker dokazuje, da je mogoče za predvidevanje izumiranja rib uporabiti enostavno dostopne podatke. Kot številni primeri negativnega vpliva segrevanja podnebja na populacije prostoživečih živali tudi to delo razkriva, da so lahko temperaturni ekstremi še posebej škodljivi. Velik obseg projekta, pri katerem je bilo uporabljenih več tisoč jezer in več kot milijon podatkovnih točk o zraku in temperaturi, je še posebej impresiven. Jezera zunaj območja študije, vključno z jezeri v Arkansasu in okolici, verjetno ne bodo imuna na vse pogostejše tovrstne dogodke.«

Thermometer Sun 40 Degres. Hot summer day. High Summer temperatures
Problem predstavljajo klimatske spremembe.
Foto: batuhan toker iz iStock

Zakaj obstajajo komarji?

0

Vsako poletje je bolj vroče in kot da to še ne bi bilo dovolj, se vsako sezono srečujemo z več nočnimi obiskovalci. Ko se snidemo s prijatelji, ko pridemo z morja, primerjamo, kdo je dobil več ljubezenskih ugrizov. Čez dan pa se na kavi na skrivaj pod mizo vročično praskamo in skušamo pozabiti na žgočo srbečico in rdeče pike. Seveda, govorimo o naših najljubših, komarjih. Marsikdo se je že vprašal; zakaj komarji sploh obstajajo? So nadležni, nam pijejo kri in prenašajo bolezni. Se jih ne bi mogli kar znebiti in si polepšati vroče mesece? Odgovor žal ni tako preprost.

Kakšen je doprinos komarjev našemu svetu?

Čeprav zlahka vidimo zgolj negativne stvari o komarjih, imajo pomembno vlogo v globalnem ekosistemu. So namreč pomemben sestavni del v prehranjevalni verigi, še posebno za ribe, želve in vodne insekte, ki uživajo ličinke komarjev. Z odraslimi se hranijo ptice, pajki, netopirji in žabe. Nekatere vrste komarjev so izjemnega pomena tudi zaradi opraševanja s srkanjem nektarja. Ličinke komarjev se hranijo z mikroskopsko organsko snovjo v vodi ter jo s tem reciklirajo in čistijo. 

blood, mosquito, animal
Foto: OpenClipart-Vectors iz Pixabay

Po drugi strani nas v obraz gleda precej moteče dejstvo, da so komarji veliki prenašalci smrtonosnih bolezni. To je posebno problematično v državah s slabim dostopom do zdravstvene oskrbe in zdravil ter peha mnoge ljudi naravnost v smrt. Načeloma komar v območju, kjer bolezen še ne obstaja, ni nevaren. Težava se porodi, ko v to območje vstopijo okužene osebe ali živali in se komarji hranijo na njih. Ko si po tem izberejo novo žrtev, virus prenesejo na preostanek zdrave populacije. Kljub temu izmed več kot 3500 vrst, zgolj 400 prenaša nalezljive bolezni kot so malarija, mrzlica denga ali kostolomna mrzlica, rumena mrzlica in encefalitis.

Poleg tega se zaradi sušnih obdobij povečuje število komarjev, saj v mirnih postanih vodah, ki nastanejo zaradi izsušitve potokov, nastanejo popolne razmere za polaganje jajčec in razvoj ličink. V rojih se zbirajo tudi na določenih območjih, kjer je njihova sezona zaradi podnebnih specifik krajša, in krvoločno tekmujejo za drobce krvi sesalcev. Na Arktiki, na primer, to povzroča pregon severnega jelena, ki si je primoran poiskati hrano drugje in s tem tudi on spreminja ekosistem arktične tundre.

Jih lahko iztrebimo?

mosquito, schnake, sting
Foto: Elionas iz Pixabay

Komarji kot živalska vrsta obstajajo že od 100 do 200 milijonov let. Nekateri primerki so se celo ohranili v jantarju in pričajo o svoji bogati zgodovini. So precej odporna vrsta, ki je kljubovala mnogim človeškim in okoljskim spremembam skozi čas. Če jih torej nič ne ogroža dovolj, da bi izumrli v naravnem procesu evolucije – zakaj jih ne iztrebimo kar mi?

