Bodoči starši po navadi navdih za otroška imena najdejo v kakšni knjigi ali filmu. V nekaterih drugih državah ime najdejo pri svojih prednikih, spet v drugih imajo ime že določeno. Sedaj bodo imeli nov vir za iskanje otroških imen. Ikein katalog. Prav si prebral, otroško ime boš lahko našel v katalogu švedske trgovine, znane po pohištvu.
Tako kot je švedski gigant velikokrat rešil marsikatero zagato pri kupovanju pohištva, so si pri Ikei zadali, da bodo v prihodnje rešili tudi zagate okoli otroških imen. Nenazadnje je Ikea znana po nenavadnih in na trenutke celo bizarnih imenih pohištva.
Kot so napisali pri Ikei na Norveškem, »je iskanje imena za otroka težka, a hkrati zabavna stvar. Ikea je v svoji 70-letni zgodovini vedno našla inovativna in zanimiva imena za svoje izdelke. Zato bo pomagala staršem, ki so se izgubili in jim predlagala več kot 800 imen za deklice in dečke.«
Otroka lahko poimenujete po pohištvu
Trgovina je že lansirala spletno stran, kjer lahko bodoči starši najdejo pravo ime za svojega malčka. Med imeni, ki jih predlaga Ikea, so dokaj originalna, med njimi najdemo imena, kot so Ivar, Moalie, Florin, Cilla in Wikki. Spet druga bodo spominjala na filmske like npr. Bruno, Dora in Hedvig (kdo bi lahko pozabil sovo iz Harryja Potterja).
A da ne bo pomote, vsa imena izvirajo iz imen pohištva. Poleg vsakega imena lahko vidite sliko pohištva, ki je navdihnilo ime. To pa pomeni, da je možno, da se kaj hitro lahko zgodi, da bo otrok imel enako ime kot Ikein stol ali omara. Zato je dobro, da otrok, potem ko odraste, izve, od kod je dobil ime.
Pri Ikei kljub temu poudarjajo, da tudi pri imenovanju pohištva navdih iščejo v švedskih mestih, jezerih in drugih naravnih lokacijah.
Vseeno to ni prvi primer, da bodo otroci imena dobivali po Ikeinih izdelkih. Leta 2018 je bil v Veliki Britaniji zelo priljubljen trend, da si otroka poimenoval po Ikeinih izdelkih. Zato niti ni tako čudno, da se trenutno na Otoku med sabo igrajo štiriletniki z imeni, kot so Micke, Perjohan, Malm in Ejler.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko nevarni virusi v vodi preživijo vsaj tri dni, če se oprimejo plastike. Gre za viruse, ki povzročajo diarejo in trebušne težave, kot so rotavirusi. Delci mikroplastike, ki jim pomagajo pri preživetju, so lahko manjši od petih milimetrov.
Prejšnje raziskave z virusi so izvajali v sterilnih pogojih, to pa je prva raziskava, ki pojasnjuje vedenje virusov v okolju. Vodil jo je profesor Richard Quilliam z Univerze v Stirlingu (University of Stirling). Na koncu se je z laboratorijskimi metodami prepričal, da so virusi na mikroplastiki še nalezljivi. Pri tem so testirali dva različna tipa virusov: tiste z ovojnico (na primer virus gripe) in take brez nje (na primer rotavirusi). Pri virusih z ovojnico se je ta hitro raztopila, virusi brez ovojnice pa so se uspešno pritrdili na mikroplastiko in preživeli.
Ugotovitve so del več kot 2 milijona evrov vrednega projekta, ki ugotavlja, kako plastika prenaša viruse in bakterije v okolju. Zaključili so, da mikroplastika patogenom omogoča prenos v okolju. To v praksi pomeni, da v treh dneh lahko pripotujejo iz čistilnice odplak do javne plaže. Čistilnice namreč ne morejo zajeti drobcev mikroplastike, zato ti po reki pripotujejo v estuarij in lahko zaidejo na plaže. Ker so delci plastike tako majhni, jih plavalci nevede lahko zaužijejo. Poleg najmanjših delcev mikroplastike se na plaži občasno znajdejo tudi majhni obarvani plastični peleti, ki jih otroci lahko poberejo in nesejo v usta. Že nekaj virusov pa je dovolj za razvoj bolezni.
Medtem ko vpliv mikroplastike na človeško zdravje še ni dobro raziskan, je jasno, da ta lahko predstavlja resno zdravstveno tveganje, če so delci okuženi s patogeni. Virusi se sicer lahko vežejo tudi na naravnepovršine v okolju, a je plastika precej bolj trdovratna od naravnih materialov.
Predsednik vlade Republike Slovenije je v zadnjih dneh prisostvoval na zasedanju predsednikov vlad in držav zveze Nato. Tridnevno zasedanje je potekalo v Madrudu, poudaril pa je, da načrti za povečevanje obrambnih izdatkov niso nastali zaradi političnih pritiskov, temveč zaradi situacije v svetu, ki se je od predhodnega vrha zavezništva radikalno poslabšala.
Zasedanje vrha zveze Nato v Madridu
Kot je poudaril premier Robert Golob se je treba na divjo vojno, ki vihra na evropskih tleh, ustrezno odzvati. Vsaka država se lahko najbolje odziva na tistih področjih, na katerih lahko največ doprinese, zato bo tudi Slovenija znotraj Nata morala temeljito pretehtati svojo obrambno in varnostno doktrino. »Le znotraj Nata in z enotnostjo članic zavezništva smo lahko uspešni pri soočanju z bodočimi izzivi,« je povedal premier.
