Kako je z zaključnimi procesi diplomske naloge?

Diplomska.si
-
0

Pomlad je v polnem teku, kmalu bo poletje, izpiti so že skoraj končani in diploma je v delu. Zdaj verjetno že veš, da diploma zahteva ogromno dela, časa, zbranosti, prav tako pa je tudi odskočna deska za nadaljevanje kariere. Tvoja naloga mora biti slovnično in tehnično brezhibna. Kaj pa tiskanje, vezava in ostali zaključni procesi? Si tudi ti malo zgubljen?

Brez potrebe. Tukaj je zate Diplomska.si. Pri njih dobiš vse na enem mestu. Diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije tehnično oblikujejo, strokovno lektorirajo, natisnejo in lično zvežejo. V 48 urah lahko dobiš lektorirano, tehnično pregledano in natisnjeno ter vezano diplomsko nalogo. Če pa si med tistimi, ki lovijo zadnje ure, pa nastisnjeno in zvezano diplomo dobiš že v 3 urah.

Če ima tvoja fakulteta poseben pravilnik diplomskega dela, se ne sekiraj. Diplomska.si pozna pravilnike fakultet. V Sloveniji je namreč več kot 130 fakultet in vsaka ima svoj pravilnik.

Diplomska.si je specializirana za diplomske naloge. Odlično pozna same pravilnike posameznih slovenskih šol in predvsem posebne zahteve tehničnih pregledovalcev, ki niso zapisane v pravilnikih, a jih moraš v nalogi vseeno upoštevati. Naloge lektorirajo, tehnično oblikujejo, uredijo navajanje virov in literature, prevedejo povzetek ter na koncu nalogo še natisnejo in zvežejo.

Kaj še čakaš? Zaključi s pisanjem diplome in jo samo še pošlji na Diplomska.si.

magisterij in tulipana

Odprt je nov razpis za raziskovalce in raziskovalke: Povezane raziskovalne skupnosti EUTOPIA

Nika Vrabec
-
0

Odprt je nov razpis zveze EUTOPIA: Povezane raziskovalne skupnosti »Connected Research Communities (CRC)«. Eden trajnejših ciljev zveze je povezovanje raziskovalne in inovacijske skupnosti ter vzpostavitev trajnostnih raziskovalnih mrež, s čimer mlade raziskovalke in raziskovalce spodbujajo tudi v najnovejšem razpisu. Njegov namen je spodbuditi sodelovanje med raziskovalkami in raziskovalci ter inovatorkami in inovatorji mreže EUTOPIA ter jim omogočiti razvoj raziskovalnih idej na katerem koli znanstvenem področju.

Razpis je odprt za vse znanstvene discipline in teme, ki se osredotočajo na cilje trajnostnega razvoja OZN, za povečanje družbenega, gospodarskega, političnega in/ali znanstvenega vpliva.

Kakšni so pogoji za prijavo?

  • Sodelovanje vsaj treh EUTOPIA partnerjev (članice: Univerza v Ljubljani (Slovenija), Vrije Universiteit Brussel (Belgija); CY Cergy Paris University (Francija); University of Gothenburg (Švedska); Pompeu Fabra University-Barcelona (Španija); The University of Warwick (Velika Britanija))
  • V posamezni projekt je lahko vključeno neomejeno število raziskovalcev, vendar pa se lahko v projektu financira maksimalno šest (6) raziskovalcev, z največ tremi (3) z iste univerze.
  • Projekt se mora pričeti v letu 2022. Sredstva se lahko porabijo do novembra 2022.
  • Spodbuja se vključitev novih EUTOPIA članic (Babeș-Bolyai University (Romunija), Technische Universität Dresden (Nemčija), Ca’ Foscari University of Europe (Italija), NOVA University Lisbon (Portugalska)) ter globalnih partnerjev.
  • Prijavitelji si morajo prizadevati za enakomerno porazdelitev sodelujočih po spolu.

Kdo se lahko prijavi?

Raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani ter drugih članic zveze EUTOPIA.

Kako je s financiranjem?