Strokovna mnenja o načrtnem odstranjevanju komarjev so deljena. Nekateri menijo, da njihovo izumrtje ne bi imelo hujših posledic. Živali, ki se prehranjujejo z njimi, bi se pač prilagodile in si poiskale nov vir hrane. 

Drugi opozarjajo na specifične živalske vrste, kot je gambuzija (riba), ki se hranijo zgolj z ličinkami komarjev in bi zaradi njihovega izumrtja izumrle tudi same. Poleg tega pravijo, da moramo bolj pozorno opazovati naš ekosistem in se zavedati, da lahko že najmanjša sprememba na dolgi rok prinese velike posledice.

larva, mosquito, mosquito larvae
Komarjeve ličinke

Z mislijo na prihodnost, tretji poudarjajo, da bi lahko od komarjev v bodoče imeli neko korist, za katero še ne vemo. Morda imajo neko kemično snov, ki bi bila nujno potrebna v nekem trenutku, a bi imeli na vesti že celo vrsto komarskih trupel. 

Tu je potem še seveda etična dilema. Se lahko igramo boga in se preprosto odločimo, da bomo izbrisali celotno živalsko vrsto s tega planeta. Kaj nam daje to avtoriteto oziroma kako upravičimo ta poboj?

Utilitaristi pa se sprašujejo, kakšne posledice bi imelo reševanje živeljenj pred prenosljivimi boleznimi v  regijah, ki se že tako ali tako spopadajo s težavo prenaseljenosti, prevelike populacije in lakote.

Zakaj ni preproste rešitve

mosquito, insect, water
Foto: AdinaVoicu iz Pixabay

Težava ni zgolj v polemiki, ali je komarje sploh možno iztrebiti, temveč tudi v tem, kako bi to varno naredili. Čeprav se znanstveniki že dalj časa trudijo in razvijajo različne tehnologije za iztrebitev, jim še vedno ni uspelo poiskati varne rešitve. Če bi se jih lotili z insekticidi, moramo upoštevati, da obstajajo živalske vrste (dvokrilci, golubaška mušica), ki so enako ali še bolj občutljive nanje kot komarji. Z uporabo strupov bi torej naredili več škode kot koristi in ogrozili še obstoj drugih živali. Mednje sodijo na primer nekateri členonožci. Če bi pobili še komarjem podobne organizme – ostale živali, ki se z njimi hranijo, ne bi mogle poiskati podobne alternative.

»Če bi ubili vse komarje, ekosistem najbrž ne bi trpel, razen če ne bi strupi, ki bi jih uporabili na njih, pobili tudi druge organizme, ki so potrebni za ohranjanje ravnovesja v deževnih gozdovih.«

John Carlson, Tulane University

Neko podjetje je razvilo komarja, ki ne preživi, razen če dobi antibiotik tetraciklin. V laboratoriju so razmnožili samce komarje in jih nato spustili v divjino, kjer so živeli dovolj dolgo, da so se lahko normalno parili z navadnimi samicami. Njihov zarodek je umrl, saj ni prejel antibiotika in s tem se je uspešno zniževala nova populacija. Kljub temu v parjenju niso bili tako uspešni kot navadni samci in zato je naslednja generacija bila normalna in uspešno preživela v dovolj velikem številu. Ta metoda je do ekosistema prijaznejša, saj vpliva zgolj na komarje, a zaenkrat prešibka.

