Zakaj mladi seksamo malo?

0

V času, ko je seks čedalje manj tabu tema, bi bilo logično, da mladi seksamo več, kot so generacije pred nami. Telefon, ki ga imamo ves čas pri sebi, omogoča nešteto možnosti, da do tega pridemo v eni uri, če želimo. O seksu sproščeno govorijo praktično vsi, a videti je, da so to samo besede. Kako je mogoče, da je generacija naših staršev, ko se v času njihove mladosti o tem ni govorilo praktično nič, bila bolj spolno aktivna, kot naša, ki se o seksu pogovarja praktično ves čas?

A seksa ni.

Ljudje, ki menijo, da spolni odnosi med odraslimi, ki niso poročeni, »sploh niso napačni«, je najvišji v zgodovini. Število novih primerov okužbe z virusom HIV je rekordno nizko. Ženske lahko brezplačno dobijo kontracepcijo in jutranjo kontracepcijsko tabletko brez recepta.

A seksa še kar ni.

Tinder in Grindr ponujata možnost priložnostnega seksa v roku ene ure. Stavek »če nekaj obstaja, obstaja tudi pornografija tega« (pogosto boste videli besedno zvezo »rule 34«) je bil nekoč le meme, zdaj pa je čista resnice. Vsak lahko najde nekaj zase, ljudje lažje na glas povejo, katere fetiše imajo in ljudje še nikoli niso bili sprejemljivejši.

A seveda, seksa ni in ni.

Zakaj je tako?

Šolanje in iskanje zaposlitve je zahtevnejše

Dekle, ki je pregorelo od dela leži na mizi

»Brez šole ne boš nič« je stavek, ki je marsikateremu zelo znan. Kapitalizem sili v tekmovanje in kdor ni najboljši, je slab, kdor ni najbolj delaven, je len. Če želiš uspeti, boš moral trdo garati. Torej je fokus čisto drugje kot pa pri seksu.

Želja po uspehu je mladim zelo pomembna in kot otroci kapitalizma smo vajeni načina, ki prinaša uspeh. Mogoče je reči, da je seks drugotnega pomena.

Oba spola mastrubirata pogosteje, kot nekoč

Cel kup rožnatih vibratorejv v rokah

Če je bil to včasih tabu in veliko, predvsem žensk, tega ni rado priznalo, je dandanes skoraj nenavadno, da tega ne počneš. Pornografija še nikoli ni bila tako dostopna in za vsakega se najde nekaj.

Dvakrat več moških in kar trikrat več žensk v tej generaciji masturbira, v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Vsaj tako priznavajo anketiranci. Vsekakor pa gre del zaslug za take številke pornografiji. Internet zadovolji socialne in spolne potrebe, da ljudje nimajo več razlogov, da bi se pretirano ukvarjali z »resničnim svetom«.

Zanimivost: Raziskava v ZDA je pokazala upad najstniških zanositev za okoli 10 %, ko je internet postal dostopen v večini gospodinjstev.

Družbena omrežja povzročajo več depresije in tesnobe, kar vpliva na spolno slo

Ilustracija moškega, ki sam sebi poklanja rožo

Vem, da že veš, da so družbena omrežja »slaba« in bi se jih moralo kar se da omejiti. To je postal že velik kliše in mnogim gre že kar malo na živce. Ne moreš pa zanikati dejstva, da družbena omrežja povzročajo duševno stisko. Mnogi opazujejo navidezno srečo, ki kriči iz njihovih telefonov, gledajo fotošopirane Instagram slike in sanjajo o lažnih »lepotnih idealih«. Vse to znižuje samopodobo. Nizka samopodoba pa znižuje libido. Torej manj Instagrama pomeni več seksa? *Nervozno iskanje gumba za izbris Instagram profila.*

Manj je sprejemljivo, da moški žensko povabi na kavo

Moški in ženska na kavi

Kar 17 % mladih Američanov je mnenja, da je povabilo moškega na kavo (v živo) spolno nadlegovanje. Ja, spolno nadlegovanje. Razumljivo je, da se ženske velikokrat srečujete s srhljivo vsiljivimi moškimi in tega ti, če si dekle, ne zavidam. Vsak pa ima svojo mejo, kaj dojema pod pojmom creepy.

Zato večina ljudi uporablja mobilne aplikacije za iskanje sorodne duše ali pa samo spontan seks. Torej je za mnoge Tinder boljša izbira, kot pa povabilo na kavo v živo.

Iluzija izbire in odprtodušnost (biti »open-minded«)

Dekle, ki z gesto z rokami kaže svojo zmedenost

Verjetno si že slišal za iluzijo izbire. Ko je izbire preveč, se dejansko ne moreš odločiti in na koncu ne izbereš nič. Tako kot 30 različnih jogurtov naredi težavo pri izbiri, tako tudi 30 različnih »všečnih« partnerjev naredi težavo pri izbiri spolnega partnerja. Seveda je s tem primerom bolj obremenjena ženska populacija, a tudi kakšen moški se najde.

Ženske se soočajo s stigmo, da je imeti veliko spolnih partnerjev v preteklosti ali sedanjosti slaba stvar, medtem ko moški ni nič manj vreden, če pogosto menja spolne partnerje. Ta stigma negativno vpliva na pogled moških in žensk na žensko spolnost. Biti odprtega duha je edini pravi pristop k pogledu na spolnost, saj ima tako kot moški tudi ženska pravico v njej uživati, torej je njena izbira, kako spolne partnerje izbira.

Lažje je reči »ne, hvala«

Ženska, ki z roko nakazuje, da je odgovor ne

V preteklosti, ko je bila družba izrazito bolj patriarhalna in so ženske imele bore malo pravic, je bilo veliko težje reči »ne« povabilu v posteljo. Na srečo se je to zelo spremenilo in ženske so zdaj lahko bolj samozavestne pri zavračanju povabila v posteljo. Vsekakor pa se še vedno znajdejo v neprijetnem položaju in še vedno prihaja do milo rečeno siljenja s seksom. Ne pozabi, samo ja pomeni ja!

Če pride do spolnega nasilja pokliči policijo

Pokliči 113, pošlji pisno prijavo na policijo preko e-pošte: gp.policija@policija.si ali se osebno zglasi na najbližji policijski postaji, lahko se pri tebi zglasi policistka ali policist.

Spolno nadlegovanje lahko prijaviš tudi na anonimni telefon policije 080-1200.

Zaupaj ljudem in vedi, da s prijavo delaš uslugo sebi in tudi drugim dekletom!