Zaključna izjava premierja Roberta Goloba po zasedanju
»Ravno zato je sprejem novega strateškega koncepta Nata revolucionaren, saj se koncept ne loteva le trenutnih groženj, temveč svoj pogled usmerja v prihodnost in skuša delovati preventivno,« je sklenil v zaključni izjavi po zasedanju zveze Nato. Tako je še dodatno potrdil podporo Slovenije razširjenemu načinu delovanja Nata in njegovo repozicioniranje z vidika globalnih tveganj.
Na samem zasedanju je bila večkrat omenjena tudi vloga Bosne in Hercegovine ter njen vstop v Evropsko unijo. Premier Robert Golob je zagotovil, da si bo še naprej prizadeval, da se tej državi predvidoma do konca letošnjega leta podeli status kandidatke za članstvo v EU.
Prva knjiga legendarne fantazijske zbirke Harry Potter je izšla 26. junija 1997 pri založbi Bloomsbury Press. To pomeni, da je za nami že 25 let čarovniškega sveta, ki se je iz Združenega kraljestva razširil po celem svetu.
Harry Potter in kamen modrosti avtorice J.K. Rowling je bil preveden v več kot 70 jezikov, v slovenščini (v prevodu Jakoba J. Kende) je izšel leta 1999.
Prvemu delu je sledilo še šest knjig; Harry Potter in … Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabana, Ognjeni kelih, Feniksov red, Princ mešane krvi, Svetinje smrti. Skupaj predstavljajo eno najbolj prodajanih zbirk knjig vseh časov.
Obletnico obeležili s posebno izdajo knjige
Srebrno obletnico bunkeljnov, štirih ikoničnih hiš Bradavičarke in junaškega tria mladih čarovnikov je britanska založba Bloomsbury obeležila z novo posebno izdajo knjigeHarry Potter in kamen modrosti.
Knjiga s trdimi platnicami ima prvotno naslovnico ilustratorja Thomasa Taylorja kakor prva izdaja leta 1997. V njej se poleg zgodbe skrivajo originalne skice J.K. Rowling in pripoved Taylorja, kako je kot mlad umetnik pripravljal naslovnico.
Avtorica Harryjevega sveta J.K. Rowling se je ob srebrni obletnici izida prve knjige odzvala z zapisom na Twitterju.
»Na današnji dan pred 25 leti sem prvič videla Harryja Potterja in kamen modrosti v knjigarni (Waterstones, Prince's Street, Edinburgh). To je bil eden najboljših trenutkov v mojem življenju,« je zapisala.
V nadaljevanju pa dodala: »Nisem imela pojma, kaj prihaja, ko sem otopelo stala v tisti knjigarni in strmela v svoje ime na hrbtu objavljenega romana. Hvala vsakemu posameznemu bralcu, ki se je leta 1997 vkrcal na Hogwarts Express in ostal s Harryjem do konca. Kakšno potovanje je bilo …«
25 years ago today, I saw Harry Potter and the Philosopher's Stone in a bookstore (Waterstones, Prince's Street, Edinburgh) for the very first time. It was one of the best moments of my life. Thank you, @BloomsburyBooks, for taking a chance on a total unknown. 1/2 pic.twitter.com/yPwaqPbvie
Zbirka sedmih knjig je bila upodobljena v osmih filmih, zadnjega smo si ogledali leta 2011, prvi – Harry Potter in kamen modrosti – pa je na platna izšel novembra 2001.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo sprejeti sklep Vlade RS, ki se nanaša na Študentski dom Ljubljana. Vlada Republike Slovenije je na 8. dopisni seji sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana« in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Kaj prinašajo spremembe?
Sklep o Študentskem domu se minimalno spremeni
Sprejeti sklep pomeni, da se le-ta uskladi s spremembo Zakona o visokem šolstvu, natančneje z dopolnitvijo 70. člena. Ta določa, da status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program.
Prav tako se Sklep usklajuje s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. V skladu s priporočili vlade za učinkovitejše upravljanje javnih zavodov pa se spreminjajo tudi členi, ki določajo delovanje sveta zavoda, predvsem predlaganje in izbor kandidatov za predstavnike ustanoviteljice v svetu zavoda ter odgovornost članov sveta zavoda in sodelovanje predstavnikov ustanoviteljice z ministrstvom.
Zdaj ima Sklep spremenjeno, dodano oziroma črtano tudi:
zagotavlja se nastanitev zaposlenim študentom tretje stopnje, ki prejemajo štipendijo Republike Slovenije
črta se soglasje ministrstva pri sprejemu akta, ki določa podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje drugih uporabnikov in drugih študentov
uskladi se navedba izobrazbe direktorja s slovenskim ogrodjem kvalifikacij.
Objavljeno je bilo poročilo prvega in drugega kroga izbirnega postopka za vpis v srednje šole. Za šolsko leto 2022/2023 je bilo razpisanih 25.333 mest, kar je številka višja od lanske. Enako je s prijavami in na določene programe in izbobraževanja. Kaj nam pove statistika vpisa v srednje šole za šolsko leto 2022/2023?
Vpis v srednje šole za šolsko leto 2022/23 skozi številke
V okviru prijavno-vpisnega postopka za vpis v srednje šole je bilo na voljo 25.333 prostih mest. Lansko leto je ta številka znašala 24.140. Do začetka prvega kroga izbirnega postopka, ki se je pričel 16. junija, se je na razpisana mesta prijavilo 21.103 kandidatov. Lani je bila ta številka nižja, znašala pa je 20.102 kandidatov.