»Romantična ideja, da ima vsako bitje svoje mesto v naravi, morda ni dovolj, da bi zagovarjala komarjev primer. V bistvu so omejitve v ubijalskih metodah, ne pa omejitve našega namena, tisto, kar dela svet brez komarjev dokaj nepredstavljiv.«
 Janet Fang

45 popolnoma neuporabnih znanstvenih dejstev

0

Si vedel, da lahko nekateri pajki vidijo vse do Lune? In ko že govorimo o Luni, si vedel, da je Avstralija širša od nje? Znanstvena dejstva rada presenečajo in nas pustijo s povsem odprtimi usti. V prispevku smo zbrali 45 popolnoma neuporabnih znanstvenih dejstev, s katerimi si lahko popestriš vsakdan ali pogovor s prijatelji. Poznaš tudi ti kakšno neuporabno znanstveno dejstvo?

Neuporabna znanstvena dejstva iz živalskega kraljestva

  1. Drobni pajki skakači lahko vidijo Luno. To jim omogoča posebna zgradba oči.

    Pajk skakač na zelenem listu
    Foto: ROverhate iz Pixabay
  2. Približno petina vseh sesalcev je netopirjev.
  3. Dlaka polarnih medvedov je votla in deluje kot odličen toplotni izolator. Polarne medvede je posledično zelo težko zaznati s toplotno kamero.
  4. Eno samo leglo pasjih ali mačjih mladičev ima lahko več kot enega očeta.
  5. Nekatere vrste mravelj lahko prepoznajo svoj odsev v ogledalu, kar pomeni, da imajo določeno mero samozavedanja.
  6. Severni jeleni lahko vidijo ultravijolično svetlobo. S tem brez težav opazijo urin plenilcev in njihov glavni vir hrane, lišaje. Ti namreč absorbirajo ultravijolično svetlobo in s tem izstopajo iz okoliškega snega, ki ultravijolično svetlobo odbija.
  7. Tigri imajo na koži enak črtast vzorec kot na kožuhu.
  8. Pande in mačje pande, ki niso v bližnjem sorodstvu, so tekom evolucije ločeno razvile dodaten prst, ki deluje kot palec in jim pomaga pri hranjenju z bambusom.

    Oranžen sesalec mačji panda in bambusovi listi
    Foto: Alexas_Fotos iz Pixabay
  9. Flamingi niso rožnati. Njihova »originalna« barva je bela, rožnati odtenki pa se posledica njihove prehrane, ki bazira na kozicah in algah.

Nora dejstva o tebi in o nas

  1. Več kot četrtino kosti v tvojem telesu se nahaja v stopalih.
  2. Izmed približno 100 milijard ljudi, ki so kadarkoli živeli na Zemlji, naj bi jih več kot polovica umrla zaradi malarije.
  3. Ob presaditvi ledvic bolniku najpogosteje pustijo njegove ledvice v telesu in zgolj vstavijo nove v področje medenice.
  4. S hrano zaužijemo drobne delce zlata, ki jih izločimo preko kože in las. Dojenčki imajo zaradi hranjenja z materinim mlekom v laseh več zlata od odraslih. Koncentracije zlata v njihovih laseh lahko presežejo dvakratnik povprečne koncentracije zlata v zemeljski skorji.
  5. Paradižnik ima približno 7.000 več genov od človeka.

    Zreli rdeči paradižniki na rastlini
    Foto: Kathas_Fotos iz Pixabay
  6. Če bi vzel vse žile: arterije, vene in kapilare ter jih zložil drugo za drugo, bi zagotovo umrl. No, poleg tega bi žile kar trikrat obkrožile Zemljo 😊.
  7. Če imaš dve nogi, imaš več nog od povprečnega človeka.
  8. Vse zlato, ki smo ga nakopali v zgodovini človeštva, bi lahko spravili v dobre tri olimpijske bazene standardne velikosti.
  9. Na vsakega živečega človeka pride približno 1,4 milijarde živečih žuželk.