Vedno prazna denarnica? Upoštevaj naše nasvete za varčevanje!

0

Si vedno brez denarja pa ne veš zakaj? Slabe finančne navade lahko hitro praznijo tvojo denarnico. Preberi si članek, če želiš vedeti, zakaj si vedno brez denarja in kako obrniti nov list, da se situacija letos spremeni.

Upoštevaj proračun

Preveč ljudi gospodinjskega proračuna sploh nima. Dobra ideja je mesečno seštevanje dohodkov in odštevanje porabljenega. Pomagajo ti lahko aplikacije, kot sta Mint in Wally, ali pa si preprosto zapiši vse prihodke in odhodke v Excelovo tabelo. Ključno je določiti realen proračun, ki se ga lahko držiš.

Vsak teden dvigni določen znesek gotovine

V dobi gotovinskih kartic in brezkontaktne porabe je enostavno pretirano porabiti, ker se noben »pravi« denar ne izmenjuje. Eden od načinov za omejitev tega je, da dvigneš določen znesek za en teden in se poskusiš izogibati uporabi svojih kartic – tako se boš zavedal, točno, koliko točno porabiš in kje lahko prihraniš.

Bančna kartica in denar v žepu.

Nehaj nakupovati hrano na prazen želodec

Znano je, da je večja verjetnost, da bomo kupili več hrane, ko smo lačni, vendar je po mnenju Univerze v Minnesoti večja verjetnost, da nas lakota prisili, da kupujemo tudi druge stvari. To je zato, ker lakota spodbuja našo željo po pridobivanju stvari. Zato jej, preden nakupuješ, sicer boš kupil več, kot potrebuješ.

Nehaj kupovati svežega, če je zamrznjeno enako dobro

Zamrznjena hrana, zlasti zelenjava in bolj zdravi izdelki, traja dlje in je pogosto cenejša od sveže hrane. Zmanjšaj količino zavržene hrane in nakupovalni račun tako, da se založiš z izdelki, ki jih lahko zamrzneš.

Jagode v ledenih kockah.

Nakupuj manj hitre hrane

Navada nakupovanja hrane za s seboj je lahko draga. Že samo prepolovitev količine hitre hrane, ki jo zaužiješ, bi ti lahko prihranila veliko denarja.

Ukini spletno nakupovanje

Internet je fantastičen kraj za iskanje kupčij, a vsi imamo lahko preveč dobrega. Če lahko kupiš nekaj z nekaj kliki in ne z gotovino, je težje spremljati svojo porabo in si tako dovzetnejši za ponarejene recenzije, ponarejeno blago, skrite stroške ali goljufije in krajo identitete. Omeji spletno nakupovanje in nato uporabljaj samo spletna mesta, ki jim zaupaš.

Spletno nakupovanje

Izkoristi kartice zvestobe

Kartice zvestobe so povsod – od kavarn in supermarketov do letalskih prevoznikov. Zbrane točke pomenijo popust in brezplačne dobrine. Da, podjetja kupujejo tvojo zvestobo, a če vseeno redno kupuješ pri njih, lahko kartice zvestobe ponudijo odlične nagrade. Mnoge so na spletu ali prek aplikacij, tako da ti jih ni treba nositi v denarnici ali torbici.

Zmanjšaj porabo energije

Obstaja več preprostih načinov za znižanje računov za energijo v gospodinjstvu, kot so zmanjšanje ogrevanja, zmanjšanje uporabe močnih prh (lahko porabijo več vode kot kopel), pranje perila pri nižji temperaturi in izklapljanje naprav.

Gumb za prižig luči.

Ne meči hrane stran

Ljudje v bogatih državah zavržejo toliko hrane, kot je celotna neto proizvodnja hrane v podsaharski Afriki. Načrtuj obroke in nakupovalne sezname, bodi pameten z ostanki in doniraj hranilnim bankam.

Porabi manj za luksuz

Res je, zaslužiš si jesti zunaj, se voziti na izlete in kupovati oblačila, elektroniko ter glasbo, vendar se zavedaj, da lahko porabiš ogromno za tovrstne »malenkosti«. Imej mesečni proračun za priboljške in se ga drži.

Dekle in fant na kosilu.

Ne zapravljaj zato, da se razvedriš

Nakupovanje mnogim od nas prinese kratkoročno visoko zadovoljstvo in nudi pobeg pred depresijo ali anksioznostjo, vendar ima lahko izčrpavajoče posledice za naše finance. Če se ti zdi, da so tvoje nakupovalne navade ušle izpod nadzora, se pogovori s prijateljem, poišči alternativni »konjiček« ali poišči pomoč pri zdravniku ali terapevtu.

Grda resnica o make upu

0

Proizvodnja

Proizvodnja make upa je v mnogih pogledih neetična. Pridobivanje minerala, ki v ličilih lahko nadomešča bleščice, vključuje otroško delo. Poleg kršenja človekovih pravic so pravice kršene tudi živalim, saj so izdelki pogosto testirani prav na njih. Zgolj v Združenih državah Amerike je letno v laboratorijih zastrupljenih, poškodovanih in izkoriščenih več kot 100 milijonov živali. In to kljub že dokazanemu dejstvu, da je testiranje na živalih praktično neuporabno, saj veliko reakcij pri živalih ne poteka enako kot pri ljudeh.Oseba v belih gumijastih rokavicah drži belo miš z rdečimi očmi

Okoljski problem predstavlja tudi prekomerna proizvodnja ličil, saj jih letno proizvedejo po svetu precej več, kot jih porabimo. Kako je to mogoče? Večina znamk ponuja velikanske palete najrazličnejših barvnih odtenkov, izmed katerih so ti morda všeč ravno trije. A ker ni druge možnosti, kupiš celotno paleto in neuporabljene barvne odtenke na koncu zavržeš.Paleta senčil za oči (pravokotniki različnih barvnih odtenkov modre, zelene in rjave barve)

Sestavine

Ob nakupovanju make upa ti je verjetno poleg izgleda pomembna še cena, najbrž pa ob tem ne pomisliš na lastno zdravje. Nedavna študija je razkrila, da je več kot polovica testiranih kozmetičnih izdelkov vsebovala velike količine nevarnih PFAS sestavin. To so kemikalije, ki jih najdemo tudi v teflonu, premazih proti prijemanju in vodoodporni embalaži, čeprav so lahko strupene že v majhnih koncentracijah.