Podatki po srednješolskih programih:
v programih nižjega poklicnega izobraževanja je bilo prijavljenih 550 kandidatov (lani 444),
v programih srednjega poklicnega izobraževanja 3996 kandidatov (lani 3751), od tega se jih je 134 (lani 114) odločilo za vajeniško obliko izobraževanja,
v programih srednjega strokovnega izobraževanja 902 kandidatov (lani 8632) in
v gimnazijskih programih 7534 kandidatov (lani 7275).
Za programe splošne gimnazije se je prijavilo 6061 kandidatov (lani 5886), za strokovne gimnazije pa se je prijavilo 1473 kandidatov (lani 1389).
Na šolah z omejitvijo vpisa je bilo na dan 16. junij 2022, ko se je začel prvi krog izbirnega postopka, prijavljenih 8745 (lani 8633) kandidatov na 7055 (lani 6694) vpisnih mest za prvi krog in 786 mest za drugi krog (lani 713) ter 12.358 (lani 11.469) kandidatov na šolah, ki niso omejile vpisa, na 18.058 (lani 17.069) vpisnih mest.
Statistika vpisa v srednje šole Foto: Goumbik iz Pixabay
Neuspel vpis v prvem krogu je pomenil vpis v drugem
Po prvem krogu izbirnega postopka se 1694 kandidatom, prijavljenih na šolah z omejitvijo vpisa, ni uspelo uvrstiti na želeno šolo, ali pa morda do izbirnega postopka niso izpolnili osnovnega vpisnega pogoja za vpis v srednjo šolo, to je dokončana osnovna šola, saj so morda imeli kandidati popravne izpite v osnovni šoli.
V drugem krogu izbirnega postopka je sodelovalo 1581 kandidatov. Od tega je bilo na prvo navedeno željo sprejetih 686 kandidatov, na drugo 461 kandidatov, na tretjo 204 kandidati, na četrto željo 108 kandidatov, na peto 50 kandidatov, na šesto željo 17 kandidatov, na sedmo željo 9 kandidatov, na osmo rangirano mesto 3 kandidati, na deveto 2 kandidata in na deseto mesto 3 kandidati.
Na nobeno izmed izbranih šol oziroma programov se ni uspelo uvrstiti 38 kandidatom, od tega jih je več kot polovica rangirala največ do 4 šole oziroma izobraževalne programe, ostali so sicer rangirali od pet do deset različnih šol oziroma programov (od možnih 10), kjer pa glede na število točk niso bili uspešni, pri čemer je treba tudi pojasniti, da jih je kar nekaj med njimi rangiralo programe, za katere niso dosegali točk že v prvem krogu izbirnega postopka.
Prosta mesta na srednjih šolah bodo objavljena v juliju
Število še prostih mest za vpis v 1. letnik posameznih srednješolskih programov (po šolah) bo najkasneje 4. julija 2022 objavljeno na spletni strani ministrstva.Kandidati se lahko na šolah, kjer bodo še prosta mesta, vpišejo do začetka prihodnjega šolskega leta – do 31. avgusta 2022.
Nova raziskava je pokazala zgodnejši razvoj življenja na kopnem in večjo koncentracijo kisika v atmosferi, kot smo predvidevali.
Kaj ostane po požaru in se lahko ohrani milijarde let? Oglje. Znanstveniki so preučili vzorce starodavnega oglja iz Walesa in Poljske ter postavili nov mejnik za najstarejši požar – 10 milijonov let prej, kot smo mislili. To pa ni le zanimiv podatek temveč kazalec, koliko kisika je bilo prisotnega.
Kako izmeriti količino kisika skozi zgodovino
Za ogenj potrebujemo gorivo, iskro in kisik. Brez dvoma so bile pradavninske iskre strele, ki še danes povzročijo prenekateri požar. Gorivo je bilo rastlinsko življe in ogromne gobe oziroma glive, ki so ravno začele prehajati tudi na kopno. Kisik pa je najbolj kontroverzna izmed tem, saj se strokovnjaki ne strinjajo, koliko ga je bilo, kdaj in kako se je njegova koncentracija spreminjala skozi zgodovino.
O količini kisika znanstveniki sklepajo na podlagi premoga v močvirjih, izgrajevanja gora, erozije in kemičnih procesov povezanih z njimi. Vse te metode so v redu, vendar nobena ni tako natančna kot analiza ostankov požarov – oglja.
Analizirali so ožgane rastline in glive
Oglje, ki so ga analizirali, je del fosilnih ostankov ožganih rastlin in gliv imenovanih Prototaxiti, ki so ostali v sedimentnih kamninah, za katere vemo, koliko so stare. Ker vemo, da so se požari začeli skoraj sočasno z rastjo kopenskih rastlin in gliv, je tudi njihov nastanek z novo raziskavo pomaknjen za okoli 10 milijonov let zgodneje, do 430 milijonov let v preteklost.
Ožgan fosilni ostanek. Foto: Ian Glasspoll on Colby College
Silur
Čas, ko so se prve rastline preselile na kopno, je bila geološka doba Silur. V tem obdobju je izumrlo okoli 60 % vodnih organizmov. Razlog za to naj bi bile strupene kovine, ki so se začele sproščati z oceanskega dna zaradi zmanjšane koncentracije kisika. Prva hipoteza je, da se je v nekem trenutku povišala koncetracija dušika, kar je spodbudilo rast rastlin, ki so porabile več kisika. Druga pravi, da je zaradi povišanih temperatur v tej dobi kisik začel zapuščati morje, začenši na dnu.
