Terapija z videoigrami ali kako zdravstvena stroka namerava uporabiti videoigre za zdravljenje

Vse več ljudi ima težave z duševnim zdravjem. Sploh v času koronakrize se je število ljudi, ki se borijo z depresijo in tesnobo, strmo povečalo. Kar 13 odstotkov ljudi poroča o povečani uporabi alkohola in drog. Za 11 % se je povečal odstotek ljudi, ki so v zadnjih 30 dneh pomislili na samomor. Ljudje so vse bolj žalostni in raje posegajo po najrazličnejših razvedrilih. Naj bo to gledanje TV serij in filmov, branje, brskanje po družbenih omrežjih, mnogi pa igrajo tudi videoigre, ki beležijo strm porast uporabnikov v zadnjih letih.

Igralne konzole je praktično nemogoče kupiti. Ljudje jih pokupijo v trenutku, ko pridejo na prodajne police. Vse več ljudi ima doma (vsaj eno) igralno konzolo. To je tudi priložnost za bolj obskurne igre, ki še nedavno ne bi dobile niti pogleda v to smer, saj igralcev za njih ne bi bilo.

Zato se zdi pravi trenutek, da nekdo ponudi igre, ki bi ob zabavi lajšale tudi zdravstvene težave.

Podjetje s ciljem pomagati ljudem z videoigrami

stetoskop modre barve na mizi ob prenosnem računalniku

Ustanovitelj podjetja Devolver Digital Mike Wilson v sodelovanju s strokovnjakom za medicinske pripomočke Ryanom Douglasom ustanavlja podjetje DeepWell Digital Therapeutics. To bo razvijalo igre za zdravljenje zdravstvenih težav. Podjetje bo pomagalo tudi zunanjim podjetjem pri prepoznavanju obstoječih iger, ki so potencialno terapevtske, pravita ustanovitelja.

Raziskave kažejo, da lahko orodja, ki temeljijo na videoigrah, pomagajo pri različnih boleznih. Predvsem pri duševnih, kot sta depresija in ADHD. Podjetje DeepWell Digital Therapeutics namerava te študije nadgraditi. »Obstaja neverjetna količina znanstvenih dognanj, ki so že bila opravljena,« pravi Douglas. »Začeli smo ugotavljati, kako terapevtske so te igre.«

Zabava je poglavitna sestavina terapije

vesel in nasmejan moški z vr očali in igralnim ploščkom

Pogosto je igra, ki se uporablja kot terapija, najprej zasnovana kot terapija. Šele nato so dodani zabavni ali privlačni elementi igranja. Toda DeepWell želi, da razvijalci igre ustvarijo na čim bolj privlačen način – in nato preverijo, kako lahko pomagajo pri zdravljenju zdravstvenih težav.

»Razvijalci so ugotovili, kako doseči stopnjo zavzetosti in pripraviti ljudi do tega, da počnejo stvari z intenzivnostjo, ki smo jo na področju medicine težko dosegli,« pravi Douglas. »Zabava je v resnici najbolj terapevtska stvar,« še dodaja.

Videoigre so že vsaj desetletje razglašene za prihodnost medicine. Bile bi enostavna in dostopna orodja za uporabo, ki bi lahko zdravljenje prenesla v domove ljudi.

Premiki tudi v strokovnih krogih

Naprava za ultrazvok, ki i ma na monitorju prižgano video igro GTA

Uprava za hrano in zdravila (FDA) je leta 2020 odobrila prvo videoigro na recept, odobreno za zdravljenje otrok z ADHD. Agencija je v zadnjih nekaj letih odobrila še nekaj drugih digitalnih zdravil, industrija pa je dobila spodbudo med pandemijo novega koronavirusa. Takrat je FDA podjetjem dovolila, da tržijo digitalne zdravstvene izdelke, ne da bi šla skozi običajen postopek pregleda.

Družba DeepWell namerava razviti lastne igre, namenjene duševnemu zdravju. Eno že razvija in jo namerava izdati v začetku leta 2023. Več o tem projektu pa Douglas ni želel razkriti.

Širši pogled na igre in zdravljenje

Glava in neumnosti, ki bežijo iz nje prikazano s tekstilnimi materiali

Podjetje prav tako želi pomagati ustvarjalcem videoiger, ki se (še) ne osredotočajo na zdravje svojih uporabnikov, da bi implementirali ta vidik v svoje igre. Wilson ima prek podjetja Devolver, ki je izdalo uspešnice, kot so Hotline Miami, Inscryption in Reigns, že bogate izkušnje s sodelovanjem z vrsto uglednih ustvarjalcev Indie iger.

Družba DeepWell bi ugotovila, ali so v obstoječi ali prihajajoči igri deli, v katerih se mora igralec odločati na načine, ki bi se lahko prekrivali s tehnikami, ki se na primer uporabljajo pri kognitivno-vedenjski terapiji. Nato bi lahko pomagal ugotoviti, ali je smiselno od igralca zahtevati, da diha ali razmišlja na določen način.

»Ni nujno, da je igra terapevtska. Igre so terapevtske,« pravi Douglas. »In mi jo lahko izvajamo kot terapijo.«

Družba DeepWell bi prepoznala te situacije v igrah in pomagala podjetjem, da bi jih FDA odobrila kot medicinski pripomoček. Družba želi, da bi najprej šla skozi agencijo FDA – ne pa da bi razvijala igre, ki bi jih tržili kot »wellness« izdelke, vendar ne bi smeli navajati nobenih medicinskih trditev. To je pomembno, da bodo imele igre črno na belem opisane koristi, pravi Douglas. »Želeli smo, da bi lahko povedali stvari, ki jih moramo povedati, da bi pritegnili ljudi, za katere menimo, da jim lahko pomagamo.«

Kako ovrednotiti, ali igre pomagajo?