Raziskovalci s treh različnih univerz so testirali vsebnost PFAS kemikalij v 231 kozmetičnih izdelkih. Ugotovili so, da je kar 52 odstotkov izdelkov vsebovalo visoko koncentracijo fluora, ki navadno nakazuje na vsebnost PFAS kemikalij. Posebno veliko koncentracijo so vsebovali izdelki za obraz in ustnice ter maskare.

To je problematično, saj vse več virov kaže na to, da so tovrstne kemikalije nevarne ne le ob zaužitju, temveč tudi ob stiku in absorpciji prek kože. Povezujemo jih z različnimi oblikami raka, motenj imunskega sistema in nevarnostmi za razmnoževalne organe. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je le 8 odstotkov testiranih izdelkov med sestavinami navedlo PFAS kemikalije. Zaradi pomanjkljivih predpisov se torej potrošniki ob nakupu make upa ne zavedajo zdravju škodljivih posledic.

Odpadki

Večina embalaže kozmetičnih izdelkov je namenjena enkratni uporabi in vsebuje plastiko. Celo kartona, ki ga včasih uporabijo kot embalažo, zaradi vsebnosti plastike in lepila ni mogoče reciklirati. Estetsko dovršen izgled embalaže tudi pomeni, da je bilo potrebnih precej surovin in energije za njeno izdelavo. Poleg tega kar 70 odstotkov kozmetičnih izdelkov konča na smetišču, preden jih porabimo do konca. Vsa ta plastična embalaža pa predstavlja grožnjo ekosistemom, življenju na Zemlji in celo nam.

Fuzijski reaktor podrl nov rekord

0

Znanstveniki so s fuzijskim reaktorjem JET podrli rekord in zagotovili uspeh projektu ITER.

Jedrska fuzija je sveti gral energetike, pot do brezogljične družbe in naslednji velik korak v zgodovini človeštva. Iz Amerike in Kitajske prihajajo poročila o uspešnih poskusih in novih prebojih v jedrski tehnologiji, na čelu vsega pa je Evropa z načrtovanim reaktorjem ITER. Internacionalni termonuklearni eksperimentalni reaktor (ITER) so omogočila desetletja raziskav fuzije s tokamakom, ki so jih in jih še vedno izvajajo v reaktorju JET v Angliji.

JET
Reaktor JET tipa tokamak (vir: UK Atomic Energy Authority)

JET (Joint European Torus) je eksperimentalni reaktor tipa tokamak, ki je pomanjšana različica ITER in primeren za zadnje poskuse, preden ITER začne delovati predvidoma 2025.

Znanstevniki so podrli rekord za največ proizvedene energije s fuzijo. V petih sekundah je reakcija v JET pridelala 59 MJ energije, kar je dvakrat več kot zadnji poskus leta 1997. Pet sekund se morda zdi malo, a v svetu jedrske fuzije je to ogromno, je za BBC povedal Dr Arthur Turrell. Še bolje pa je, da je eksperiment potrdil, da bi lahko reakcijo vzdrževali še dlje časa, 5 minut, 5 ur in tako dalje.

Jedrska fuzija

Pri fuzijski reakciji se jedra atomov združujejo in iz lahkih elementov nastajajo težji. Ta proces se naravno dogaja v zvezdah, kjer iz jeder vodika nastane helij, en proton in ogromna količina energije.. Pri tem se sprosti okoli štirikrat več energije kot pri jedrski fisiji ali razpadu.

shema jedrke fuzije

Jedrski razpad že nekaj desetletij uporabljamo v različne namene. Na žalost je bila premiera moči jedrskega razpada v obliki bomb na Nagasaki in Hirošimo, zdaj pa jedrski razpad poganja jedrske elektrarne, baterije vesoljskih sond in še kaj. Čeprav jedrska fisija sprosti okoli milijonkrat več energije kot kemične reakcije (izgorevanje fosilnih goriv ali, spet, razni eksplozivi), se ne more kosati z jedrsko fuzijo. Poleg tega današnje jedrske fisijske elektrarne za sabo puščajo velike količine radioaktivnih odpadkov, ki jih pri fuziji takorekoč ni.

Da na Zemlji dosežemo zlitje atomskih jeder, mora biti gorivo še bolj vroče kot središča zvezd, kjer pri reakciji pomaga ogromna gravitacija oz. pritisk. Materiala, ki bi takšno reakcijo zadržal, preprosto ni, zato si fiziki pomagajo z močnimi magnetnimi polji. Po tem principu deluje vrsta reaktorja tokamak (JET, ITER, EAST, KST…), ki pa ni edina.

5 sekund je le začetek

Reaktor JET več kot 5 sekund ne more ohranjati potrebne temperature, saj se njegovi elektromagneti sicer pregrejejo. Iter bo po drugi strani za vzdrževanje oblike plazme uporabljal superprevodone magnete, ki so popolnoma drugačni od elektromagnetov v JET in imajo drugačen način hlajenja.

Gorivo za ITER

ITER bo kot gorivo uporabljal izotopa vodika devterij in tritij. Njuna kombinacija se je izkazala za najbolj učinkovito in hkrati potrebuje relativno nizko temperaturo za začetek (»zgolj« okoli 100 milijonov °C).

Ne polagajmo vseh upov v energijo fuzije

Fuzijska energija nam je tako še korak bližje, a ne smemo se veseliti prehitro. Strokovnjaki opozarjajo, da bo tudi po začetku polnega obratovanja ITER leta 2035 preteklo še veliko časa, preden elektrika iz fuzijskega reaktorja postane širše dostopna. ITER bo pravzaprav ostal ekperimentalni reaktor, prvo elektriko s fuzijo pa naj bi v omrežje poslala elektrarna EU DEMO. Ker okoljska katastrofa že trka na vrata, se ne smemo zanašati na obljube o neomejeni brezogljični energiji, ampak stopiti v akcijo danes.

Druge skrbi dejstvo, da je količina tritija na Zemlji omejena. To bi lahko še dodatno upočasnilo pot do čiste energije. Morda pa ga bomo uvažali kar iz drugih planetov, a o tem drugič.

Ocena filma: Padec lune

0

Padec lune oziroma Moonfall je najnovejši film režiserja Rolanda Emmericha. Poznamo ga po filmih katastrofe, kot so Dan neodvisnosti, Godzilla, Dan po jutrišnjem, Univerzalni vojak in drugih. Tokratni film pripoveduje zgodbo o koncu sveta, ki ji ne grozi meteor, ampak kar luna. Padec lune je film, za katerega bi lahko trdili, da se brez težav postavi ob bok Armagedonu, Zadnjemu udarcu, Grenlandiji in nekaterim drugim. Če je to pozitivno ali negativno, pa je odvisno od marsičesa.