Nova raziskava je dodala k eni izmed starejših, ki je preučevala žepke z tekočino v halitih, posebni vrsti natrijevega klorida oziroma soli. Pokazala je, da je bila koncentracija kisika v Silurju približno 21 % ali še več. Prejšnji modeli so predvidevali manj kisika v atmosferi in še manj v prejšnjih obdobjih. Oboje bi lahko nova raziskava postavila na glavo.
Konec tedna se na Netflix vrača priljubljena serija Stranger Things. Drugi del četrte sezone bo postregel z dvema epizodama, ki bosta skupaj trajali skoraj 4 ure. Osma epizoda bo trajala 1 uro in 25 minut. Medtem ko bo finale od gledalcev zahteval prisotnost pred zasloni kar 2 uri in 30 minut. Za primerjavo: dolžina epizode je enaka dolžini najnovejšega Spider-Mana.
Stranger Things 4 | Volume 2 Trailer | Netflix
A za razliko od ostalih Netflixovih uspešnic dolžina epizod pri Stranger Things ni težava. Prav tako lahko pohvalimo videz in računalniške učinke. Ti v nekaterih ostalih Netflixovih serijah več kot očitno niso na najvišji ravni (gledamo vas The Witcher in Umbrella Academy).
Preveč likov, preveč zgodb
Vseeno je v četrti sezoni v ospredje stopila drugačna skrb. S podobno težavo so se v kasnejših sezonah ukvarjali tudi ustvarjalci HBO-jeve uspešnice Igra prestolov. Brez skrbi, to ni igralec Tom Wlaschiha, ki se je v 4. sezoni pridružil zasedbi Stranger Things. Pred tem je igral Jaqena H'gharja v Igri prestolov. To je seveda velika količina likov, ki morajo nekaj početi. Jasno je, da nekateri liki potemtakem stopijo v ozadje. A zaradi vse večjega števila nekateri deli epizod 4. sezone postanejo skoraj odvečni.
David Harbour se v četrti sezoni že drugič v zadnjih dveh letih znajde v ruskem zaporu.
Iz te težave pa preidemo še v eno, ki so jo proti koncu serije prav tako imeli ustvarjalci v Igri prestolov in je bila pri Stranger Things vidna že na koncu 3. sezone. Število likov je vse večje, ker se jih ustvarjalci ne upajo odstraniti. S to trditvijo se nekateri ne bodo strinjali, prav tako pa bo po premieri drugega dela 4. sezone, če je verjeti ustvarjalcem, najverjetneje napačna. A vseeno serija doživlja podobne težave, kot jih je Igra prestolov. Bližamo se koncu, saj bo 5. sezona zadnja, hkrati so nekateri liki tako priljubljeni, da jih niti ustvarjalci nočejo odstraniti. Hkrati pravega pomena za zgodbo nimajo. Ko temu dodaš še nove like, postane število zgodb preveliko in preveč natrpano.
Če so v prvih dveh sezonah redno odstranjevali nekatere priljubljene like in so njihove smrti imele pomen, so vodilni v zadnjih dveh sprejeli odločitev in namesto likov, kot sta Barb (roko na srce so njeno smrt bolj kot sami ustvarjalci dvignili odzivi na družbenih omrežjih) in Bob (Sean Astin, ki je uspešno preživel Mordor, a Hawkinsa mu ni uspelo), na listo odpisanih dali stranske like, ki v zgodbi velikega pomena niso imeli.
Umre lahko vsak, ki ni med glavnimi liki
Tudi ko je kazalo, da niso pozabili na svoje začetke in so na videz ubili Jima Hopperja (Davida Harbour), ki je poleg Joyce Byers (Winona Ryder) služil kot eden dveh odraslih protagonistov, je dokaj hitro bilo jasno, da je šlo za prevaro. Hopper se je vrnil že v trailerju za 4. sezono. Ko temu dodamo še vrnitev doktorja Brennerja (Matthew Modine), glavnega zlikovca iz 1. sezone, ki naj bi umrl na koncu le te, je jasno, da ima serija težave s smrtjo glavnih likov.
Smrt Billyja pri gledalcih ni imela velikega pomena.
Mnogi so najbrž mnenja, da je 3. sezona postregla z veliko smrtjo v obliki Billyja Hargrova (Dacre Montgomery). V tem primeru je šlo za stranski lik, ki je bil na trenutke prikazan zelo negativno. Ustvarjalci pa so ga šele proti koncu njegove zgodbe poskušali približati gledalcu. Deloma jim je uspelo, a šlo je za jasno nakazovanje smrti in željo ustvarjalcev, da ta za gledalca nekaj pomeni.
Taktiko smrti novih manjših likov so nadaljevali tudi v 4. sezoni. V prvi epizodi so predstavili navijačico Chrissy (Grace Van Dien) in jo na koncu epizode ubili. Zanimivo je tudi dejstvo, da sta ustvarjalca serije Matt in Ross Duffer priznala, da so med snemanjem ugotovili, da je bila tudi njena hitra smrt najbrž napaka, saj je kemija med njo in novim likom Eddijem Munsonom (Joseph Quinn) odlična. Brata Duffer klub temu obljubljata, da bosta zadnji dve epizodi zadovoljili tudi tiste, ki so mnenja, da pravih posledic za glavne like v seriji ni. Ali govorita resnico, bomo lahko ugotovili kmalu.
Scooby Doo, kje si ti?