Doktorica, ki razmišlja in si zapisuje v beležko

Eden od izzivov za digitalne terapije je, kako ugotoviti učinkovitost takih terapij. Podjetja še vedno ugotavljajo, kako najbolje preveriti, ali igre zanesljivo delujejo kot zdravljenje. Izdelki so še vedno novi in potrebno bo delo in natančne raziskave, preden bodo bolniki, zdravniki in druge zainteresirane strani prepričani, kako dobro se stvari, kot so videoigre, ujemajo z drugimi standardnimi možnostmi zdravljenja.

Za digitalne terapevtske izdelke ni treba opraviti enako strogega testiranja kot za zdravila. Zdravila morajo prestati višje zahteve, saj so lahko bolj nevarna kot videoigre, če ne delujejo ali imajo nevarne stranske učinke. Številne igre bodo šle skozi postopek, ki ga izvaja FDA, kar pomeni, da bodo lahko dobile dovoljenje. To pa zato, ker so podobne obstoječim orodjem in ne zato, ker bi dokazano delovale same po sebi.

Zdravljenja le z igrami ne bo

Doktor, ki poteguje vrv iz iz glave moškega (ilustracija)

A tudi če jim bo uspelo dokazati, da igre dobro delujejo, terapevtske videoigre ne bodo nadomestile terapevtov. »Igre so dodatna plast in so le pripomoček za pomoč pri zdravljenju duševnih motenj« pravi Douglas. »Nekatere stvari lahko naredita le zelo dobro usposobljena zdravnik in terapevt,« še dodaja. »Vendar pa je veliko področij, kjer so vrzeli in kjer smo lahko koristni.«

Javni razpis za podelitev Nagrade dr. Uroša Seljaka

0

Univerza v Ljubljani je objavila Javni razpis za podelitev Nagrade dr. Uroša Seljaka. Nagrada je namenjena spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentov na študijskih programih prve in druge stopnje v Republiki Sloveniji ter spodbujanju mentoriranja študentov.

Kandidata za nagrado lahko predlagajo zgolj posamezniki, ki imajo naziv visokošolskega učitelja ali znanstvenega delavca. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • v času raziskovalnega dela, ki je vodilo do znanstvene objave, mora biti vpisan na prvo ali drugo stopnjo študija na enem od visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji,
  • znanstveno delo študenta mora biti javno objavljeno in ne zgolj dano v objavo.

Rok za prijavo na razpis je 30. 4. 2022, do 23.59 ure.

Prejemnik nagrade bo izbran na podlagi pomena znanstvene objave za nadaljnji razvoj znanosti ali stroke, izjemnosti znanstvene objave z vidika njene inovativnosti in visoke odmevnosti (citiranosti).

Nagrajenec bo prejel listino o priznanju za najboljšo znanstveno objavo študentov prve ali druge stopnje študija in denarna sredstva v vrednosti 10.000 USD, mentor nagrajenca pa prejme posebno plaketo.

Več informacij (vključno s celotnim razpisom) je objavljenih na spletni strani Univerze v Ljubljani.

Volitve 2022 – SD: »Dodelitev najvišje prednosti zaposlovanju mladih v nacionalnih in mednarodnih razvojnih okvirih bi morala biti prioriteta.«

0

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Socialni demokrati so socialnodemokratska levosredinska stranka, njena predsednica je Tanja Fajon. Stranka je pod imenom Združena lista socialnih demokratov nastala leta 1993 in se leta 2005 preimenovala v Socialne demokrate. Leta 2008 je zmagala na volitvah in prvič v demokratični zgodovini Slovenije sestavila socialdemokratsko vlado.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

Socialni demokrati načrtujemo dvig višine javnih nacionalnih sredstev za raziskovanje na 1,5 % BDP do leta 2026. Velik del teh sredstev bomo namenili za področje STEM. Pri tem želimo raziskovalno okrepiti univerze ter omogočiti prenos znanja iz raziskovalnih organizacij k podjetjem s pomočjo odcepljenih podjetij. Načrtujemo spodbude za inovacije in patentne prijave ter spodbude za sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in souporabe raziskovalne opreme. Načrtujemo tudi ustanovitev Agencije za prebojne tehnološke inovacije.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

Socialni demokrati smo že pripravili in predlagali zakon, ki predstavlja največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej, vendar ga je vladna koalicija zavrnila. Gre za model izgradnje 10.000 dodatnih, novih javnih najemnih stanovanj v vrednosti 1,3 milijarde evrov v obdobju do leta 2030. Model je pripravljen na predpostavki, da v povprečju najemnina za novo 65 m2 veliko stanovanje v Ljubljani ne presega 350 evrov na mesec.

Z našim zakonom v bistvu prenašamo dober model izgradnje javnih najemnih stanovanj na Dunaju, ki velja za enega najboljših na svetu, a z eno pomembno razliko: medtem ko je tam vir financiranja prispevek na plače, je v primeru našega zakona predvideno proračunsko financiranje oziroma garancije. Toda zakon hkrati tudi določa, da se s posebnim zakonom uveljavi nov sistemski davčni vir, ki bo na trajen način zagotavljal sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Gre potencialno za del davka na nepremičnine, katerega odsotnost je v Sloveniji tudi eden od razlogov za vrsto anomalij, ki jih imamo na stanovanjskem in nepremičninskem področju. S pomočjo spodbud se lahko financirajo projekti, ki predvidevajo gradnjo, sanacijo ali nakup stanovanj, namenjenih oddaji v najem za nedoločen čas. Umeščena bodo v naseljih znotraj statističnih regij, ki imajo izkazana tržna neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po najemnih stanovanjih. Zagotavljati pa morajo ustrezno bivanjsko kulturo, prilagojenost družinam, študentom, starejšim ali invalidnim osebam, pri tem pa vključevati tudi ustrezen zeleni in skupnostni prostor na funkcionalnih zemljiščih z ureditvijo površin za igro, rekreacijo in druženje.