O Zemlji in vesolju:

  1. Ljudje z Zemljine južne poloble vidijo Luno obrnjeno na glavo v primerjavi z opazovalci s severne poloble.
  2. Vsako minuto je na Zemlji več kot 2.000 neviht.
  3. V orbiti okoli Zemlje trenutno kroži okoli 6.000 satelitov. Od tega jih je kar 60 odstotkov nedelujočih in predstavljajo le vesoljski odpad.
  4. Tipičen oblak, ki v vse tri dimenzije meri en kilometer, tehta približno 500.000 kilogramov.
  5. V prihodnosti ne bomo več občutili plime in oseke, saj se Luna vsako leto od Zemlje oddalji za približno štiri centimetre. Čez 50 milijard let bo pristala na tirnici, kjer bo Zemljo obkrožila le vsakih 47 dni. A do takrat se bo Sonce že spremenilo v rdečo orjakinjo, ki bo scvrla Zemljo, zato naj te prvi problem ne skrbi preveč.

    Planet Zemlja na desni in Luna na levi
    Foto: qimono iz Pixabay
  6. Tropski deževni gozd imenujemo tudi pljuča planeta. A več kot polovica kisika, ki ga dihamo, v resnici nastane v oceanih. Za nastanek kisika je v največji meri odgovoren mikroskopski plankton.
  7. Havaji se vsako leto približajo Aljaski za 7, 5 centimetra. Približevanje poteka s približno enako hitrostjo kot rast nohtov na rokah.
  8. 99 odstotkov vseh vrst, ki so kadarkoli živele na Zemlji, so izumrle.
  9. Kreda je zgrajena iz ogrodij mikroskopskega planktona. Ko so pred milijoni let umrli, so njihova ogrodja potonila na dno in tvorila mulj. S časom se je ta pod vplivom zunanjih sil spremenil v kamnino, ki tvori kredo.

9 rekordnih dejstev o rekorderjih in rekordih

  1. Triprsti lenivec prespi 20 ur dnevno. A koale so še večje zaspanke, saj prespijo 22 ur na dan. Po drugi strani delfini sploh ne spijo, saj morajo zavestno uravnavati dihanje. Ta problem rešijo tako, da spijo le z eno polovico možganov naenkrat, medtem ko druga skrbi, da se ne zadušijo.
  2. Rogovje, s katerim se ponašajo srnjaki, jeleni in losi, je zgrajeno iz najhitreje rastočega tkiva pri sesalcih. Na dan lahko zraste za kar dva centimetra in pol.
  3. Najstarejša vrtnica na svetu je starejša od 1000 let. Posajena je bila v Nemčiji okoli leta 815.
  4. Bambus spada med najhitreje rastoče rastline na planetu. Nekatere vrste lahko zrastejo kar 910 milimetrov na dan. To pomeni, da za en milimeter potrebujejo približno 90 sekund in lahko s prostimi očmi opazuješ njihovo rast.
  5. Emuji so edine ptice, ki imajo mišice v mečih. Poleg tega ne morejo hoditi vzvratno (česar znanstveniki še niso uspeli pojasniti).

    Velika ptica emu s sivim perjem stoji na travniku
    Foto: christels iz Pixabay
  6. Med Avstralijo in Novo Zelandijo se skriva otok, ki je bolj visok kot širok. Imenuje se Bikova piramida in v premeru meri le 300 metrov. Njegov vrh se dviga 562 metrov nad morsko gladino.
  7. Na planetu Zemlja je več dreves, kot je zvezd v naši galaksiji.
  8. Morski psi so se na Zemlji pojavili pred drevesi, in sicer približno 100 milijonov let prej.
  9. S širino 4020 kilometrov je Avstralija širša od Lune, ki ima premer »le« 3476 kilometrov.

WTF kategorija s še bolj norimi dejstvi

  1. Milijon sekund je približno dva tedna, milijarda sekund pa kar 32 let.
  2. V skupini 23 ljudi je 50 odstotna verjetnost, da imata dva enak rojstni dan. To dejstvo ima celo svoje ime: rojstnodnevni paradoks.
  3. Iztrebki vombatov imajo obliko kocke.