Vsak posamezni UL raziskovalec oz. raziskovalci, katerih projekt bo s partnerji EUTOPIE izbran za financiranje, bodo prejeli finančno podporo za kritje potnih stroškov (letalske vozovnice, vozovnice za vlak in drugi lokalni transport) ter stroškov namestitve in dnevnic do največ 3.000 EUR. Upravičeno obdobje za porabo sredstev je do novembra 2022.

Kako boste lahko sodelovali z drugimi?

Preko načrta za skupno objavo člankov, skupne prijave raziskovalnih projektov, splošnega sodelovanja, z drugimi načini, ki prispevajo k izgradnji CRC.

Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 10. 6. 2022.

Več informacij o razpisu in prijavi najdete na spletni strani EUTOPIA in na informativnem dnevu, ki bo potekal 11. maja ob 13:00 na Zoomu. Pridružite se lahko na tej povezavi.

Škisova tržnica – študentska, eko, edinstvena

Marketing
-
0

Največja študentska prireditev na prostem – Škisova tržnica – ki se lahko pohvali z edinstvenim glasbenim in popoldanskim programov, je tudi največja študentska EKO prireditev, saj daje velik poudarek na ozaveščanje mladih o korektnem ravnanju z odpadki in skrbi za okolje. Tudi letos pa bo v sodelovanju s Fundacijo študentski tolar in študentskimi klubi namenila denarno pomoč študentom v stiski.

Škisova tržnica bo tudi letos od 12. ure naprej ustvarila edinstveno izkušnjo vsakega obiskovalca Kardelje ploščadi. Tržnica je skozi leta prerasla v veliko prireditev, katero skozi celoten dan obišče preko 25 tisoč mladih, na žalost pa je to tudi prostor, kjer se ustvari veliko odpadkov. Zato organizatorji vsako leto stremijo k optimizaciji čistoče prizorišča, k še večjemu ločevanju odpadkov, več skrbnikov za okolje in k novim načinom čiščenja prizorišča po končani prireditvi.

Na prizorišču se bodo letos nahajali eko otočki za ločeno zbiranje odpadkov – embalaža in biološki. Nekaj zabojnikov bo nameščenih že izven ograjenega prireditvenega prostora, tako da bomo mlade že pred samim vstopom na prizorišče vzpodbujali, da z odpadki ravnajo korektno. V popoldanskem času bo na prireditvenem prostoru 12 EKO otočkov, ki bo mlade spodbujal k pravilnem ločevanju. Po končani prireditvi bo prostor Škisove tržnice in okolico čistilo več kot 70 profesionalnih delavcev, saj stremimo k temu, da dogajanje Škisove tržnice ne vpliva na delo študentov in fakultet naslednji dan.

Ker se študentje zavedajo, da je nekaterim težje kot ostalim, bomo skupaj s Fundacijo Študentski tolar stopili v dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za vse študente, ki živijo v finančni stiski. Osnovni namen Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom, ki so se zaradi različnih dogodkov znašli v socialni stiski. Z različnimi oblikami pomoči želijo reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje
minimalne ravni kakovosti življenja študentov.

Jupitrova luna Evropa ima morda vodo z življenjem

Tjaša Sušnik
-
0

Za iskanje življenja onkraj planeta Zemlja se raziskovalcem zdi posebno privlačna Jupitrova luna Evropa. Pod površjem namreč najverjetneje skriva veliko število bazenov s slano vodo, primernih za razvoj življenja. Evropa je nekoliko manjša od Zemljine lune in je za iskanje življenja postala zanimiva, ko so s teleskopi in sondami odkrili dokaze o globokem oceanu 15 do 25 kilometrov pod njenim površjem. Ta bi zaradi globine lahko vseboval dvakrat toliko vode kot vsi Zemljini oceani skupaj.

Prvi dokazi o plitvih bazenih tik pod zamrznjenim površjem Evrope predstavljajo veliki vzporedni grebeni, ki se raztezajo na stotine kilometrov po površju lune. Ti močno spominjajo na značilno površje Grenlandije.