Zakon med drugim prinaša tudi pomembno novost, ki državi in lokalnim skupnostim omogoča neposredno prodajo zemljišč za izgradnjo javnih najemnih stanovanj ali da na teh zemljiščih ustanovi stavbno pravico. Na ta način se sproščajo toge določbe sistemske zakonodaje, ki v praksi pogosto onemogoča uporabo javnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

Izboljšanje zaposlitvenih možnosti za mlade zahteva široko in usklajeno prizadevanje vseh zainteresiranih strani. Medtem ko so vlade v prvi vrsti odgovorne za ustvarjanje ugodnega okolja za zaposlovanje mladih, imajo delodajalci kot glavni ponudniki delovnih mest in delavci kot neposredni udeleženci v tem procesu pomembno vlogo. Potrebno je spodbujanje makroekonomskih politik za zaposlovanje. Potrebne so tudi fiskalne spodbude, ki podpirajo močnejše agregatno povpraševanje in povečujejo produktivne naložbe, te pa  izboljšujejo zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest.

Dodelitev najvišje prednosti zaposlovanju mladih v nacionalnih in mednarodnih razvojnih okvirih bi morala biti prioriteta, prav tako razvijanje celovitih in časovno vezanih nacionalnih akcijskih načrtov za dostojno zaposlitev z merljivimi rezultati.

Predvidevamo naslednje ukrepe:

  • Proticiklične politike in intervencije na strani povpraševanja.

  • Odpravljanje prekarnih oblik zaposlitev.

  • Ukrepi za povečanje števila in obsega možnosti usposabljanja za mlade v zasebnem sektorju (denimo kampanje, namenjene podjetjem, da bi ustvarile ali razširile mesta za usposabljanje).

  • Sodelovanje v nacionalnih organih za oblikovanje politik, ki se ukvarjajo s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem in z ustvarjanjem delovnih mest (denimo organi za financiranje in dodeljevanje nepovratnih sredstev mladim podjetnikom).

  • Subvencije za plače in usposabljanje ter druge posebne intervencije za zaposlovanje mladih.

  • Spodbude za večje zaposlovanje mladih strokovnjakov brez izkušenj.

  • Povečanje praktične komponente v učnih načrtih visokošolskih zavodov.

  • Redna kampanja ozaveščanja delodajalcev o sposobnostih mladih delavcev.

  • Spremljanje zahtev in interesov mladih ter njihovega odnosa do zaposlitve.

Hrana, ki je presenetljivo slaba za okolje

0

Po podatkih študije Univerze v Oxfordu približno četrtino svetovnih emisij povzroča hrana, ki jo pridelamo. Nekatera od spodaj naštetih živil uživamo skoraj vsak dan, pri tem pa morda sploh ne pomislimo, kako so bila proizvedena oziroma predelana. Podatki so morda presenetljivi, je pa pomembno, da smo o tem osveščeni in prispevamo k zmanjšanju vplivov na okolje, če le lahko.

Meso in morski sadeži

Od četrtine svetovnih emisij, ki jih povzroča hrana, je polovico le-teh mogoče pripisati živalskim proizvodom. Govedina in jagnjetina predstavljata polovico vseh izpustov pri rejnih živalih.

Govedina od vseh razpoložljivih živil najbolj obremenjuje naš planet. Krave so prežvekovalci, kar pomeni, da so ena redkih živalskih vrst, ki lahko pridobijo hranilne snovi iz rastlinske hrane tako, da jo najprej fermentirajo. Pri tem procesu fermentacije nastaja veliko metana, toplogrednega plina, ki je 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Tako krave od vseh živali ustvarjajo največji ogljični odtis. En kilogram govejega mesa namreč pomeni 57 kilogramov CO2, kar je enako kot približno 100 litrov goriva v vašem avtomobilu.Steak

Govedo potrebuje tudi več zemlje in virov kot skoraj vse druge rejne živali. Za vsak kilogram govedine, ki pride na trg, se porabi od 10 do 14 kilogramov krme. Ker kmetje potrebujejo prostor za sajenje krme, je posledica govedoreje tudi krčenje gozdov.

Ovce so prav tako kot krave prežvekovalci in povzročajo enake težave, vendar jih pogosto spregledamo zaradi njihove velikosti. V resnici je ogljični odtis jagnjetine le nekoliko manjši, saj znaša 55 kilogramov CO2 na kilogram mesa.

Ovcam in kravam se pridružujejo tudi školjke, saj vsak kilogram školjk v ozračje vnese 24 kilogramov CO2. Sledi svinjina, saj en kilogram mesa prispeva približno 17 kilogramov CO2.

Za predane mesojedce je okolju najbolj prijazno, če govedino in jagnjetino zamenjajo s piščancem. Edino meso, ki je okolju prijaznejše od piščanca, so ribe, ki proizvedejo le 11 kilogramov CO2 na kilogram mesa.

Ribe imajo med vsemi vrstami mesa enega najnižjih izpustov CO2 na kilogram, in sicer 7,5 kilograma. Vendar se je najbolje izogibati tunini in lososu. Tuna prekomerno lovijo, zaradi česar populacija te vrste upada, večino lososa pa gojijo, kar ima svoje ekološke posledice.

Če torej želiš prispevati k zmanjšanju vpliva prehrane na planet, je najboljše, če steak zamenjaš s piščančjimi prsmi ali divje ulovljeno ribo. Še bolje (za planet) je, če poskusiš zamenjati mesne jedi s fižolom ali stročnicami, ki prav tako kot meso vsebujejo veliko beljakovin.

Sadje in zelenjava

Čeprav nima tako velikega vpliva kot živinoreja, poljedelstvo in gojenje sadja in zelenjave na splošno vplivata na okolje, vendar so naslednji pridelki bolj škodljivi kot drugi.

Avokado morda ne proizvaja veliko CO2, vendar ima veliko potrebo po vodi. Če jih gojimo v njihovem domačem, tropskem podnebju, voda, ki jo potrebujejo, ni tako velik problem. Vendar so na primer v Kaliforniji, ki je podvržena suši (od koder prihaja večina avokada, ki ga porabijo Američani), vodni viri veliko bolj omejeni.Banane na tovornjaku

Banane okolje obremenjuje zaradi prevoza, poleg tega se med transportom tudi kvarijo. Banane naj bi predstavljale največ odpadne mase za trgovce z živili in največ okoljskih stroškov zaradi teh odpadkov.