Kot sem omenil že na začetku, pa vse večje število likov pomeni, da nekateri skoraj popolnoma izstopijo iz zgodbe serije. To je še toliko bolj očitno v 4. sezoni, ko v prvem delu sezone skupina v Kaliforniji, ki jo sestavljajo Mike, Will, Jonathan in njegov prijatelj Argyle, nima pravega pomena za zgodbo. Prav tako njihove scene gledalca popolnoma vržejo iz ostalega dogajanja.
Četrta sezona ima kar štiri različne zgodbe.
Vsi liki z izjemo Argyla (Eduardo Franco), ki v serijo, sploh, če poznate igralca, pričakovano prinese veliko humorja, pravega razvoja ali svoje zgodbe v 4. sezoni nimajo. Mika, ki je bil poleg Eleven v prvih treh sezonah glavni lik med mlajšimi igralci, so ustvarjalci v 4. sezoni posadili na klop. Tam se je pridružil Willu, ki klop greje že od konca 1. sezone. Medtem ko so Jonathana spremenili v zakajenca, ki je le korak oddaljen od tega, da poleg njega postaviš govorečega psa, s katerim bosta reševala strašenja. Ostale tri zgodbe v 4. sezoni so bolj uspešno izpeljane, a še vedno nekateri liki jemljejo večjo pozornost kot drugi.
Tudi v četrto nostalgije ne manjka
Ne glede na te dve težavi je nova sezona Stranger Things še vedno dokaj kakovostna izvedba mladinske fantazijske serije. Ta je letos stopila še korak bližje koreninam grozljivk. Če je za nostalgijo v 1. sezoni poskrbel E.T., potem je vsaj za gledalce grozljivk letošnjo več kot očitno navdihnila klasika Wesa Cravna Nočna mora v ulici Brestov. To z majhno vlogo Roberta Englunda (Freddy Krueger), ki igra Victorja Creela, jasno nakažejo tudi ustvarjalci. Treba je pohvaliti tudi enega v zadnjem času bolje izpeljanih zasukov, ki gledalca preseneti ob koncu osme epizode.
Četrta sezono je več kot očitno navdihnila klasika Wesa Cravna.
Ali bo Eleven in druščina na koncu lahko premagala Vecno? Odgovor bomo dobili že jutri, ko na Netflix pride 2. del 4. sezone Stranger Things.
V vsej svoji 22-letni karieri voditelja Rusije je bil glavni cilj Vladimirja Putina spremeniti končni rezultat hladne vojne in ponovno vzpostaviti položaj Rusije kot svetovne velesile. Vzpostaviti prevlado Kremlja na razdrobljenih delih nekdanje Sovjetske zveze in se upreti vse večjemu vplivu Združenih držav Amerike in zveze Nato. Za dosego teh ciljev je uporabil številna orodja, vendar nobeno ni bilo boljše od edinstvene in zelo dragocene geologije Rusije, ki se razteza od Baltskega morja na zahodu do Tihega oceana na vzhodu. Vse se namreč vrti okoli nafte in financ.
Rusija je bencinska črpalka
Moskva ima in proizvaja ogromne količine zemeljskega plina in nafte, tako zelo veliko, da je Rusija trenutno največja izvoznica plina in druga največja izvoznica nafte na svetu, ki zaostaja le za Savdsko Arabijo. Rusija je energetska velesila in prav prodaja teh energetskih virov v tujino je dobesedni temelj sodobne ruske države in vseh Putinovih ciljev, vključno s trenutno vojno v Ukrajini, saj zagotavljajo kar 40 do 50 odstotkov proračuna ruske vlade in kar 30 odstotkov ruskega bruto domačega proizvoda. Ameriški senator John McCain se je nekoč posmehoval Rusiji, da ni nič drugega kot bencinska črpalka, ki se maskira kot država in da bencinska črpalka večino svojega blaga proda Evropi.
Četrtina ruskega izvoza zemeljskega plina teče proti zahodu v Evropo, kar pomeni, da Rusija dobavlja približno 35 odstotkov zemeljskega plina in 25 odstotkov nafte Evropski uniji, če upoštevamo, da nafta predstavlja 36 odstotkov celotne porabe energije v Evropi, zemeljski plin pa dodatnih 25 odstotkov. To v grobem pomeni, da se Evropa zanaša na rusko nafto in plin za skoraj eno tretjino vseh svojih energetskih potreb, medtem ko je Rusija odvisna od evropskega denarja za skoraj tretjino svojega celotnega državnega proračuna, kar je hkrati največja prednost in največja slabost Rusije.
Četrtina ruskega izvoza zemeljskega plina teče proti zahodu v Evropo. Foto: Dragan Mihajlovic iz iStock
Vsako agresivno dejanje, ki ga je Putinova Rusija v zadnjem času sprejela, od sedanje invazije na Ukrajino do priključitve Krima pred več kot osmimi leti, invazije na Gruzijo pred 14 leti in osvojitve Čečenije pred več kot 20 leti, je opredeljeno z nenehno geopolitično računico te moči in šibkosti ter bolj kot kar koli drugega je geologija Rusije in nekdanje Sovjetske zveze najbolj nujna stvar za razumevanje miselnih procesov in strategije Vladimirja Putina ter nastajajoče hladne vojne 21. stoletja med Rusijo in ZDA.