    Sesalec sive barve
    Foto: PenelopePitstop iz Pixabay
  4. V eni sami čajni žlički vode je več vodikovih atomov, kot je žličk vode v vseh Zemljinih oceanih skupaj. Če bi vse vodne molekule iz ene čajne žličke vode razporedil v vrsto drugo za drugo, bi ta v dolžino merila približno 50 milijard kilometrov. To je 10-kratna velikost našega osončja.
  5. Onomatofobija je ime strahu pred imeni.
  6. Metulji v Amazonskem deževnem gozdu pijejo želvje solze.
  7. Bele peščene plaže nastanejo iz iztrebkov rib papagajevk. Te se hranijo s koščki ogrodij koral. Česar ne uspejo prebaviti, izločijo, kar ustvari lep bel pesek.
  8. Hobotnice imajo tri srca, devet možganov in modro kri. Njihovi možgani so razdeljeni v centralne možgane in osem velikih živčnih skupkov, ki so zadolženi za gibanje posameznih lovk.

    Hobotnica rjave barve
    Foto: edmondlafoto iz Pixabay
  9. Velike piramide v Gizi in mamuti so sočasno obstajali skoraj 1.000 let.

Prihaja novi podkast Hidea Kojime

0

Vas je kdaj zanimalo, kako do svojih idej prihajajo ustvarjalci različnih videoiger ali kako je videti sam proces ustvarjanja igre. Sedaj boste lahko dobili odgovor na vsa svoja vprašanja. In to iz ust enega najbolj priznanih ustvarjalcev videoiger na svetu. Hideo Kojima, večletni ustvarjalec pri Konamiju, ki je najbolj znan po seriji iger Metal Gear, bo namreč imel svoj podkast.

Hideo Kojima je napovedal novi podcast

Kojima je podkast napovedal na dogodku Opening Night Live, ki ga je organiziral priznani novinar na področju videoiger Geoff Keighley. Podkast, ki bo del originalne produkcije Spotifya, se bo imenoval Hideo Kojima presents Brain Structure. Debitiral bo 8. septembra. Poslušali ga boste lahko v angleščini ali japonščini.

Opis na spletni strani Spotifya podkastu opisuje tako: »V tem podkastu se globoko potopimo v možgane Hidea Kojime in osvetlimo njegov ustvarjalni proces.«

»Veselim se časa, ko bom pridobival in delil ustvarjalni navdih s poslušalci z vsega sveta,« je v objavi dejal Kojima.

Kojimin podkast o številnih tematikah

Oboževalci Kojime bodo lahko poslušali razprave v slogu pogovornih oddaj. Govoril bo o številnih najljubših temah, vključno z igrami, filmi, knjigami, umetnostjo, filozofijo in družbenim okoljem. Gostje, ki se bodo občasno pridružili Kojimi in razpravljali o privlačnih temah, bodo vključevali lokalne in globalne voditelje ter vrhunske ustvarjalce iz različnih okolij, kot so posel, tehnologija in zabava.

Poseben del podkasta bo namenjen tudi Keighleyju, ki bo redno pojasnjeval najnovejše novosti v svetu iger in tehnologije.

Kako poslati zaupno sporočilo na Gmailu?

0

Morda si prehitro pogledal Mr. Robota in Westworld ali pa si naravno paničen, da nekdo bere tvojo pošto ter izkorišča tvoje osebne podatke v zle namene, morda si zgolj podučen o nevarnostih, ki prežijo nate na spletu in o pomembnosti varovanja zaupnih informacij – še danes se nauči poslati zaupno sporočilo na Gmailu.

Zaupno sporočilo na Gmailu

artificial intelligence, robot, ai
Foto: geralt iz Pixabay

Gmail ponuja standardno TLS šifriranje. Ta zavaruje tvoje podatke do neke mere in je avtomatsko vključen pri vseh e-sporočilih, ki jih pošiljaš. To veš, ker lahko opaziš malo ikono ključavnice žabice med podatki o sporočilu. Poleg tega Google ponuja tudi storitev S/MIME šifriranja, a slednjega uporabljajo le določene izobraževalne ustanove in poslovneži. Če želiš svoje mejle še bolj zavarovati, uporabi funkcijo zaupnega sporočila. 