Zelenjava ima najmanjši vpliv na okolje. Če se že prehranjuješ rastlinsko, delaš planetu veliko uslugo. Poleg tega lahko pomagaš tudi tako, da kupuješ sezonsko sadje in zelenjavo ter lokalne pridelke.

Ogljikovi hidrati in druga živila

Ogljikovi hidrati so okolju presenetljivo prijazni. Večina žit proizvede le 1,1 kilograma CO2 na kilogram hrane, kar je precej manj kot pri mesu, mlečnih izdelkih in celo v rastlinjakih pridelani zelenjavi. Vendar to ne pomeni, da so vsi ogljikovi hidrati enaki, saj nekateri bolj škodujejo okolju.

Riževa poljaRiž izstopa med ogljikovimi hidrati, saj je bolj obremenjujoč za okolje kot ostali. Gojenje riža predstavlja tretjino letne porabe sladke vode na svetu. Na srečo nove metode gojenja riža močno zmanjšujejo porabo vode, kar vodi k veliko bolj trajnostnemu kmetovanju.

Poleg riža okolje obremenjuje tudi proizvodnja sladkorja. Ne le, da je za pridelavo sladkorja potrebna velika količina vode, pri proizvodnji uporabljajo veliko gnojil in kemikalije, ki jih pogosto izpirajo v sladkovodne reke in potoke.

Mlečna industrija predstavlja veliko enakih okoljskih problemov kot govedina, saj izvira iz istega vira. Ker pa lahko mleko od iste krave molznice dobivate večkrat, je ogljični odtis veliko manjši. Mleko prispeva le okoli 2,6 kilograma CO2 na kilogram hrane, medtem ko predelan izdelek, kot je maslo, proizvede do 26,5 kilograma CO2 na kilogram proizvoda.

Natečaj za mlade kreativce je odprt do 13. maja!

Ponovno je tu neprecenljiva priložnost, da se mladi talenti na najpomembnejšem festivalu kreativnih komunikacij predstavite stroki.

Kaj je novega? Nagrada! Zmagovalni par bo odpotoval v Lizbono, kjer se bo med 1. in 4. novembrom 2022 brezplačno udeležil mednarodne konference WEB SUMMIT. Da bo doživetje še lepše, bosta zmagovalca prejela vsak 500 evrov žepnine, ki jo podarja NLB.Pravila igre ostajajo enaka – po uvodnem brifu boste morali v 24 urah zasnovati integrirano digitalno kampanjo, ki bo odgovorila na predstavljene izzive partnerja Zavarovalnice Triglav. Najboljši pari boste v ožjem izboru pred žirijo in sotekmovalci predstavili svoje rešitve, najboljše trije pa celo na velikem odru 31. SOF-a!Prijave na mk@sof.si sprejemamo do 13. maja oz. do zapolnitve mest.

Koga morate prepričati?

Zmagovalni par bo izbrala petčlanska žirija, ki ji bo predsedoval Tine Lugarič, soustanovitelj in kreativni direktor studia Trampolin.

Kolaž portretov žirije Pri ocenjevanju konceptov integriranih digitalnih kampanj se mu bodo pridružili:

Ukrajinskim beguncem bodo na voljo slovenske univerze

0

Univerza v Mariboru je za študente begunce iz Ukrajine omogočila izredni vpis v tekoče študijsko leto prek programa Erasmus +. Redni vpis med študijskim letom namreč ni mogoč, na kar opozarjata tudi Univerzi na Primorskem in v Ljubljani. Slednja je namreč dobila več kot sto povpraševanj, piše MMC.

Ukrepi na Univerzi v Mariboru

Pročelje rektorata Univerze v Mariboru

Ukrajinski študenti bodo na mariborski univerzi med drugim oproščeni plačila šolnine in prispevkov za študij. Zanje si prizadevajo poiskati tudi primerno namestitev.

»Na Univerzi v Mariboru z veliko zaskrbljenostjo in sočutjem spremljamo krizne razmere v Ukrajini. Prebivalcem Ukrajine izražamo solidarnost, vsakdo bi moral imeti pravico do življenja v miru in svobodi,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Rešitev v programu Erasmus +

Zaradi zakonskih omejitev ukrajinskim študentom niso mogli omogočiti rednega vpisa med študijskim letom, vendar so našli rešitev v programu Erasmus +. S tem imajo študenti možnost zaprositi za štipendijo, status študenta pa jim omogoča dostop do subvencionirane študentske prehrane in študentskega dela.

Prihodnje študijsko leto se bodo lahko ukrajinski študentje vpisali v redne programe. Priznane jim bodo opravljene obveznosti v letošnjem študijskem letu.

»Študentom bomo zagotovili vključitev v študijski proces v okviru izmenjav Erasmus za prehodno obdobje. Obveznosti, opravljene v tem času, bodo študentom priznane v okviru formalnega vpisa v študijski program za naslednje študijsko leto 2022/23, ko skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport načrtujemo sistemsko ureditev integracije študentov v terciarno izobraževanje,« so zapisali na mariborski univerzi.

Iz službe za odnose z javnostmi so za MMC potrdili, da so zaznali zanimanje za vpis v omenjene programe. Natančnega števila ukrajinskih beguncev, ki se želijo izobraževati na Univerzi Maribor, pa niso podali.

Omogočajo pa tudi delo ukrajinskim visokošolskim učiteljem in sodelavcem ter raziskovalcem.

Za ukrajinske študente so na spletni strani vzpostavili tudi vstopno točko v angleščini in slovenščini, za dodatna vprašanja pa so na voljo na elektronskem naslovu ukraine@um.si.

Univerza v Mariboru je še sporočila, da aktivno išče »rešitve pri zagotavljanju nastanitev v prostore stanovanjskih skladov, dijaških domov, študentskih domov, centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter drugih primernih objektov v državni lasti«.