Če so omenjeni dvojni grebeni na Evropi nastali podobno kot tisti na Grenlandiji, se pod površjem skrivajo številni bazeni vode, ki pomagajo pri kroženju snovi, potrebnih za razvoj življenja, od zamrznjene lupine do slanega oceana pod površjem. Na Grenlandiji je ravno zamrzovanje plitvih bazenov podzemne vode povzročilo razpokanje površja in tvorbo dvojnih grebenov. Povišan tlak pod površjem je bil kriv, da so se grebeni dvignili nad površino.

Grebeni na Evropi se dvigajo do 300 metrov nad površjem, ločujejo pa jih skoraj kilometer široke doline. S tem so kar petdesetkrat večji od tistih na Grenlandiji, kar za znanstvenike ostaja uganka. Močnejša gravitacija na Zemlji lahko pojasni manjšo višino grenlandskih grebenov, ne pa tudi ožjih dolin.

Več o tem skrivnostnem svetu bo pojasnila Nasina misija Europa Clipper z načrtovano izstrelitvijo oktobra 2024.

Ocena filma: Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti

Žiga Kastelic
-
0

Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti je tretji del omenjene franšize, ki opravlja svoje delo predhodnika franšizi Harry Potter. Ponovno je na režiserki stolček sedel David Yates, v glavnih vlogah pa so Eddie Redmayne, Dan Fogler, Ezra Miller, Jude Law in Mads Mikkelsen. Slednji je nadomestil Johnnyja Deppa, ki se ravno v tem času na sodišču bori za pravico, kar je veliko bolj zanimiv ogled od tretjega dela Magičnih živali.

Magične živali, ki jih sploh ni

Prvi del franšize je skušal predstaviti nov svet, Newta med iskanjem prečudovitih živali, ki jih ima Magični svet ogromno. Bile so predstavljene, a ker so želeli novo franšizo, so bile predstavljene tudi druge reči – Grindelwald in Credence. In če je bil prvi del gledljiv z zavedanjem, da bodo potrebovali še kakšen del, je bil drugi katastrofa. Tretji pa je še nekoliko težji ogled in čas, da se morda ta filmska serija tudi konča. Ali vsaj vzame nekaj let za izdelavo koherentnega scenarija, ki bi brez dvoma bolje deloval kot knjiga in ne film.

Če je bil Harry Potter svet čarovnije, kamor oboževalci vsako leto z veseljem odidejo po ponovno dozo užitka, so Magične živali tisti svet, ki izcuza vso čarovnijo iz tega sveta. David Yates skuša iz površnega in luknjastega scenarija izvleči največ. Tudi tokrat se čuti popolno pomanjkanje barv, kar krasi njegove filme in tako ne pusti barvitosti sveta do učinka. Slednje je nekaj, kar je vsaj prvemu delu v določeni meri uspelo. Dumbledorjevim skrivnostim pač ne.

Magične živali so v tretje še slabše kot prvič in drugič
Magične živali so v tretje še slabše kot prvič in drugič

Magične živali niso vnaprej dorečena zgodba

Če se je to jasno pokazalo pri Grindelwaldovih hudodelstvih, je postalo kristalno jasno zdaj v Dumbledorjevih skrivnostih. Čeprav vemo, da se zgodba Dumbledorja in njegovega nesojenega ljubimca Grindelwalda konča s smrtjo slednjega, filmi nimajo dorečenih stvari. Na vsakem koraku je jasno, da gre za flikanje vmesnih členov, ki povezujejo nejasno dodelano celoto.

Brez dvoma so imeli ti filmi že pred in med nastankom pod svoja kolena zmetanih kar nekaj kolen. Nedodelana zgodba, težave določenih igralcev (Depp in Miller), epidemija koronavirusa in na koncu tudi težave avtorice. A to ne upraviči dejstva, da so Magična bitja 3 podpovprečen film, ki ne doseže že tako nizkih pričakovanj. Ali bo to pomenilo, da nadaljevanj sploh ne bomo dobili? Bomo videli, saj tudi zaslužek z vsakim delom pada. In ko franšiza Magičnega sveta oziroma Harryja Potterja ne privleče dovolj ljudi v kinodvorane, imamo velik problem. To se ni zgodilo pri trilogiji Hobit, ki je z nekaj več težavami in višjimi pričakovanji še vedno navdušila mnoge. Prednost je bila dokaj jasno začrtana pot, ki vodi do začrtanega cilja. Tega Magična bitja nimajo.