Ta nastavitev je na voljo od leta 2018 in uporabnikom omogoča, da preprečijo kopiranje, lepljenje, printanje, prenašanje in posredovanje svojih sporočil ter prilog na druga mesta ali drugim ljudem. Kako to narediš, se sprašuješ?

Zaupno sporočilo na računalniku

cyber security, security, lock
Foto: madartzgraphics iz Pixabay
  1. Spišeš svoje sporočilo in dodaš priloge, če jih imaš.
  2. V orodni vrstici spodaj (poleg orodij za spreminjanje velikosti, barve in stila besedila) poiščeš ikono ključavnice z malo uro.
  3. S klikom na ikono se ti odpre novo okno, kjer nastaviš, koliko časa želiš, da je tvoje sporočilo dostopno prejemniku. Minimalni datum poteka je čez en teden, maksimalni pa čez pet let.
  4. Poleg tega se lahko odločiš še za zahtevo gesla za dostop, ki ga avtogenerira Google. Odločaš se lahko med dvema opcijama: Standardno ali Geslo iz sporočila SMS.Če se odločiš za prvo to pomeni, da bo lahko Gmail uporabnik direktno odprl pošto. Če uporablja neko drugo poštno platformo, mu bo Gmail posredoval mejl z geslom.Če se odločiš za drugo možnost, v vsakem primeru prejemnik dobi geslo na SMS
  5. Nastavitve shraniš in sporočilo pošlješ.

Zaupno sporočilo na telefonu  

V mobilni aplikaciji slediš enakemu postopku. Edina razlika je, da ob pisanju sporočila spodaj nimaš orodne vrstice. Način zaupno vključiš tako, da klikneš na tri pike v zgornjem desnem kotu (poleg znaka za prilogo in znaka za pošiljanje). V seznamu, ki se pojavi izbereš Način za zaupno ter nastaviš ostale parametre kot je opisano zgoraj.

Predčasen preklic dostopa

Če si poslal napačno sporočilo ali pa navedel napačnega prejemnika, lahko mejl seveda preprosto izbrišeš. Če pa bi prejemniku zgolj rad preklical dostop do sporočila še preden se izide čas poteka, lahko storiš naslednje.

  1. Poiščeš svoj mejl v kategoriji Poslano.
  2. Odpreš zaupno e-poštno sporočilo ter na dnu zaslona klikneš možnost Odstrani dostop. 

Pozor!

email, email marketing, newsletter
Foto: talhakhalil007 iz Pixabay

Gmail opozarja, da z uporabo te funkcije nekoliko bolj zavarujemo svoja sporočila in preprečimo nenamerno prepošiljanje naše e-pošte. Kljub temu je še vedno možno shranjevati ali reproducirati naše mejle in priloge z uporabo drugih postopkov, kot je na primer ustvarjanje posnetka zaslona ali fotografiranje vsebine. 

Pazljivo pri čudežnih zdravilih, ki jih oglašuje internet

0

Veš, da so v času pred internetom in tem »magičnim« spletnim svetom prodajali čudežna mila, ki naj bi pomagala izgubiti vsaj 40 % telesne maščobe? Na njih je bilo navedeno naključno moško ime, pred tem pa je bil postavljen naziv »dr«. Posledično so ljudje temu verjeli, saj zdravnik pa ja ve, kaj govori. Pravzaprav imenovan zdravnik sploh ni obstajal, vse je bila samo ukana, da se čim več izdelkov proda.

Težave s čudežnimi zdravili vse pogostejše

Dandanes je tovrstna težava še hujša, saj lahko veliko hitreje dostopamo do podobnih čudežnih zdravil. Tako Tržni inšpektorat Republike Slovenije opozarja, da se je oglaševanje čudežnih izdelkov, ki lahko magično pozdravijo različne bolezni povečalo. Tako kot včasih tudi tu nastopajo zdravniki, ki zdravila priporočajo, pravzaprav pa ti specialisti sploh ne obstajajo.

doctor, medical, medicine
Foto: DarkoStojanovic iz Pixabay

Kako ugotoviti pristnost zdravila?