Ukrepi na Univerzi v Ljubljani

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je medtem za MMC sporočila, da so od ukrajinskih študentov prejeli že več kot sto povpraševanj za študij na naši univerzi in 17 prijav za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za prihodnje študijsko leto.

Sporočajo, da bodo poskusili študente v letošnjem študijskem letu vsaj neformalno vključiti v izobraževalne procese. »Potrudili se bomo, da tiste, ki se ne bodo mogli formalno vpisati na študij (če zamudijo rok za vpis), vsaj neformalno vključimo v študijski proces (na primer Leto plus), saj vpis med študijskim letom ni predviden,« so sporočili po elektronski pošti za MMC.

Univerza v Ljubljani poudarja problematiko zakonodaje: »Vlado RS smo takoj ob začetku vojne v Ukrajini prosili, naj čim prej zagotovi pravno podlago za urejanje ustreznega statusa ukrajinskim beguncem za študij in tudi zaposlitev na UL, hkrati smo opozorili, da bi za morebitne študente iz Ukrajine potrebovali dodatna vpisna mesta, posebne štipendije in/ali oprostitev šolnin kot tudi dodatna mesta za mlade raziskovalce iz Ukrajine.«

Ob tem pričakujejo tudi ukrepanje: »Žal odziv pristojnega ministrstva za zdaj ostaja na splošni ravni, pričakujemo pa, da bodo v kratkem sprejeli konkretne ukrepe v podporo ukrajinskim študentom in raziskovalcem ter tudi zagotovili dodatna finančna sredstva v ta namen,« so še zapisali.

Pomoč študentov rusistike in stanovanjska problematika

Študentke in študenti rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prav tako pomagajo ukrajinskim študentkam in študentom. Pomoč nudijo v obliki brezplačnega poučevanja slovenščine, druženja, podpore in spoznavanja študentskega življenja v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani je za MMC opozorila tudi na stanovanjsko problematiko mladih na splošno: »Za študentke in študente iz Ukrajine prostih zmogljivosti žal nimamo, saj jih imamo premalo že za slovenske študente. Menimo, da bi tudi ta kriza morala postati dodatna spodbuda, da v Ljubljani končno začnemo urejati problematiko študentskih nastanitev z gradnjo novih študentskih domov.« Dodali so še, da lahko v stanovanja v lasti Univerze nastanijo osem ljudi, trenutno pa urejajo prihod in nastanitev dveh profesoric.

Ukrepi na Univerzi na Primorskem

Pročelje Univerze na Primorskem

Univerza na Primorskem je za MMC sporočila, da je prijavo za študijske programe oddalo deset kandidatov iz Ukrajine. Njihova vpisna služba je v stiku z več kandidati.

»Univerza na Primorskem ostaja odprta tudi za kandidate iz Ukrajine, pri tem jim bo omogočeno tako nadaljevanje študija kot tudi vpis v prvi letnik,« je v odgovoru zapisal Aleš Oven, pomočnik rektorice UP.

»Dodatno se študenti lahko na univerzo vključijo takoj ob izraženem interesu. Pri tem se lahko vpnejo v študijski proces kot mobilni študenti ali pa se udeležijo naših programov učenja slovenščine in programov integracije,« so dodali.

Prav tako so za študentke iz Ukrajine z mednarodno zaščito vzpostavili posebno spletno stran.

Univerzo na Primorskem že obiskuje 1017 tujih študentov, med njimi so tudi študenti z mednarodno zaščito. »Postopki so znani in usklajeni, zato večjih zapletov ne pričakujemo,« sporočajo.

Pričakujejo dodatne prijavne roke za ukrajinske begunce: »V sodelovanju z drugimi univerzami v okviru Rektorske konference Republike Slovenije in MIZŠ se usklajujemo o razpisu dodatnih prostih mest za vpis kandidatov iz Ukrajine. Zanje načrtujemo dodatne prijavne roke.«

Oglasili so se tudi iz DOS in ŠOS ter ministrstva in SRIPS RS

Državne oblasti so k reševanju bivanjskega vprašanja pozvali tudi Dijaška organizacija Slovenije (DOS) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).

DOS in ŠOS v sporočilu še pišeta, da so v Slovenijo prišli mnogi dijaki in študenti, kar nekaj pa je tudi dijakov in študentov, ki so v Sloveniji na izmenjavi »in bi zaradi očitnih razlogov radi ostali tu«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (SRIPS RS) sta pozvala k izvedbi izrednega razpisa za dijake in študente, ki jih je ali jih bo vojna v Ukrajini prisilila v izobraževanje v Sloveniji, poroča STA.

Kot sta zapisala v skupnem sporočilu za javnost, vojna v Ukrajini pušča veliko ljudi brez doma in mnoge tudi brez domovine. »Mnogi posamezniki, med njimi dijaki in študenti, ki lahko odidejo iz države, v kateri divja vojna, skušajo iskati svoj prostor pod soncem v drugih državah.«

5 nasvetov za vse tiste, ki prvič oblikujete fotoknjigo

0

1. Oblikovanja se loti z mislijo, da je povsem preprosto

Vsak napredek se začne s pozitivno naravnanostjo, CEWE orodja za oblikovanje pa so zasnovana tako, da so uporabnikom prijazna, intuitivna in preprosta za uporabo. Vsak, ki uporablja internet, zlahka obvlada postopek oblikovanja in tega se tudi zave po oblikovanju svojega prvega CEWE izdelka.

Svojo CEWE FOTOKNJIGO lahko oblikuješ:

2. Kot temo svoje fotoknjige si izberi en dogodek, potovanje ali časovno obdobje

Ena od začetniških napak, ki jih stori večina novih uporabnikov je, da želijo v eno fotoknjigo stlačiti fotografije raznoraznih dogodkov zadnjih 5, 10 ali celo 20 let. V določenih primerih je to dobra izbira, fotografije se lahko razporedijo v logično zaporedje, vendar po izkušnjah ti svetujemo, da zavoljo estetskega, vizualnega, organizacijskega in tematskega smisla, pri oblikovanju svoje prve fotoknjige izbereš eno temo ali dogodek.