Mads Mikkelsen je tokratni zlikovec Geralt Grinderwald v Magičnih živalih
Mads Mikkelsen je tokratni zlikovec Geralt Grinderwald v Magičnih živalih

Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti je zgolj vprašaj

Magična bitja: Dumbledorjeve skrivnost je medel in popolnoma bled film, ki v sebi skriva nekaj lepih reči. Te nas spomnijo le na to, kaj bi lahko nastalo iz te franšize in nikakor ne izboljšajajo končnega izdelka. Težava, ki se ji ni izognila zadnja trilogija Vojne zvezd, se zdaj polašča tudi Magičnih bitij, ki si zaslužijo mnogo več. Če ne drugega, si več zasluži Newt Scamander s svojim kovčkom prečudovitih živali, ki so potisnjene v ozadje. Ko bi le bil ta vidik postavljen v ospredje.

MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOST | napovednik #1 | V KINU OD 14. APRILA

ŠOS še naprej bije boj za korona dodatke dijakom in študentom

Urban Kolman
-
0

Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) se je odzval na poziv Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), da prekliče navedbe iz dopisa št. 1005-15/2022-109 – DGZR z dne 8. 4. 2022 ter izplača dodatek vsem pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dijakom in študentom, ki so bili vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči.

Kakšen je odgovor Urada RS?

Pri URSZR so v svojem odgovoru natančneje predstavili odločitev in navedli, da »do dodatka ni upravičeni prostovoljec, ki ni pripadnik sil za zaščito, reševanje in pomoč oziroma nima statusa dijaka ali študenta. Prav tako dodatka ne dobijo, če so kot dijak ali študent opravljali naloge tehnične ali administrativne pomoči v drugih prostorih, ki nimajo zveze z neposredno celostno oskrbo bolnikov, cepljenjem ali testiranjem, če so kot dijak ali študent zaradi opravljanja nalog ali dela prejeli t. i. covid dodatek in če so bili kot dijak ali študent za svoje delo plačan.«

Odločitev so utemeljili z navedbo, da v »77. členu Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 206/21, ZDUPŠOP) ni določenega natančnega okvira upravičencev, niti ne meril oz. postopkovne izvedbe zakonske določbe.«

Kaj pravijo na ŠOS?

Predsednica ŠOS Marike Grubar je o odločitvi dejala: »Navedbe Urada RS za zaščito in reševanje ponovno zavračamo. Prav tako zahtevamo izplačilo dodatka za vse dijake in študente. Ob tem izpostavljamo, da so dijaki in študenti pristopili k opravljanju zahtevnega in nevarnega dela s COVID-19 bolniki tudi zaradi obljube po izplačilu dodatka.«

Dodala je: »Na ŠOS vedno zagovarjamo, da morajo biti vsi delavci za pošteno opravljeno delo tudi pošteno plačani. Zato seveda podpiramo izplačilo dodatkov za prostovoljce. Enako pa mora veljati tudi za tiste dijake in študente, ki so delo opravljali preko napotnice ali druge oblike dela.«

Pri ŠOS se strinjajo s tem, da postopkovna izvedba ni opredeljena. A trdijo, da so natančno opredeljeni upravičenci in pravica, do katere so upravičeni. To so seveda dodatki.

Gre res za dvojno izplačilo?

Pri URSZR opozarjajo tudi, da bi pri za delo že plačanih dijakih in študentih z dodatkom lahko prišlo do dvojnega izplačila. To pa bi predstavljalo nepravilno uporabo proračunskih sredstev.

ŠOS pri tem ponovno poudarja, da šele ZDUPŠOP vzpostavlja možnost izplačila dodatka. Samo financiranje izplačila dodatka pa je možno le na podlagi 77. člena ZDUPŠOP. Izpostavili so tudi, da zgornje stališče urada pomeni, da je kakršnokoli izplačevanje covid-19 dodatka dvojno financiranje. To pa pomeni, da bi ga bilo treba revidirati in refundirati.