Padec lune je klasičen film Rolanda Emmericha

Padec lune je eden najdražjih neodvisnih filmov vseh časov. Njegov proračun znaša približno 150 milijonov dolarjev, v kar niso všteti stroški marketinga. Režiser Roland Emmerich je poznan po filmih katastrofe, pri katerih je nekako polovično uspešen. Daleč najboljši in najbolj znan je Dan neodvisnosti, ki ga je posnel leta 1996. Sledili so Godzila, Dan po jutrišnjem, 2012, Dan neodvisnosti: Nova grožnja in Midway. Prav zadnja naslova sta najslabša izdelka v njegovi karieri, celo slabša od Godzile.

Halle Berry in Patrick Wilson v filmu Padec Lune režiserja Rolanda Emmericha
Halle Berry in Patrick Wilson v filmu Padec Lune režiserja Rolanda Emmericha

Tokrat bo svet ponovno na robu propada. Grozi mu kar luna, ki pa skriva temačno skrivnost. Naproti se jim lahko postavi trojica Berry, Wilson in Bradley oziroma podpredsednica NASE, bivši astronavt in teoretik zarote. Zdi se primerno letu 2022, kajne? »Skrivnostna sila iztiri luno iz njene orbite in jo s tem izstreli proti Zemlji. Trčenje lune bi pomenilo konec življenja na Zemlji, kot ga poznamo,« je zapisano v opisu filma. In ravno toliko norl kot se bralcu zdi opis, tako nor je celoten film. Od začetka do konca. Je to slabo? Niti ne, odvisno od tega, kaj pričakuješ od filma.

Padec lune je neodvisen film z največjim proračunom v zgodovini, ki je dosegel približno 150 milijonov dolarjev
Padec lune je neodvisen film z največjim proračunom v zgodovini, ki je dosegel približno 150 milijonov dolarjev

Padec lune: koliko norosti? Ja.

Roland Emmerich je tisto, kar Michael Bay želi biti v nekaterih filmih. Nemec je boljši režiser, ki bolje razume filme katastrofe oziroma žanr disaster-movie, če ta obstaja. Istočasno pa se zdi, da je Padec lune mešanica obeh in njunih filmov. Dan neodvisnosti pomešan s Transformerji, ampak slabšimi verzijami obeh in nekoliko izboljšanimi zaradi zares norih stvari. Peljati teorijo zarote tako daleč, da je resnična, je zavidanja vredno. Točno to stori Padec lune in pri tem ne pusti presenečenj. Vsak naslednji prizor je bolj nor, večji in manj realen. Je eden najbolj norih filmov zadnjih let, kar je lahko največja pohvala ali pa največja graja. Tokrat oboje hodi z roko v roki.

Ekipo, ki v Padcu lune rešuje svet sestavljajo John Bradley, Patrick Wilson in Halle Berry
Ekipo, ki v Padcu lune rešuje svet sestavljajo John Bradley, Patrick Wilson in Halle Berry

Glavna trojica igralcev – Halle Berry, Patrick Wilson in John Bradley – opravi svoje delo. Postavi se za vso brezglavo norenje in akcijo ter postane pozabljiva. Popolnoma vseeno bi bilo, katera imena bi bila v filmu, vse bi bilo popolnoma isto. Glavna naloga je zabava in odsotnost logike. Če je kadarkoli obstajal popkorn film, potem je Padec lune pravi primer tega. Manj kot se posvetiš znanosti, logiki in izbranim korakom filma, bolj boš užival. No, saj to je tako ali tako znano dejstvo. Film razpade pri prvi točki razmišljanja, zato je bistvenega pomena, da možgane pustiš pred vrati in samo uživaš v poplavi brezsmiselnosti.

PADEC LUNE | Moonfall | V KINU OD 3. FEBRUARJA

7 živalskih izdelkov, za katere nisi vedel, da jih uporabljaš

0

Če si vegan, ali ne, je vedno dobro vedeti, kaj se nahaja v izdelkih, ki jih uporabljaš. Sploh, če jih uživaš. V tem članku boš našel nekaj presenetljivih izdelkov, ki so narejeni s sestavinami, ki jih pridobijo iz živali. Tudi, če ti je za to vseeno, boš spoznal stvari, ki jih lahko uporabiš na kakšni zabavi (a je ful očitno, da ne hodim na zabave?).

7. Kapsule

Modro-belie kapsule na mizi

Imaš težave z glavobolom, veliko potrebo, prostato? Če si vegetarijanec ali vegan, izberi pametno. Želatina, ki je pridobljena iz živalske kože, kosti in tkiv, je glavna sestavina želeja, ki se pogosto uporablja tudi za izdelavo kapsul za farmacevtske izdelke. Glavni razlog je strukturna vsestranskost želatine in njena naravna združljivost; laično povedano, kapsule na osnovi želatine so enostavno oblikovane, redkeje povzročajo neželene stranske učinke in so dovolj trpežne, da preprečijo vdor vlage med navedenim rokom uporabe izdelka. Želatinske kapsule so torej odporne na številne obremenitve, ki so pogoj, da zdravila postanejo dovoljena za prodajo in uporabo.

Želatinske kapsule povzročajo kulturni konflikt za skupine, ki se izogibajo uživanju živalskih proizvodov. Nekatere religije, ki so v Indiji zelo razširjene, zahtevajo vegetarijanstvo, kar je povzročilo dolgotrajno farmakološko razpravo v bogati farmacevtski industriji v tej državi. To vprašanje je bilo ključni dejavnik pri razvoju veganom prijaznih alternativ na osnovi škroba, tako imenovane HPMC kapsule, ki so strukturno podobne njihovim želatinskim različicam.

Živalske dele je pogosto mogoče najti tudi v drugih farmacevtskih izdelkih, običajno kot neaktivne sestavine, kot so veziva, polnila in barvila. Sestavine živalskega izvora se lahko uporabljajo tudi za stabilizacijo formulacij cepiv, česar ne spregledajo nasprotniki cepljenja.