Nekaj primerov ali idej:

  • Potovanje (najbolj priljubljena tema so ponavadi daljša potovanja in priprava potopisa)
  • Letna fotoknjiga (v njo lahko združiš vse nepozabne trenutke enega leta)
  • Poseben dogodek (rojstni dan, poroka, obletnica,…)
  • Posebno obdobje (nosečnost, poletje, božič,…)

Štiri fotoknjige različnih barv

3. Vnaprej si pripravi mapo s fotografijami, ki jih želiš vključiti v svojo fotoknjigo

To je eno najpomembnejših pravil. Če imaš naprimer 600 fotografij določenega dogodka, a v svojo fotoknjigo želiš vstaviti 50 ali 60 fotografij, je zelo pomembno, da predhodno narediš ožji izbor fotk in jih shraniš v ločeno mapo, ki jo potem odpreš v fotoprogramu.

Oseba ima v naročju prenosnik in izbira slike

4. Izkoristi Asistenta v fotoprogramu

Potem ko naložiš mapo z izbranimi fotografijami, sledi razporeditev fotografij po straneh. CEWE fotoprogram je zelo enostaven za uporabo, za tiste, ki pa se oblikovanja fotoknjige lotevate prvič, pa vam svetujemo, da uporabite Asistenta, ki vam bo sam ponudil predlog razporeditve fotografij. Če ti razporeditev nebo všeč, jo vedno lahko spremeniš ali prilagodiš po svojem okusu.

Posnetek zaslona asistenta

5. Vstavi 3-4 fotografije na stran

Kljub temu, da je pri CEWE tisk na vrhunskem nivoju in kvaliteta materialov premijska, ti svetujemo da na vsako stran vstaviš 3-4 fotografije, tako da bodo sigurno dovolj ostre in bodo vse prišle do izraza. Celo pri največjih formatih, strani z manjšim številom fotografij izgledajo veliko bolj pregledno. Seveda to ne izključuje dejstva, da bodo določene strani z večjim številom fotografij prav tako izgledale krasno.

Odprta fotoknjiga na kavču

Namig: Še do 4.4. poteka pri CEWE Slovenija največja akcija leta na VSE CEWE FOTOKNJIGE – oblikuješ lahko kar 50 strani katerekoli fotoknjige, za ceno 26-ih! Uporabi kodo kupona CEWEVEČSTRANI in izkoristi ugodnost!

Grafika za akcijo

Oglej si še kratko video predstavitev uporabe fotoprograma CEWE Fotosvet korak za korakom: Kako hitro in enostavno izdelati CEWE FOTOKNJIGO

Za še več foto idej in nasvetov lahko spremljaš CEWE Slovenija na socialnih omrežjih Instagram in Facebook.

Želimo ti veselo oblikovanje!

Po enem mesecu vojne v Ukrajini razseljena več kot polovica otrok

Po enem mesecu vojne v Ukrajini je razseljenih 4,3 milijona otrok – več kot polovica populacije otrok v državi, ki jo ocenjujejo na 7,5 milijona. To vključuje več kot 1,8 milijona otrok beguncev izven Ukrajine in 2,5 milijona notranje razseljenih.

»Vojna je povzročila eno najhitrejših in najobsežnejših razseljevanj otrok po drugi svetovni vojni,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »To je mračni mejnik, ki bi lahko pustil trajne posledice za prihodnje generacije. Varnost otrok, njihova dobrobit in dostop do osnovnih storitev so ogroženi zaradi nepretrganega in grozljivega nasilja.«

Po podatkih Urada visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR) je bilo od začetka vojne – od 24. februarja – v Ukrajini ubitih 78 otrok, 105 pa jih je bilo ranjenih. To so podatki, ki so jih lahko potrdili Združeni narodi, dejanske številke pa so verjetno še mnogo višje.

Vojna ima tudi uničujoče posledice za civilno infrastrukturo in dostop do osnovnih storitev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je na primer poročala o 52 napadih, ki so v zadnjih štirih tednih prizadeli zdravstvene ustanove po vsej državi, medtem ko je ukrajinsko ministrstvo za izobraževanje in znanost poročalo o škodi na več kot 500 izobraževalnih ustanovah. Po ocenah trenutno 1,4 milijona ljudi nima dostopa do čiste pitne vode, 4,6 milijona ljudi pa ima omejen dostop do pitne vode ali pa jim grozi, da ga bodo v celoti izgubili. Več kot 450.000 otrok, starih od 6 do 23 mesecev, potrebuje dopolnilno prehrano.

UNICEF je zaznal tudi zmanjšanje rutinske precepljenosti otrok, vključno s cepivi proti ošpicam in otroški paralizi. To bi lahko kmalu povzročilo izbruhe bolezni, ki jih je sicer mogoče preprečiti s cepljenjem, zlasti na območjih, kjer se zadržuje veliko ljudi, na primer v zakloniščih.

»V samo nekaj tednih je vojna močno prizadela otroke v Ukrajini,« je povedala Catherine Russell. »Otroci nujno potrebujejo mir in zaščito. Otrokove pravice morajo biti spoštovane. UNICEF še naprej poziva k takojšnji prekinitvi spopadov in zaščiti otrok. Osnovna infrastruktura, od katere so odvisni otroci, vključno z bolnišnicami, šolami in drugimi zgradbami, ki nudijo zavetje civilistom, nikoli ne sme biti tarča napadov.«

UNICEF si s partnerji prizadeva doseči otroke v Ukrajini in mejnih državah s humanitarno pomočjo.