To bi pomenilo, da bi morali refundirati čisto vse covid-19 dodatke. Tudi tiste, ki so jih prejeli zaposleni v javnem sektorju. Ter tiste v zdravstvu in v zdravstvenih ter socialnih ustanovah, ki so obravnavale covid-19 paciente.

Te zanima učenje jezikov v jezikovni šoli Ontario?

Ontario d. o. o.
-
0

Dora in Gregor

Spoznala sva se na faksu v Ameriki. Angleščina nama nikoli ni predstavljala problema, nasprotno, v študijskih letih sva jo govorila skoraj kot prvi jezik. Zaradi južne lege kalifornijskega mesta pa sva bila v neprestanem stiku s španščino. Tudi ta jezik sva osvojila na pogovornem nivoju, vendar je od tega minilo že več let. Po sedmih letih nazaj v Sloveniji se je Gregorju ponudilo delovno mesto v Madridu. Tudi meni kot umetnici Madrid ponuja številne priložnosti. Odločila sva se, da se prepustiva novemu preizkusu in se preseliva v Madrid. Zelo nama je žal, da znanja španščine nisva vzdrževala, saj najin pogovorni nivo trenutno potrebuje malo pomoči. Na srečo sva našla Ontario. 🙂

Simon

Sveže diplomiran. Veselje, ponos in olajšanje po diplomi se še ni dobro poleglo, ko me je streznilo fotrovo vprašanje: ”Mali, kaj pa zdaj?” No, in potem sem začel tuhtati o prihodnosti in iskati priložnosti. Grenko-sladka ugotovitev: v mojem poklicu mi bo najbolje, če se odpravim čez severno mejo. Zakaj grenka? Ich heiβe Simon, ki je ostal iz srednje šole, najbrž ne bo dovolj. Nadaljeval sem s tuhtanjem ter iskanjem in izkazalo se je, da se lahko pri Ontariu naučim tudi strokovnega besedišča, ki ga potrebujem za opravljanje poklica v tujini. No, zdaj je misel na prihodnost le še sladka.

Tjaša

Četrti letnik gimnazije mi pri rosnih 18 letih povzroča sive lase. Za uresničitev želja iz otroštva potrebujem toliko in toliko pik na maturi. Pri tem me sabotira kompleksnost angleške slovnice in pravopisa. V šoli se zelo trudim slediti razlagam, ampak se zmeraj počutim, da zaostajam za dva koraka. Pri Ontariu sem ugotovila, da mi jeziki pravzaprav niti ne gredo tako slabo, če le delam po svojem tempu.

Jezikovna šola Ontario

Ontario

Smo jezikovna šola, prevajalci in tolmači, ki nas združuje ljubezen do jezikov.

Ponujamo bogat izobraževalni program – od inštrukcij slovničnih in pravopisnih osnov, izpopolnjevanja pogovornega znanja jezika, do izobraževanja na višjem nivoju. Vse v obliki učnih ur ena na ena, v zelo malih skupinah ali on-line.

Prav tako vam prevedemo diplome, spričevala, potrdila in druge listine, ki jih potrebujete za tujino (ali iz tujine). Prevajamo in lektoriramo diplomske in magistrske naloge, članke in druga gradiva.

Najdete nas na naslovu Novi trg 6, 2250 Ptuj.

Magisterij ali služba?

Katja Stojić
-
0
Magisterij ali služba?

April se počasi izteka in čaka nas najbolj pester študentski mesec. Maja namreč potekata Škisova tržnica in Majske igre, največja študentska dogodka, ki se ju veseli prav vsak študent. Maj pa obeležujejo tudi informativni dnevi za podiplomski študij. Če si torej v zadnjem letniku študija na prvi stopnji, je ta številka prava zate.

Se mučiš s pisanjem diplome in je kar ne moreš dokončati? Preberi si naše nasvete in takoj ti bo lažje. Nisi prepričan, ali bi študij nadaljeval na drugi stopnji ali se raje zaposlil? Tudi to smo pokrili v reviji. Te zanima delo v tujini? Prelistaj na stran 10.

