Svetovni voditelji so pod pritiskom, da sklenejo večletne pogovore o sporazumu za zaščito odprtih oceanov, ki pomagajo vzdrževati življenje na Zemlji, pokrivajo skoraj polovico planeta in trenutno ne spadajo pod zakone nobene države.
Ker so načrti za zaščito in obnovo ekosistemov po vsem svetu razširjeni, naravovarstveniki upajo, da bo vrh o oceanih v Franciji dal nov zagon prizadevanjem za dokončanje pravno zavezujoče pogodbe Združenih narodov (ZN) o odprtem morju.
Zadeva ne bi mogla biti bolj nujna. Oceani proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, uravnavajo vreme in zagotavljajo največji vir beljakovin za človeštvo. Toda človeške dejavnosti jih potiskajo na rob.
Emisije ogljikovega dioksida in globalno segrevanje povzročajo uničujoče vročinske valove in zakisevanje, medtem ko so ljudje lovili nekatere morske vrste na rob izumrtja in uporabljali svetovne vode kot odlagališče smeti.
»Oceani kot celota postajajo toplejši, ravni slanosti se povečujejo. Za morsko življenje je manj kisika,« je povedala Liz Karan, strokovnjakinja pri The Pew Charitable Trusts. Tudi če nova pogodba ne more rešiti vseh teh problemov, je dejala, da je sporazum »pomembnejši kot kdaj koli prej«.
Danes množica sporazumov in regulativnih organov urejajo ladijski promet, ribištvo in pridobivanje mineralov, medtem ko Konvencija ZN o pomorskem pravu, o kateri so se pogajali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, določa pravila o tem, kako daleč območje vpliva države sega onkraj njenih obal.
Toda kljub dvema desetletjema posvetovanj in pogajanj še vedno ni pogodbe, ki bi varovala mednarodne vode – tista morska območja izven nacionalne pristojnosti, ki predstavljajo približno dve tretjini svetovnih oceanov.
Marca bo nov krog pogovorov ZN namenjen sklenitvi sporazuma. »Včasih pravimo, da je to najpomembnejša okoljska pogodba, za katero večina ljudi še ni slišala,« je dejala Peggy Kalas, direktorica združenja High Seas Alliance, ki združuje približno 40 nevladnih organizacij in Mednarodno zvezo za varstvo narave (IUCN). To vprašanje končno pridobiva širšo pozornost, je dejala in dodala, da lahko srečanja, kot je One Ocean Summit, prispevajo k povečanju pritiska na vlade, da dosežejo dogovor.
Več vprašanj loči narode glede tega, kako najbolje upravljati obsežno svetovno prostranstvo odprtega oceana. Med glavnimi vprašanji, o katerih je treba razpravljati, so oblikovanje zaščitenih morskih območij in možnosti za omejevanje velikega komercialnega ribolova. Drugo sporno vprašanje je, kdo dobi delež koristi od izkoriščanja tako imenovanih »morskih genetskih virov«.
Revnejše države se bojijo, da bodo obrobljene, ko bogatejše države brskajo po morjih za naslednjimi čudežnimi sestavinami za farmacevtsko, kemično ali kozmetično industrijo in zaklepajo plen v blagovne znamke in patente.
Koncept zaščitenih morskih območij je dobil pomembno mednarodno podporo, saj je več kot 75 držav podprlo načrt za ustvarjanje ohranitvenih območij, ki bodo do leta 2030 pokrivala 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceanov.
Toda zavezništvo za odprto morje je dejalo, da bo ključno vprašanje, ali bo pogodba posameznim državam omogočila, da vložijo veto na ustanovitev zaščitenega morskega območja. »Smo na stopnji, ko resnično potrebujemo vodstvo z najvišje ravni,« je dejal Kalas.
»To je nujno, vsak dan in leto se zamuja, izgublja se biotska raznovrstnost. Ta pogajanja moramo zaključiti.«