6. Sladkor

Bele sladkorne kocke, slikane od blizu

Kostno oglje je porozen, črn, zrnat material, ki nastane z oglenjem živalskih kosti, običajno govejih. Sestavljen je predvsem iz trikalcijevega fosfata, kalcijevega karbonata in oglja, uporablja pa se predvsem za filtriranje in razbarvanje različnih vrst sladkorja. Kosti se prodajajo trgovcem, ki jih nato prodajo ameriški industriji sladkorja. Kostno oglje se uporablja v številnih vrstah sladkorja, vključno z rjavim sladkorjem in sladkorjem za slaščičarstvo, in ga odkrito uporabljajo ugledni ameriški proizvajalci in dobavitelji. Kostno oglje je sicer učinkovito pri filtriranju nekaterih nečistoč, vendar je neučinkovito sredstvo za razbarvanje, zato bolj, kot je sladkor bel, bolj je verjetno, da so bile uporabljene velike količine kostnega oglja.

No, naj te pomirim. V Sloveniji in nasplošno v vseh razvitih državah na svetu je uporaba kostnega oglja v sladkorju strogo prepovedana. V ZDA pa bodi pozoren, če ti seveda ni vseeno, kaj vse vsebuje sladkor, ki ga kupuješ.

5. Cigarete

Cigaret, pokončno postavljen na mizi, gori in se spreminja v pepel

Želiš pokaditi nekaj bobrovine? Vsi kul otroci to počno. Veliko različnih predhodno zvitih cigaret vsebuje castoreum, pridobljen iz »ricinusnih« vrečk bobrov, ki jih bobri uporabljajo za označevanje ozemlja. Za pridobivanje tega izdelka bobre evtanazirajo, njihove ricinusne vrečke, napolnjene s pasto, pa dimijo ali sušijo na soncu, dokler niso podobne suhim figam.

Zakaj bi v cigarete dodajali nekaj iz bobrove riti? Zaradi okusa! Castoreum – ki se uporablja tudi v dišavah za priklic rožnatih not – daje sladkobo in posebno aromo. Če kadiš Marlboro, vedi, da ob tobaku vase vlečeš tudi rektalno aromo bobra.

Zanimivost: še en poseben izdelek, ki uporablja castoreum – in ga odkrito imenuje »naravna aroma« – je švedska pijača, imenovana Bäversnaps (slovensko »bobrov šnops«). Žganje z okusom bobrove riti. Za njeno izdelavo se castoreum namoči v visoko odporen alkohol, ki sčasoma pridobi aromo.

4.  Pivo in vino

Miza obložena z črnim in belim grozdjem, sodom in belim in rdečim vinom

Imaš težave z alkoholom? No, morda jih boš imel, ko prebereš to.

Izinglass je želatini podobna snov, ki jo pridobivajo iz posušenih mehurjev sladkovodnih rib, kot so jesetri. Gre za vrsto kolagena, ki se pogosto uporablja za prečiščevanje različnih vrst piva in vina. Izinglass je še posebej dragocen za proizvodnjo piva v sodih, kar pomeni, da je njegova uporaba še posebej pogosta v Združenem kraljestvu in Nemčiji.

To sredstvo se uporablja za čiščenje zgoraj omenjenih pijač. Skrbi, da se v njih ne bi znašle odmrle celice kvasovk, bakterije, beljakovine in ostali ostanki, ki bi pokvarili te alkoholne zvarke.

3.  Jedi z rdečim barvilom

Rdeči bomboni s srčastim vzorcem

Za barvanje z rdečo so največkrat uporabljeni hrošči! Natančneje, takšni izdelki vsebujejo rdeče košeniljske hrošče (njami), ki so posušeni in zdrobljeni v prah, imenovan karmin. V živilski industriji je karmin splošno znan kot zelo učinkovito barvilo. Sirupi z okusom češenj, malinovi džemi in številne rdeče obarvane pijače, pogosto uporabljajo karmin, prav tako pa tudi številni mlečni izdelki. Karmin je proizvajalcem živil dolga leta prinašal dodatno prednost. Ker gre v bistvu za prah žuželk, se lahko upravičeno imenuje povsem naraven. Če pustimo ob strani vse nejasnosti glede sestavin, številni nadzorni organi zdaj zahtevajo, da je karmin izrecno naveden na etiketah.

Če pa misliš, da se lahko izogneš zaužitju žuželk preprosto tako, da se izogibaš rdečkastim živilom, premisli še enkrat. Če si že kdaj jedel kakršen koli trdi ali svetleči bombon, si najverjetneje v njem našel veliko količino izločka žuželk, imenovanega šelak. To je smola, ki jo izločajo samice hroščev na drevesih v gozdovih južne Azije. Zbirajo, predelujejo in prodajajo se v obliki suhih kosmičev, nato pa se raztopijo v alkoholu za izdelavo slaščičarske glazure. Večina trdih ali svetlečih bombonov je premazana s to snovjo, predvsem raznobarvni sladkorni bomboni. Okusi mavrico hrošče!

2. Kondomi

Odprti kondomi različnih barv

»Ne bI s kOndoMoM, kER seM vEgAN« Senad odvrne, ko ga povpraša, če ima pri sebi kondom.

Medtem ko je glavna sestavina večine kondomov lateks, ki je rastlinskega izvora, večina tičjih nogavic vsebuje tudi kazein in glicerin. Za večino je kazein manjši prekršek. Kazein, ki izhaja iz mlečne beljakovine, se uporablja za pomoč pri izdelavi gladkih in tankih gumijastih kondomov. Običajno se dodaja, ko je lateks še v tekoči obliki, zato postanejo trdni materiali bolj gladki in prožni. Kazein daje večini rokavic iz lateksa tudi značilen kiselkast vonj. Medtem ko je kazein živalskega izvora, je glicerin pogosto živalskega izvora, a to ni nujno. Glicerin, ki se uporablja v najrazličnejših izdelkih, se lahko pridobiva tudi iz rastlinskih olj, vendar se v večini ščitnikov za penis uporablja živalska različica, ki zagotavlja obilno mazanje. Na srečo veganskih nožnic in penisov so na voljo »ščitniki« za spermo, ki so 100-odstotno brez živalskih proizvodov.

Drugi izdelki, ki vsebujejo glicerin, so zobne paste, vlažilna sredstva, šamponi in balzami, detergenti, kreme za britje in različna kozmetika. Največkrat ni definirano, ali je glicerin živalskega ali rastlinskega izvora.