Trenutno obdobje zaznamuje pestro politično dogajanje, zato smo pripravili seznam najboljših filmov o politiki. Vsi ljubitelji glasbe pa bodo navdušeni nad pregledom najboljših koncertov v naši bližini. Pomlad je tudi v znamenju prebujajoče narave, zato smo pripravili članek s hribovskimi nasveti.

Si tudi ti eden izmed tistih, ki mu tehnologija ni pretirano blizu? Odlašaš z pridobitvijo digitalnega potrdila, čeprav veš, da ti bo močno olajšal življenje? Na srečo ga z našim pregledom 7 korakov lahko pridobiš hitreje kot rečeš keks. Bi si rad poleg tega uredil še finance na bolj sodoben način? Preveri prednosti mobilnih bank na strani 26!

Aprilska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če slučajno študiraš od doma, jo lahko tudi natisneš na avtomatih Printbox, prelistaš na issuu.com/revija.student ali shraniš pdf. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela letošnja aprilska številka. 🙂

Revija Študent, april 2022   Prenos

Ali si sploh želimo srečati vesoljce?

Janko Šali
-
0

»Tudi če so majhni, grdi in prepotentni, hočem vedeti za njih«, je rekel Carl Sagan. Ta misel vodi skupino znanstvenikov z NASE, ki je razvila novo sporočilo za nezemljane. Enega takšnih je observatorij Arecibo v Puerto Ricu leta 1974 poslal proti jati zvezd Messier 13 oddaljeni 25.000 svetlobnih let. Gre za medzvezdni radijski signal, ki ga z radijskim teleskopom lahko pošljemo v nebo. Sporočilo iz Areciba je bila bitna slika, ki je kazala človeške dosežke.

bitna slika
Arecibovo sporočilo. (vir: wiki, Arne Nordmann)

Novo sporočilo

Ekipa doktorja Jonathana Jianga z NASA Jet Propulsion Laboratory je razvila novo spročilo, ki bi ga izstrelili iz domačega Allen Telescope Array v Kaliforniji in kitajskega Aperture Spherical Radio Telescope. Oba teleskopa bi potrebovala nadgradnjo, zato njihova pobuda še čaka odobritev.

Teleskopa bi sporočilo oddala v smeri roja zvezd blizu središča Mlečne ceste. Znanstveniki predvidevajo, da je tam najboljša možnost, da nekdo prestreže naš signal. Sporočilo vsebuje nekaj osnovnih matematičnih principov, zapis DNK molekule, podatke o Zemlji in o nas.

teleskop
Radijski teleskop na Kitajskem ima premer 500 metrov (vir: wiki)

V vesolje smo že poslali več radijskih sporočil, med drugim tudi reklamo za Doritos in vabilo v jeziku vesoljcev iz Zvezdnih stez – klingon. Sporočanje z radijskim signalom je veliko hitrejše kot sondi Pioneer, ki tudi nosita sporočilo za morebitne najditelje. Kljub temu bo signal iz leta 1974 dosegel svoj cilj šele čez 25.000 let, na odgovor pa bomo čakali še dlje. Tudi signal Jiangove ekipe bo prispel čez tisoče let in morda ne bo nikogar, ki bi ga prestregel … morda ne bo niti nas. A vse to znanstevnikov ne ustavi.

Srečanje z vesoljsko civilizacijo

Človeštvo že vrsto let poskuša najti inteligentno življenje v vesolju. Vendar ali si tega res želimo? Pokojni Stephen Hawking in mnogi drugi trdijo, da bi srečanje med napredno nezemljansko civilizacijo in nami postalo naša poguba. Tako kot so Evropejci z naprednim orožjem malodane iztrebili domorodce Amerik, bi napredna vesoljska rasa uničila ali vsaj zasužnjila človeštvo. Tako mišljenje izvira iz tisočletij izkušenj, ki zgodovino kažejo kot tekmo za hrano in surovine. Žival bo naredila vse v njeni moči, da si zagotovi preživetje, človekove ambicije pa so še večje. Ni nam dovolj, da preživimo. Poganja nas neka višja strast, stalna želja po preseganju samega sebe, kot bi se izrazili filozofi. Dobra plat tega je, da smo zaradi večnega pehanja za »še več« prišli do ravni civilizacije in tehnologije, ki jo imamo danes. Slaba plat so miilijarde človeških in živalskih žrtev ter uničeno okolje. Ali bi vesoljska civilizacija z napredno tehnologijo bila drugačna od nas? Ali ne bi bili prav tako pohlepni in destruktivni pri doseganju svojih ciljev?