V Ukrajini je UNICEF pred časom že dostavil medicinsko pomoč za 49 bolnišnic v 9 regijah – vključno s Kijevom, Harkovom, Dneprom in Lvovom – in tako izboljšal dostop do zdravstvene oskrbe za 400.000 mater in otrok. UNICEF še naprej zagotavlja vodo in higienske pripomočke v skupnostih, kjer potekajo spopadi. Poleg tega organizacija povečuje število mobilnih ekip za zaščito otrok, ki delujejo na območjih konfliktov, iz 22 na 50. V državo so dostavili tudi za 63 tovornjakov nujne pomoči za več kot 2,2 milijona ljudi. V prihodnjih tednih bo UNICEF aktiviral pomoč v obliki denarnih nakazil za najbolj ranljive družine, na ključnih lokacijah po vsej državi pa bo vzpostavil otrokom prijazne prostore.

Za zaščito in podporo milijonom otrok in družin, ki so pobegnili iz Ukrajine, sta UNICEF in UNHCR v partnerstvu z vladami in organizacijami civilne družbe ustvarila Modre točke – varne prostore, ki na enem mestu zagotavljajo nujno pomoč za otroke in ženske. Modre točke zagotavljajo ključne informacije družinam na begu, pomagajo pri identifikaciji otrok brez spremstva in otrok, ločenih od družin, ter zagotavljajo njihovo zaščito. So tudi središče za nudenje osnovnih storitev. Modre točke so že bile vzpostavljene v državah, ki gostijo begunce iz Ukrajine, v prihodnjih dneh se bo njihovo število še povečalo. Na Poljskem jih bo na primer delovalo več kot 20.

Kljub intenzivnim prizadevanjem za zagotavljanje varnega, hitrega in neoviranega humanitarnega dostopa do ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa izzivi na najbolj prizadetih območjih po državi ostajajo.

Otrokom in družinam iz Ukrajine lahko pomagate:

  • preko https://doniraj.unicef.si/pomoc/ukrajina/
  • pošljite SMS s ključno besedo UNICEF10 na 1919 in darujte 10 € ali UNICEF5 in darujte 5 € za pomoč otrokom
  • z nakazilom na TRR SI56 0201 3025 9875 526, referenca: SI 00 41103, prejemnik: SLOVENSKA FUNDACIJA ZA UNICEF, PAVŠIČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

Se lahko vpišem na drug študij, če sumim, da ne bom opravil prvega letnika? Kaj se zgodi z vpisom, če letnik vendarle opravim?

Pozdravljeni,

Letos sem vpisana v prvi letnik Dentalne medicine, vendar sem v resnih dvomih če bom prvi letnik opravila. Razmišljala sem, da bi se kot za rezervo, če mi ne uspe, vpisala na fakulteto za farmacijo oz. katero koli drugo fakulteto in v primeru, da padem letnik na medicini drugo leto poskusila s farmacijo. Zanima me 1. kako izpolnim vpisnico v mojem primeru in 2. v primeru da se mi posreči in opravim s prvim letnikom dentalne medicine ali se potem samo ne vpišem avgusta na farmacijo in ostanem na medicini? Upam da sem dovolj razumljivo postavila vprašanje.

Hvala za vaš čas in lep pozdrav.

 

Pozdravljena,

razpis za vpis v začetne letnike dodiplomskih študijskih programov je objavljen na spletnem portalu eVŠ, ki ga je potrebno spremljati za aktualne podatke. Prvi prijavni rok poteka od 15. februarja do 18. marca 2022, drugi prijavni rok bo potekal od 19. do 23. avgusta 2022, posamezne fakultete pa razpišejo tudi tretji prijavni rok za zapolnitev prostih mest, ki bo potekal od 22. do 23. septembra 2022.

Prijavo za vpis kandidat odda preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ in sicer, z eno od elektronskih identitet (digitalno potrdilo, AAI-račun ali smsPASS) ali pa z uporabniškim imenom in geslom (navodila za oddajo prijave lahko najdeš tukaj). V primeru prepisa boš v prijavi preko eVŠ portala tokrat označila »prepis« oziroma »sprememba študijskega programa« in ne »prvi vpis«. Koliko prijav in študijskih želja lahko oddaš, je odvisno od posameznega prijavnega roka:

  • 1. in 2. prijavni rok: vsak kandidat lahko odda eno prijavo, v kateri po prednostnem vrstnem redu navede do tri študijske želje
  • 3. prijavni rok: vsak kandidat lahko odda največ tri prijave in v vsaki lahko navede eno študijsko željo

Pozorna bodi tudi na pogoje, da se sploh lahko udeležiš posameznega roka – 2. roka se namreč lahko udeležiš, v kolikor se 1. roka nisi udeležila, se nisi uspela uvrstiti v noben študijski program, se v program, v katerega si bila sprejeta nisi vpisala ali pa si se iz programa, v katerega si bila sprejeta, izpisala do datuma, ki je določen v aktualnem Razpisu, 3. roka pa se lahko udeležiš, le v primeru, da se nisi udeležila nobenega prejšnjega roka oz. v prejšnjih rokih nisi bila sprejeta v noben študijski program, ali pa če se določen študijski program ne bi izvajal.

Seznam študijskih programov in pogoje za vpis lahko najdeš v aktualnem razpisu, pregled pa je možen tudi v iskalniku študijskih programov na tem portalu.

Postopek prepisa

Prepis poteka tako, da se moraš iz trenutnega programa izpisati in na dejanskem vpisu na novo fakulteto predložiti izpisnico – velja pravilo, da študent ne more biti hkrati vpisan na več fakultet (izjema je vzporedni študij). Šele dejanski vpis je zavezujoč (s tem, ko boš oddala prijavo na posameznem vpisnem roku, torej še ne pomeni, da boš na novi študijski program avtomatsko že vpisana oz. da si iz starega programa izpisana – zavezuje šele dejanski vpis na nov program). O tem, kdaj bo potekal vpis, te bo obvestila fakulteta. Opozarjam, da se iz sedanje fakultete izpiši šele, ko dobiš povabilo na vpis na nov študijski program, saj ti s trenutkom izpisa iz fakultete oz. programa preneha status študenta in pravice, ki iz njega izvirajo. Na tem mestu ti svetujem, da se glede tega, kdaj točno se moraš iz prvega programa izpisati, dobro pozanimaš na fakulteti in to opraviš čim kasneje – če se le da, izpisnico dostavi šele prvi delovni dan v oktobru. Kot sem že prej omenila, boš v nasprotnem primeru v vmesnem času brez statusa študenta in tudi brez vseh pravic, ki iz njega izhajajo.