1.Voščenke

Voščenke različnih barv

Se še spomniš, ko smo v osnovni šoli drgnili voščenke na risalni papir in vohali tisti značilni vonj, ki so ga puščale med drgnjenjem? Prav te voščene paličice so narejene iz goveje maščobe. Pravzaprav je nostalgičen vonj, ki ga močno povezujemo z zabavnim brezskrbnim barvanjem, pravzaprav vonj po stearinski kislini – predelani goveji maščobi. Stearinska kislina se uporablja kot kemikalija za strjevanje. To pomeni, da pomaga, da se barvice pravilno strdijo in ostanejo konsistentne skozi celotno življenjsko dobo.

Stearinska kislina se pogosto uporablja tudi v drugih voskastih izdelkih, na primer svečah. Stearinsko kislino je sicer mogoče pridobiti tudi iz nekaterih rastlinskih proizvodov, vključno s kokosovimi orehi, vendar je ta postopek bolj delovno intenziven in zato manj stroškovno učinkovit. Zato organizacije za pravice živali potrošnikom priporočajo, naj domnevajo, da je stearinska kislina v svečah živalskega izvora, če ni izrecno navedeno drugače.

Za kaj telo v resnici porablja energijo?

0

Se sprašuješ, koliko kalorij si pokuril v fitnesu? Si si sedaj res zaslužil eno veliko pico? Spodaj si preberi, za kaj telo pravzaprav porabi večino zaužite energije.

Koliko energije potrebuješ?

To je vprašanje, na katerega ni preprostega enoznačnega odgovora. Za 70 kilogramov težko osebo, ki ni fizično aktivna in opravlja predvsem sedeče delo, je dnevna poraba energije okrog 2300 kilokalorij. Fizični delavci porabijo okrog 3000 kilokalorij dnevno, vrhunski športniki pa zaradi napornih treningov lahko tudi od 5000 do 6000 kilokalorij na dan. Če v telo vneseš več energije, kot jo porabiš, se presežek shrani, in sicer večinoma v obliki maščob. Kadar pa vnos energije ne zadosti porabi, telo poseže po shranjeni energiji v obliki ogljikovih hidratov in maščobe. Zanimivo je, da je večji del vnesene energije izgubljen kot toplota. V procesu metabolizma namreč telo iz vnesenih hranil in kisika proizvaja energijsko bogate molekule ATP, vendar se pri procesih med 75 in 80 odstotki energije izgubi v obliki toplote. Tako jo zgolj 20 do 25 odstotkov preostane za delo.Sendvič, ki mu merimo debelino

Od česa je odvisna dnevna poraba energije?

Na dnevno porabo energije vplivajo: bazalni metabolizem, termični učinek hrane, telesna dejavnost in drugi zunanji dejavniki. Bazalni metabolizem predstavlja od 60 do 70 odstotkov energetske porabe in se razlikuje od posameznika do posameznika. Odvisen je od telesne višine in teže, spola, telesne aktivnosti, genetske predispozicije in drugih dejavnikov. Termični učinek hrane predstavlja od 5 do 10 odstotkov porabljene energije in je odvisen od vrste zaužite hrane. Telesna aktivnost zavzema od 20 do 30 odstotkov energetskih potreb, vendar je ob treningu in vadbi lahko delež tudi večji. Odvisna je od trajanja, intenzivnosti in vrste telesne dejavnosti ter od količine vključenih mišic. Prispevek ostalih zunanjih dejavnikov na porabo energije je manjši od 5 odstotkov.Beležka z napisom BMR in nekaterimi enačbami, zraven merilni trak, skodelica čaja, banana, pomaranča, mandarina in jabolko

Termični učinek hrane

Metabolizem posameznih makrohranil je različno učinkovit, saj telo za izkoriščanje energije iz različnih virov potrebuje neko količino energije. Termični učinek hranil je torej odstotek njihove energetske vrednosti, ki je izgubljen kot toplota, vezana na metabolne poti. Maščoba je uporabljena najbolj učinkovito, saj telo izkoristi kar 97 do 98 odstotkov energije. Učinkovitost porabe energije pri ogljikovih hidratih je med 92 in 94 odstotki, medtem ko je pri beljakovinah le 70 do 75 odstotna učinkovitost. Za manjši vnos energije ima torej večji pomen zadosten vnos beljakovin kot čim manjši vnos ogljikovih hidratov.Na krožniku naloženih veliko zrezkov

Od kod črpajo energijo skeletne mišice?

Skeletne mišice so tiste, ki jih uporabljaš med športno aktivnostjo. Glavni viri energije zanje so: glukoza iz glikogena, maščobne kisline in ketonska telesca. Glikogenske rezerve v spočiti mišici predstavljajo 1 do 2 odstotka mišične mase. Čeprav so trigliceridi bolj učinkovita oblika shranjene energije, je sinteza glikogena energetsko manj potraten proces, ki omogoča glukozo ob razgradnji glikogena. Poleg tega je glukoza iz glikogena na voljo hitreje kot iz maščobnih zalog. Glukoza je lahko metabolizirana tudi anaerobno (brez prisotnosti kisika, ob večjih naporih), kar ne velja za maščobne kisline.Ravna cesta in noge tekača

Bi vožnja lahko postala varnejša?

0

Statistike so grozljive. Nedavna raziskava iz ZDA je pokazala, da je več kot 2.5 milijona ljudi vsako leto udeleženih v prometnih nesrečah. Za primerjavo to je ena oseba, vsakih 12 sekund. Hitro se lahko zaklepetaš s sovoznikom, zapleteš v telefonski pogovor ali menjuješ radijsko postajo. Večina teh nesreč se pripeti zaradi distrakcij ali motenj, ki odvračajo voznikovo pozornost od vožnje.

Robot.
Znanstveniki se pri odkrivanju načinov za varnejšo vožnjo vedno bolj obračajo tudi na umetno inteligenco.

Bi lahko izmerili voznikovo obremenjenost?

Kognitivna ali delovna obremenitev (angl. cognitive load ali workload) je, ko ob vožnji poskušaš usklajevati še vse druge moteče dejavnike (npr. pogovor z drugimi potniki, spremljanje ostalih vozil, menjavanje glasbe, pogovor po telefonu). Obremenitev mora biti v večini situacij čim manjša, da lahko telo uspešno usklajuje vse naloge.

Avtomobili med vožnjo.
Raziskovalci se zavzemajo, da bi našli način, kako izmeriti kognitivno obremenitev, kar bi omogočilo prilagoditev avtomobilov in cest.

Načini meritev niso preprosti. Voznika npr. ob vožnji v jutranji prometni konici ne moremo preprosto vprašati, kako se počuti. S tem bi le pridodali stres k že tako zoprni situaciji. Lahko pa človekovo počutje prepoznamo posredno, preko drugih znakov, kot so recimo merjenje srčnega utripa.