Razpad Sovjetske zveze
Ko je Sovjetska zveza pred nekaj več kot tremi desetletji nenadoma razpadla, je nekdanji imperij, ki je na tak ali drugačen način obstajal čez eno šestino celotnega zemeljskega površja, razpadel na 15 novih neodvisnih držav, od majhnih, kot sta Armenija in Estonija, do velikanov, kot je Kazahstan, ki ima približno enako površino kot Indija. Vendar je entiteta, ki je ostala s središčem v Moskvi, Ruska federacija, pravna naslednica Sovjetske zveze, postala največja med vsemi in se kot titan skoraj čez noč dvignila nad novimi neodvisnimi državami. V primerjavi z nekdanjo Sovjetsko zvezo pa je nova Moskva – s sedežem v obliki Ruske federacije – izgubila skoraj polovico celotnega prebivalstva, saj se je več deset milijonov etničnih Rusov nenadoma znašlo zunaj meja Rusije.
Območje, ki mu je neposredno vladala Moskva, se je skrčilo za četrtino, pri čemer je zasedlo 40 odstotkov Sovjetske zveze. Ogromen sovjetski arzenal jedrskega orožja se je nenadoma razdelil in približno 1900 bojnih glav je obtičalo v Ukrajini, ki jih ni mogla uporabiti, ker so izstrelitvene kode ostale v rokah Kremlja v Moskvi. Teoretično je zaradi tega Ukrajina začasno postala tretja največja jedrska sila na svetu, vendar je jedrsko orožje prostovoljno predala Rusiji v zameno za zagotovila Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva, da bodo spoštovale takratne ukrajinske meje, kar je bilo z vidika Moskve precej slabo.
Zmanjšanje naftne in plinske industrije
Vendar je bilo hujše to, da se je zmanjšala nekdaj ogromna naftna in plinska industrija Sovjetske zveze, ki je bila pred razpadom največja na svetu. Moskva je nadzorovala nekatere od največjih zalog nafte in plina na svetu – na območju Kavkaza, Kaspijskega morja, osrednje Azije, Volge, Urala, zahodne Sibirije in Daljnega vzhoda svojega velikega imperija. Pošiljanje teh virov z ladjami po vsem svetu je bilo lahko problematično zaradi pomanjkanja enostavnega dostopa do svetovnih oceanov. Tako je Sovjetska zveza nadzorovala le peščico toplih pristanišč, ki so ostala ledenodobna. V Barentsovem, Baltskem, Črnem in Japonskem morju bi jih lahko njeni glavni geopolitični tekmeci iz obdobja hladne vojne zlahka blokirali. Zato se je Sovjetska vojaška doktrina vedno osredotočala na to, da bo veliko bolj kopenska sila.
Ta geografsko navdihnjena doktrina pa se je prenesla tudi v državno gospodarsko načrtovanje, saj so se dobro zavedali geografskih omejitev pri trgovanju z nafto in plinom na odprtem morju. Zato so Sovjeti na svojih obsežnih ozemljih zgradili ogromno cevovodov, ki so povezovali energetske vire.
Sovjetska zveza postala največja proizvajalka nafte in plina
S časom je Sovjetska zveza postala največja svetovna proizvajalka nafte in plina, cena nafte pa je skokovito narasla v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prihodki, ki jih je Moskva dobivala s prodajo nafte, so dovolj veliki, da so učinkovito financirali skoraj vse, kar je država počela, vključno z obsežno sovjetsko oboroževalno tekmo z Združenimi državami Amerike in novim zaupanjem v Kremelj, da je lahko sprejemal tvegane zunanjepolitične odločitve, kot je bil napad na Afganistan leta 1980.
Ko so se cene nafte leta 1986 znižale, je izhlapela tudi glavna gospodarska moč Moskve. Neučinkovito centralno načrtovano sovjetsko gospodarstvo ni moglo več prikriti vseh svojih pomanjkljivosti z visoko prodajo nafte in plina in moskovske finance so postale ohromljene. To je bil potencialno največji dejavnik, ki je potisnil sovjetsko gospodarstvo v propad, saj je bilo to preveč odvisno od nafte in plina. Zveza je razpadla, z njo pa tudi nekoč enotna naftna in plinska industrija.
Zalogo nafte so dobile novo nastale neovisne države
Znaten del zalog nafte in plina v bazenu Kaspijskega morja se je nenadoma znašel v novih neodvisnih državah Azerbajdžana, Kazahstana, Uzbekistana in Turkmenistana, ki so bili medsebojno povezani. Na tisoče kilometrov cevi je potekalo skozi novo neodvisno Ukrajino, ki je zdaj nenadoma zakonito upravičena zahtevati tranzitne dajatve za nafto in plin, ki sta iz Moskve namenjena v Evropo. Z nenadnim zlomom komunizma so prej centralizirana in državna naftna in plinska podjetja v Rusiji doživela velik šok zaradi skoraj spontane privatizacije. Naftna in plinska industrija je bila najpomembnejši vir sovjetske moči, zdaj pa je razdeljena in v kaosu nova Rusija ni več velesila in v resnici sploh ni več energetska velesila.
Kazahstan je angažiral konzorcij naftnih družb za izgradnjo kaspijskega naftovoda, ki je povezal njihova glavna naftna polja prek južne Rusije do črnomorskega pristanišča Navarsisk, kjer se nafta natovori na tankerje in odpelje prek turških ožin na svetovni trg. Vendar je bistveno, da imajo ruska naftna in plinska podjetja, kot sta Transnift Rosnieft in Luke Oil, 44 delnic tega naftovoda in se konča v pristanišču, ki je v lasti Rusije, Kazahstan pa ima nadzor nad pristaniščem.