Vendar kako vedeti, ali je izdelek pristen, ali ne? Ko se oglašujejo izdelki z zdravilnimi učinki, je podana pristojnost JAZMP – Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Ta ima na svoji spletni strani objavljen seznam izdelkov, ki niso registrirani kot zdravila in se njihov nakup odsvetuje.

Pozorni pa smo lahko tudi na spletne strani, kjer so izdelki oglaševani. Na primer, ali je mogoče najti podatke o podjetju in ali so objavljeni kontaktni podatki podjetja. Če je objavljen zgolj obrazec za sporočila, je to že sumljivo. Več informacij glede varnega nakupovanja preko spleta lahko dobiš na »Varni na internetu«.

computer, business, gdpr
Foto: TheDigitalArtist iz Pixabay

Zelenje okoli igrišč ščiti otroke pred onesnaževanjem

0

Znanstveniki so objavili nove dokaze o tem, da s selektivnim sajenjem rastlin med ceste in igrišča lahko znatno zmanjšamo strupene izpuste prometa, ki dosežejo otroke. Takšni ukrepi so lahko hitri, cenovno ugodni in učinkoviti. Svoja dognanja so strnili v znanstveni objavi, kjer so opisali vpliv onesnaženega zraka na otroška igrišča in kako le ta zavarovati.

Onesnaženi zrak je mogoče omejiti z zelenimi površinami

Izpostavljenost onesnaženemu zraku danes povezujemo s številnimi zdravstvenimi tveganji, kot so srčno-žilne, respiratorne in nevrološke težave. Ta tveganja so toliko večja za majhne otroke, ki obiskujejo osnovne šole neposredno ob prometnih cestah, saj se njihovi organi še razvijajo in imajo hitrejši ritem dihanja od odraslih. Izpostavljenost drobnim delcem v zraku je verjetno največji okoljski faktor tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni po svetu, saj je povezana s šest do devet milijoni prezgodnjih smrti letno.

Skupina raziskovalcev je na treh osnovnih šolah v Manchesterju med poletnimi počitnicami leta 2019 uredila visoko živo mejo iz dreves. Pri eni šoli so uporabili bršljan, pri drugi zahodno rdečo cedro in pri tretji mešanico zahodne rdeče cedre, švedske breze in brina. Kot kontrola je služila četrta šola brez dodatne zasaditve. Pri osnovni šoli z ograjo iz bršljana so opazili precejšnje zmanjšanje koncentracije delcev v zraku na igrišču, a povečanje črnega ogljika. Pri osnovni šoli z mešano zasaditvijo je bilo zmanjšanje onesnaženosti zraka manjše kot pri šoli, kjer so uporabili le zahodno rdečo cedro.

Najboljša obramba pred onesnaženim zrakom

Najboljše rezultate glede koncentracije drobnih delcev in črnega ogljika v zraku je torej dala zasaditev z zahodno rdečo cedro. Skoraj polovico (49 odstotkov) črnega ogljika in približno 46 odstotkov delcev PM2.5 ter 26 odstotkov delcev PM1, ki jih je v ozračje izpustil okoliški promet, je uspela zajeti živa meja iz rdeče cedre. Znanstveniki pojasnjujejo, da je omenjena drevesna vrsta tako učinkovita zaradi posebne strukture listov, ki s številnimi izrastki in porami, lahko uspešno zajamejo delce. Ob deževju se delci nato sperejo v tla in tako končajo v zemlji ali odtokih. Po drugi strani ima bršljan gladke povoskane liste. Zato je bolj podoben ograji, ki zgolj blokira nekatere delce, ne more pa jih zajeti in odstraniti iz ozračja.

Pozitivne učinke zasaditve ustreznih rastlin bi lahko izkoristili tudi drugod, ne le v okolici šol in igrišč. Nova dognanja bodo v prihodnosti pomagala pri ciljni uporabi zelene infrastrukture v mestih.

Pogled na mesto z veliko zelenja
Foto: Nerea Martí Sesarino iz Unsplash