N-back test

Raziskava iz leta 2014, kjer je bilo udeleženih 22 ljudi, je preverjala njihove zmožnosti spominjanja v simulirani vožnji (angl. n-back test). Preverjanje deluje tako, da nekdo prebere števila v določenem zaporedju, udeleženci pa morajo povedati, katero število je bilo prebrano dva koraka nazaj. Če imamo zaporedje 3,7,5,4, morajo ob številu 5 povedati, da je bilo pred dvema številoma prebrano število 3.Števila.

Ideja je bila, da bi s testom povečali delovno oz. kognitivno obremenitev vsakega voznika. Ob preverjanju so udeležencem merili tudi srčni utrip in prevodnost kože. Ugotovili so, da je bilo pri poskusu oboje znatno povišano, še posebej, ko so postajale naloge težje. Tudi njihove sposobnosti vožnje (npr. vožnja čim bolj v sredini obeh pasov) so se spremenile (težje so sledili črtam), vendar ne tako znatno.

Algoritmi napovedovanja

V istem letu so izvedli še eno podobno raziskavo, ko so preverjali voznike v resnični vožnji in ne preko simulatorja. Ob periodičnem ponavljanju n-back testa so rezultate uporabili za učenje algoritma, da bi bil ta zmožen prepoznati, kdaj oseba opravlja težje naloge in je podvržena večji kognitivni obremenitvi in kdaj ne.

Algoritem je uporabil meritve srca, kože in sposobnosti vožnje posameznikov pri opravljanju določenih nalog in le ob sami vožnji (brez opravljanja nalog). Omogočil je razlikovanje med višjimi in manjšimi obremenitvami in to s kar 90 % natančnostjo.

Armaturna plošča avtomobila.
Izsledke raziskav bodo lahko v prihodnje aplicirali tudi v dizajn avtomobilov, ki bi imeli poseben opozorilni znak obremenjenosti voznika. Če boš preobremenjen, bi te avtomobil na to opozoril, podobno kot ti danes zasveti lučka ob zmanjkovanju goriva.

Kasneje so razvili še ostale načine meritev, saj zna biti merjenje srčnega utripa med vožnjo za samega voznika tudi dodaten stres. Uporabili so funkcijsko magnetno resonanco (fMRI), s katero merijo prisotnost kisika v krvi, natančneje okrog možganov. Če je kisika okrog možganov veliko, ti pospešeno delujejo. Preko rezultatov so oblikovali nov algoritem napovedovanja, ki je imel prav tako zelo visoko, 80 % učinkovitost napovedovanja.

Premalo pozornosti?

Težave pa se lahko pojavijo tudi, če voznik ni dovolj pozoren. Verjetno ti je že znano dejstvo, da se večina nesreč zgodi na cestah, ki so za voznika dobro poznane, ali le nekaj kilometrov stran od končnega cilja. Bližina doma povzroči preveliko sprostitev in s tem premalo posvečanja pozornosti stanju na cesti.

Dandanes so avtomobili že tako prilagojeni, da večino dela opravijo namesto tebe, zato je možnost dolgočasenja med vožnjo še toliko večja. Z meritvijo obremenitev znanstveniki razmišljajo o dodajanju določenih nalog, ko bi bili vozniki premalo stimulirani (npr. z menjavanjem hitrosti), vendar so raziskave še v povojih.

Sodobni zvezdni zemljevidi namignili lokacijo znane izgubljene ladje

0

Izgubljena ladja antarktičnega raziskovalca sira Ernesta Shackletona je za mnoge največja med vsemi neodkritimi razbitinami.

Deloma zaradi izjemne zgodbe, ki spremlja potop ladje Endurance leta 1915 – epske zgodbe o 28 moških, ki so nekako preživeli in se rešili nesreče, ko so obtičali v ledeni pustinji Weddellovega morja. Vendar je privlačnost povezana tudi z velikim izzivom, ki ga razbitina zdaj predstavlja za vsakogar, ki bi jo želel poiskati.

Ostanki ladje Endurance so na globini 3 000 metrov v vodah, ki so skoraj stalno prekrite z debelim morskim ledom, istim morskim ledom, ki je ujel in nato pretrgal trup Shackletonove polarne jahte. Raziskovalci potrebujejo dobro strategijo, izjemno spretnost in ogromno sreče, da se približajo kraju potopa. Na Antarktiko se je prav v teh dneh odpravila ekipa polna upov.

Domneva se, da se dobro ve, kje na dnu oceana leži ladja, saj je imel Shackleton na svojem nesrečnem potovanju odličnega navigatorja, ki se je imenoval Frank Worsley. S sekstantom in kronometrom je izračunal koordinate položaja, kjer je 21. novembra 1915 prebodena ladja Endurance zdrsnila pod plave. To je zapisano v njegovem ladijskem dnevniku. 68°39,30″ južno; 52°26,30″ zahodno.

Toda kako natančen je ta podatek?

Trije sodobni raziskovalci – Lars Bergman, David Mearns in Robin Stuart – so dolgo razmišljali o tem vprašanju. Poskušali so sešteti različne napake, ki so se lahko prikradle v Worsleyjeve meritve, in v novem predtiskanem članku ugotovili, da je resnični položaj potopa morda nekaj kilometrov vzhodneje od položaja, ki ga je izračunal navigator.

»Upoštevati je treba veliko stvari; Worsleyjevega položaja ne moremo vzeti za samoumevnega in se odpraviti naravnost na to lokacijo. Uporabiti moraš svojo presojo,« je dejal David Mearns, ki je v svoji karieri našel veliko zgodovinskih razbitin.

Mearns in njegova sodelavca so svoj članek poslali reviji Journal of Navigation, vendar so se odločili, da ga zdaj javno objavijo, saj bi lahko bil koristen pri iskanju, ki se bo kmalu začelo. Osrednja tema članka je delovanje morskih kronometrov ali ur, ki jih je Worsley uporabljal za določanje zemljepisne dolžine.

Prejšnje delo Bergmana in Stuarta je pokazalo, da so te delovale veliko počasneje, kot se je posadka ladje Endurance zavedala ali upoštevala – napaka, zaradi katere bi se ladja potopila zahodno od Worsleyjevega zabeleženega položaja. Toda Mearns je zdaj odkril res zelo pomembno napako v kalibraciji ur, ki je lokacijo potegnila nazaj in proti vzhodu.