Rusija s Putinom v vzponu
Ko je Putin prevzel predsedniški položaj, je imel neverjetno srečo, saj so mednarodne cene nafte in plina kmalu po njegovem nastopu funkcije začele strmo naraščati in ruska finančna moč je bila ponovno v vzponu. Poleg tega se je med letom 2000, ko je Putin prvič nastopil funkcijo, in letom 2012, vrednost ruskega letnega izvoza nafte in plina povečala za približno sedemkrat – s 53 milijard dolarjev leta 2000 na 351 milijard dolarjev leta 2012. Posledično je Putin ta sredstva uporabil za drastično povečanje letnega proračuna ruske vojske za skoraj devetkrat in sicer s samo 9,2 milijarde dolarjev na 81,4 milijarde dolarjev v istem časovnem obdobju.
Poleg tega je poplačal celoten dolg Sovjetske zveze in sprostil svoje ambicije v preostalem delu sveta. Eden največjih problemov za Putinove cilje so bila stara sovjetska plinovodna omrežja, po katerih so ruski ogljikovodikovi viri prihajali na trg v Evropi. Problem je bilo omrežje čez Ukrajino, saj je bilo do leta 2005 kar 80 odstotkov ruskega izvoza nafte in plina v Evropo še vedno osredotočenih prek omrežja bratovščine čez Ukrajino, ker je imelo to omrežje takrat preprosto največjo zmogljivost.
Rusija je od Ukrajine zahtevala, da nanjo prenese lastništvo nad celotnim omrežjem bratskih plinovodov. Ukrajina se je še vedno zanašala na uvoz ruskega zemeljskega plina za večino lastne porabe in Rusija je strateško kaznovala Ukrajino in izvajala politični pritisk z začasno prekinitvijo dobave plina ravno takrat, ko so ga najbolj potrebovali. Moskva je obtožila Ukrajince, da po ceveh potuje plin, ki je bil namenjen Evropi. Po mnenju Moskve je Ukrajina postala nezanesljiv most za njihove plinovode v Evropo, zato so začeli graditi alternativne poti, na primer Yamal skozi Belorusijo in številne druge.
Leta 2014 je v Ukrajini nenadoma prišlo do politične revolucije. Proruski ukrajinski predsednik, ki naj bi takrat podpisal pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, je nenadoma v zadnjem trenutku zavrnil podpis sporazuma, ki je bil plačan z zadnjimi sredstvi. Putin mu je v zadnjem trenutku ponudil 30 odstotkov cenejše cene plina za njegovo državo in 15 milijard dolarjev pomoči, v Kijevu pa je izbruhnila revolucija. Nastopil je nov zelo evropsko usmerjen zahodni režim in Ukrajina se je skoraj čez noč spremenila v največjo eksistenčno grožnjo ruskemu plinskemu monopolu v Evropi.
Ko je Putin ukazal prvo invazijo na Ukrajino, so se ruske enote pojavile na Krimu in polotok priključile Rusiji ter s tem odnesle precejšen del ukrajinskih zalog plina na morju, hkrati pa so ruski vojaki začeli posredovati v Donbasu. Putin je napade na Ukrajino morda upravičil kot tako imenovano osvoboditev Krima in območja Donbas.
Finančni zlom
Po finančnem zlomu covida-19 je cena nafte padla tako nizko, da je dosegla minus 37 centov za sod, vendar so se cene nafte in plina od takrat nenehno vzpenjale nazaj na najvišjo raven v zadnjem desetletju. Cena nafte se je februarja 2022 končno vrnila na raven iz leta 2014. V istem mesecu, ko se je Putin odločil, da bo sprožil svojo polno invazijo na Ukrajino, je Moskva vedno sprejemala bolj tvegane zunanjepolitične odločitve.
Cena nafte je bila že minus 37 centov za sod. Foto: peshkov iz iStock
Več kot štiri mesece po invaziji so Putinovi vojni cilji povsem jasni. Osvojiti in zasesti skuša območje, ki bi mu omogočalo dostop do morja, Ukrajina pa bi tako ostala brez. Če mu bo uspelo, bo Ukrajina finančno ohromljena, saj bo izgubila vsa svoja pristanišča in možnost izvoza surovin po morju, izgubila bo skoraj vse zaloge zemeljskega plina in skoraj ves premog. To je vojna za vire, saj želi Rusija za vsako ceno ohraniti svoj monopol v Evropi.
Štiri leta po vstopu v srednjo in vzhodno Evropo je Maple Bear, največja in najhitreje rastoča franšiza dvojezičnih šol K-12 na svetu, skupaj z družbo Vantage Capital sklenila partnerstvo za naložbeni program v regiji, vreden 100 milijonov evrov.
Naložbeni program družbe Vantage v šole Maple Bear v srednji in vzhodni Evropi ima štiri komponente:
Lastniška naložba v regionalni sedež za financiranje zaposlovanja do 70 dodatnih članov osebja, ki bo okrepilo kakovost izobraževalne podpore, ponujene lastnikom, učiteljem in učencem šol Maple Bear School, ter pomagalo pospešiti širitev šolske mreže po vsej regiji,
kapitalizacija družbe Maple Bear Polska, ki namerava s pomočjo lokalnih poljskih delničarjev odpreti več kot 40 šol,
kapitalizacija Maple Bear Češka, ki bo namenjena več kot 20 šolam in
program financiranja nepremičnin, ki bo lastnikom šol Maple Bear omogočil gradnjo velikih, vodilnih šol K12 na vrhunskih lokacijah.