Možnost, da izpisnice ne predložiš na dejanskem vpisu, ampak šele naknadno, je posledica internega pravila Univerze v Ljubljani, ne gre pa za zakonsko določeno obveznost. Zato se je na izbrani fakulteti, ki je del druge univerze, potrebno pozanimati, ali to pravilo velja tudi pri njih.

Če bi kljub temu, v času od izpisa do novega študijskega leta, ostala brez statusa študenta, bi si morala obvezno in v kolikor želiš tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje kriti sama. Obvezno zdravstveno zavarovanje lahko urediš na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dopolnilno pa pri eni izmed zasebnih zavarovalnic (npr. zavarovalnica Triglav, Vzajemna, itd.). Poleg tega ne bi bila upravičena niti do subvencionirane prehrane, bivanja in prevoza, dela preko študentskega servisa, štipendiranja in družinske pokojnine.

Izpis tik pred zdajci je priporočljiv tudi zato, ker si študent do izpisa oz. do dejanskega vpisa v nov študijski program še lahko premisli. Ko se enkrat prostovoljno izpišeš iz določenega študijskega programa, se namreč vanj ne moreš nikoli več ponovno vpisati – niti proti plačilu.

Naj opozorim, da s prepisom porabiš tudi pravico do ti. »bonusa«, ki jo ureja 66. člen Zakona o visokem šolstvu (ZVis). Gre za pravico vsakega študenta, da lahko enkrat tekom študija na posamezni stopnji ponavlja letnik ali spremeni študijski program (prepis ali prehod).

66. člen (pravice in dolžnosti študentov)

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem: – se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, – lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, – se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, – lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. /…/

V primeru koriščenja bonusa, na isti stopnji študija ne boš več mogla ponavljati letnika oz. ponovno brezplačno spremeniti študijskega programa. Ponovni prepis/prehod ti bo sicer omogočen, vendar boš morala za študij na programu, na katerega si opravila prepis/prehod brez koriščenja bonusa, plačati šolnino. Posledica izkoriščenega bonusa je tudi izguba pravice do koriščenja dodatnega leta (absolventskega staža) ob koncu študija na isti stopnji.

Če na kratko povzamem, lahko prijavo za vpis na nov program oddaš že februarja/marca ali na katerem drugem roku (v prijavi označiš prepis oz. sprememba študijskega programa), iz trenutnega programa pa se poskušaj izpisati čim kasneje – o tem se pozanimaj na izbrani fakulteti, če je možno pa izpisnico dostavi šele prvi delovni dan v oktobru, saj se boš tako izognila vmesni izgubi statusa in pravic, ki iz njega izvirajo. V kolikor si boš glede prepisa naknadno premislila in želela študij vseeno nadaljevati na trenutnem študijskem programu, se, v primeru, da si bila na izbrano fakulteto sprejeta, dejanskega vpisa preprosto ne udeležiš. Kot rečeno, sama oddana prijava za vpis še ne pomeni, da boš na novi študijski program avtomatsko že vpisana oz. da si iz trenutnega programa izpisana – zavezuje šele dejanski vpis na nov program.

Lep pozdrav,

Iris

Epidemije bi se morali lotiti drugače

Nad številnimi lockdowni, PCT pogoji in študijem na daljavo marsikdo med nami ni bil preveč navdušen. A vse ostre ukrepe naj bi upravičevalo dejstvo, da smo z njimi zmanjšali škodo, ki jo je človeštvu prizadejal virus. Celo nekateri strokovnjaki s področja epidemiologije pa se strinjajo, da so bili ukrepi povsem zgrešeni in bi se epidemije morali lotiti drugače.Velika obcestna tabla s sliko maske in napisom:"Be safe! Masked up We're all in this together"

Med njimi je tudi Sunetra Gupta, profesorica epidemiologije, specializirana za pandemije. Po njenem mnenju bi morali osamiti le ogroženi del populacije (torej pripadnike rizičnih skupin), vsi ostali pa bi živeli normalno naprej. S tem bi se usmerili v tako imenovano ciljano zaščito. Postopoma bi se z večanjem imunosti v družbi zmanjšalo tveganje za okužbo za vse, tudi za rizične skupine.

Čeprav ravno s cepljenjem želimo doseči večjo imunost v družbi, cepljenje vseh po vrsti morda ni najboljša rešitev. Cepljenje namreč ovira naravno pridobljeno imunost proti bolezni, zato bi bilo bolje cepiti le ranljive skupine.Veliko stekleničk z napisom COVID, pred katerimi ležijo injekcijske igle

Medtem ko se osredotočamo na število žrtev novega koronavirusa in mrzlično iščemo rešitev v obliki ostrih ukrepov, pozabljamo na posledice lockdowna. Predvsem zaskrbljujoča je situacija v revnejših predelih sveta, kjer otroci ne umirajo zaradi koronavirusa, temveč zaradi lakote. Med lockdownom jim starši namreč ne morejo priskrbeti hrane.Moški leži ob oknu in gleda skozi okno, na katerem so simboli virusa

Posledic lockdowna je veliko in posvečamo jim premalo pozornosti. V zvezi s tem problemom je bil ustanovljen projekt Collateral Global, ki dokumentira globalne učinke lockdowna in ukrepov zaradi epidemije. Pri projektu opozarjajo, da se je po svetu zmanjšala proizvodnja cepiv proti drugim smrtonosnim boleznim, kot so ošpice in hepatitis B. Znane so tudi težave na področju diagnostike in zdravljenja rakavih ter srčno-žilnih obolenj.

Pri tehtanju učinkovitosti različnih ukrepov bi torej morali upoštevati tudi njihove negativne posledice, ki po mnenju mnogih presegajo korist v boju proti pandemiji.