Raziskava poudarja zgodbo Reginalda Jimmyja Jamesa, ladijskega fizika na Shackletonovi cesarski transantarktični ekspediciji. James je Worsleyju pokazal, kako lahko na podlagi luninih mrkov ugotovi odstopanje v merjenju časa na kronometrih. Na sliki sta oba moška na krmi ladje Endurance opazovala zvezde, ki so izginjale za luno. Čas teh premikov je bil predviden in objavljen v navtičnem almanahu. Njegove tabele so skrbele za poštenost kronometrov. Lahko bi se reklo, da bi Shackletonova posadka brez opazovanj okultacij za mnogo, mnogo kilometrov napačno ocenila svoj položaj.

A tu je zanimivost te zgodbe

Sodobni zemljevidi neba so izredno natančni, veliko bolj kot katalogi, ki sta jih James in Worsley uporabljala za sestavo almanaha. Če bi imela moža današnje podatke, bi ugotovila, da so njune ure v resnici tekle 22 sekund hitreje, kot so upoštevale. Samo zaradi te napake bi bila ladja Endurance več kot 3 kilometrov vzhodno od Worsleyjevih koordinat v dnevniku.

posadka ladje Endurance
Celotna posadka ladje Endurance je preživela.
SPRI/UNI of Cambridge

Vendar pa je to le ena od negotovosti, ki jo je treba upoštevati pri preučevanju zanesljivosti teh koordinat. Ne priznava se pogosto, da je Worsley določil položaj odprave šele 19 ur po tem, ko je ladja Endurance potonila. Na dan potopitve je bil pogled na sonce, ki je bil potreben za navigacijsko opazovanje, zaradi gostega oblaka nemogoč. Prav tako ga ni bilo mogoče videti dva dni pred potopom. Worsleyjeve koordinate temeljijo na oceni smeri in hitrosti premikanja morskega ledu v teh treh manjkajočih dneh.

Bergman, Mearns in Stuart so po preučitvi vseh vprašanj prepričani, da je prava zemljepisna dolžina na vzhodu

Njihov najnovejši članek je »popolnejša, natančnejša in zanesljivejša podlaga za določitev najverjetnejše lokacije potopitve ladje Endurance«. Posredovali so ga projektu Endurance22, ki bo zdaj v Weddellovem morju, da bi s podvodnimi roboti poiskal razbitino.

Vodja raziskovalnega projekta, morski arheolog Mensun Bound, je dejal, da so članek z zanimanjem prebrali, čeprav ni razkril, ali bo njegova analiza vplivala na razmišljanje njegove ekipe. Vsak mora imeti svojo oceno.

Zanimivo je, da je pretekli teden minilo 30 let od začetka delovanja ledene postaje Weddell (ISW). To je bil skupni ameriško-ruski ledeni tabor, ki se je zelo približal domnevni lokaciji potopa.

»Postavljen je bil z (ruskega ledolomilca) Akademika Fjodorova na več let plavajočem ledenem plazu v bližini 71,4° južne zemljepisne širine,« se spominja Laurie Padman z inštituta za raziskave Zemlje in vesolja v Seattlu.

»Pot tabora je bila podobna zadnjim dnevom Shackletonove ladje Endurance leta 1915. Kot glavni znanstvenik ZDA sem na ISW preživel več tednov, kar je bilo moje prvo križarjenje po Antarktiki.«

»Približno štiri mesece smo zbirali podatke o ozračju, morskem ledu in oceanu, preden je ledolomilec Nathaniel B. Palmer (ZDA) v bližini 66° južne zemljepisne širine odkril ISW,« je povedal za BBC News.

Poleg posadke ladje Endurance in ledene postaje se je le malo ljudi kdaj podalo v zahodno in osrednje Weddellovo morje, ki je eden najbolj negostoljubnih delov Antarktike.

Trenutno stanje smučanja v Dolomitih

0

Čeprav mnogi že razmišljamo, kako se bomo v pomladnem vremenu sprehajali po mestu, se zima še ne poslavlja. Če se v naslednjih tednih odpravljaš smučat in te vleče v Italijo, ti v nadaljevanju predstavljamo aktualno situacijo na smučiščih v zvezi s covid-19 in ukrepi. Ker pa se ti spreminjajo skoraj iz dneva v dan, pred odhodom nujno preveri trenutna pravila.

Trenutni ukrepi na smučiščih

V Italiji od začetka leta za smučanje velja le pogoj PC (preboleli ali cepljeni). Italija je, tako kot Slovenija, s prvim februarjem skrajšala veljavnost potrdila o osnovnem cepljenju na 6 mesecev. Če ti je potrdilo PC o cepljenju ali prebolelosti že preteklo, ga lahko podaljšaš z negativnim hitrim testom (ki velja 48 ur) ali negativnim PCR testom (ki velja 72 ur).

Smučarske karte brez EU digitalnega COVID potrdila ni možno kupiti. Pri nakupu večdnevne karte ali pri nakupu karte preko spletne strani je potrebno karto vsak dan pred pričetkom smučanja aktivirati s skreniranjem QR kode na potrdilu.

Na vseh žičnicah (tako gondolah kot sedežnicah) je obvezno nošenje zaščitne maske tipa FFP2, izjema so le otroci, mlajši od 6 let.

Se ukrepi v resnici izvajajo?

Smučar z zaščitno maskoNa smučiščih Drei Zinnen in Kronplatz je bilo v prvem tednu februarja opaziti, da se ukrepi izvajajo površno in ni preveč hude kontrole. Nekateri zaposleni so vsako sekundo opozarjali na nošenje mask, drugi se za to niso niti zmenili. Veliko smučarjev je namesto maske uporabljalo buff ali podkapo in večinoma niso bili opozorjeni, naj si nadenejo masko. Gondole naj bi kapaciteto zmanjšale na 80 %, a so bile mnoge čisto polne. Smučarji so ukrepe in priporočila upoštevali vsak po svoje. Medtem ko so nekateri dosledno nosili masko, so drugi navdušeno klepetali brez mask v gneči pred gondolo.

Kar se tiče nakupa kart, poteka vse v skladu s pravili. Pri nakupu karte je bilo potrebno pokazati EU digitalno COVID potrdilo in tudi osebni dokument. Večdnevno karto je bilo naslednji dan potrebno aktivirati, a je bil postopek zelo preprost, saj imajo za to nameščene posebne avtomate, ki smučarsko karto in QR kodo skenirajo v nekaj sekundah.