V Sloveniji bo partnerstvo z družbo Vantage pospešilo uvajanje šol in vrtcev Maple Bear v državi, kar bo pritegnilo resne vlagatelje v franšizno mrežo šol Maple Bear.
»V regiji se povečuje povpraševanje po dvojezičnem izobraževanju, ki ga naše šole lahko zadovoljijo. Naš koncept franšize je dokazan z uspešnimi odprtji šol v Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Ukrajini in kmalu v Albaniji. Naše partnerstvo z družbo Vantage Capital nam bo omogočilo finančno moč, da dosežemo naše ambiciozne cilje rasti: zgraditi šolsko mrežo z več kot 200 šolami v regiji,« pravi Yann Bidan, generalni direktor za Maple Bear CEE.
Maple Bear je vrhunska blagovna znamka in ponuja izpopolnjene kanadske dvojezične metodologije in strategije poučevanja, pri čemer uporablja kanadske in lokalne učne načrte, ki so v celoti v skladu z lokalnimi predpisi o izobraževanju. Trenutno obstaja več kot 570 Maple Bear franšiz za vrtce, osnovne in srednje šole v več kot 30 državah.
»Maple Bear ponuja najboljše iz kanadskega izobraževanja za globalno prihodnost in je vodilni svetovni ponudnik dvojezičnega izobraževanja. Učence uči veščine kritičnega mišljenja, ki bodo zagotovile njihov uspeh v hitro spreminjajočem se svetu,« pravi Rodney Briggs, ustanovitelj in predsednik Maple Bear Global Schools. »Našim šolam zagotavljamo neprimerljivo podporo prek lastnega učnega načrta, ki so ga razvili kanadski in lokalni vzgojitelji, s podporo skoraj 300 kanadskih fakultet, ki usposabljajo in podpirajo naše učitelje po vsem svetu.«
»Sodelovanje in sodelovanje sta temelj Maple Bear filozofije. Naš cilj je imeti koristna partnerstva,« pravi Arno Krug, izvršni direktor Maple Bear Global Schools, »in veseli smo, da smo sklenili to novo partnerstvo z družbo Vantage Capital, ki deli našo filozofijo. Veselimo se hitre širitve Maple Bear šol v Srednji in Vzhodni Evropi, da bi družinam zagotovili možnost, da uživajo v najbolj kakovostnem izobraževanju po razumni ceni.«
V Srednji in Vzhodni Evropi ima Maple Bear trenutno 10 šol, ki delujejo ali izvajajo programe v Romuniji, Bolgariji, Srbiji, Albaniji in Ukrajini, v naslednjem desetletju pa načrtujejo dodatnih 200 novih šol v 22 državah, zahvaljujoč partnerstvu z družbo Vantage Capital.
»Pred dvema letoma smo se odločili, da se osredotočimo na priložnosti v izobraževalnem sektorju z našim novim oddelkom, imenovanim Vantage Best in Class. Veseli nas, da so naši načrti upravičili to ime. Partnerstvo z Maple Bear je res „najboljše v razredu“ in skupaj bomo nedvomno postali vodilni na področju kakovostnega dvojezičnega izobraževanja v regiji z več kot 250 milijoni ljudi,« je povedal Luc Albinski, izvršni predsednik Vantage Capitala.
O družbi Vantage Capital
Vantage Capital je upravljavec alternativnega premoženja s sedežem v Johannesburgu v Južni Afriki, z več kot 1,2 milijarde dolarjev premoženja v upravljanju. Zaposluje petindvajset oseb s sedeži v Johannesburgu, Cape Townu, Kairu, Dubaju, Parizu in Sofiji. Vantage Best in Class, najnovejši oddelek v družbi Vantage, ki ga financirajo evropske družine in podjetniki, želi vlagati v podjetja za izobraževanje in izobraževalno tehnologijo (t.i. EdTech) v Evropi. Vantage se je združil z Melvynom Lubego, soustanoviteljem Go1, ene največjih kuriranih knjižnic e-učenja na svetu, ki je pred kratkim zbral 100 milijonov dolarjev preko družb Softbank, Salesforce in Microsoft, med drugimi vlagatelji vrednimi več kot 2 milijardi dolarjev, za vlaganje v Maple Bear Polska. Druga dva oddelka sta Vantage Mezzanine, ki je zagotovil rešitve za financiranje dolga in lastniškega kapitala triintridesetim podjetjem v enajstih državah, in Vantage GreenX, ki je financiral 14 sončnih in vetrnih projektov s skupno zmogljivostjo več kot 1.000 MW in v vrednosti približno 800 milijonov dolarjev.
O Maple Global Schools & Maple Bear CEE
Šola Maple Bear Global Schools je bila ustanovljena leta 2003 v severnem Vancouvru, v Kanadi. Danes mreža Maple Bear vključuje več kot 570 šol v več kot 30 državah. Maple Bear Global Schools je vodilna šola v svetu dvojezičnega izobraževanja, ki ponuja visoko kakovostno oskrbo dojenčkov, predšolsko, vrtčevsko, osnovno in srednješolsko izobraževanje in ki temelji na praksah, ki uvrščajo kanadsko izobraževanje med najboljše na planetu. Maple Bear s ponosom prinaša najboljše iz kanadskega izobraževanja za globalno prihodnost 48.000 študentom po vsem svetu.
Maple Bear Central and Eastern Europe je regionalni urad Maple Bear Global Schools, ki je odgovoren za 22 držav v regiji z namenom, da v prihodnjih letih razvije in podpre mrežo dodatnih 200 Maple Bear šol.