Ni nujno, pravijo doktor Jiang in drugi. V zadnjih nekaj desetletjih je človeštvo naredilo popoln mentalni obrat. Toleranca do vojne in fizičnega nasilja se niža, sodelovanje in iskanje kompromisov pa sta postala zlato pravilo uspešnosti. Vemo, kakšne so posledice brezobzirnega izkoriščanja surovin in človek ni več poklican na Zemljo, da si jo prisvoji, temveč, da jo deli. Kljub vojnam v Ukrajini, Afriki in Aziji beležimo najdaljše obdobje miru za večino prebivalstva Zemlje. Več ljudi je predebelih kot lačnih, populacija našega planeta pa strmo raste. Krivice ostajajo, a že dejstvo, da se zgražamo nad sweatshopi tretjega sveta in kitajskimi koncentracijskimi taborišči nas naredi bolj človeške kot ameriške sužnjelastnike. V zadnjih nekaj desetletjih so gospodarstvo, tehnologija in življenjski standard hitro rastli in nas pripeljali do vesoljskega raziskovanja. Mar ne bi tudi vesoljska civilizacija morala spoznati moči sodelovanja in delanja kompromisov, dobre diplomacije in strpnosti? Ali bi taka civilizacija še vedno izbrisala človeštvo? Da bi živeli z ramo ob rami in skupaj rasli, ni izključeno.

Oba argumenta imata mnogo podpornikov, vsi pa se strinjajo, da bi kontakt z nezemljani bil ogromen dogodek. Bomo slišali.

Why We Should NOT Look For Aliens - The Dark Forest

Kaj je PMS in kako olajšaš simptome

Sabina Zorman
-
0

PMS je angleška kratica za predmenstrualni sindrom (angl. premenstrual syndrome). Gre za simptome, ki jih lahko doživiš v obdobju dveh tednov pred menstruacijo. Večina žensk doživi določeno stopnjo PMS-ja. Ko pa so simptomi hujši, motijo ​​življenje in odnose z ostalimi, gre za predmenstrualno disforično motnjo (PMDD).

Kako prepoznaš PMS

Pogosti simptomi PMS-ja so psihološki, npr. nihanja v razpoloženju. Poleg tega slabi občutki, razburjenost, tesnobnost in razdražljivost. Značilna sta večja utrujenost in težave s spanjem.

Med fizičnimi simptomi so bolečine v trebuhu, napihnjenost, glavobol in občutljivost prsi. Značilne so tudi spremembe v apetitu in spolnem nagonu, bolj mastni lasje in nepravilnosti na koži. Lahko se poslabšajo zdravstvene težave, ki jih imaš že od prej, kot so migrene in alergije.

Če več ciklov zapored opažaš znake PMS-a, si zabeleži simptome ter trajanje simptomov in menstruacije. Če poznaš vzorec, si lažje pomagaš z lajšanjem simptomov. Poleg tega bodo ti podatki koristni, če se odločiš za obisk osebnega zdravnika.

Predmenstrualna disforična motnja (PMDD)

PMDD je hujša oblika predmenstrualnega sindroma, ki jo prepoznaš predvsem po hudih psiholoških simptomih, ki motijo tvoje vsakdanje življenje. To so depresivno stanje, velika tesnobnost, panični napadi, brezup itd.

Olajšaj simptome

Če občutiš blažje simptome, si lahko pomagaš z znanimi metodami za zdravo življenje in boljše počutje:

  • redna telesna vadba, s katero poženeš kri po žilah, pospešiš prebavo pa tudi boljše se počutiš,
  • uravnotežena prehrana in več manjših obrokov namesto manj večjih. Tako manj obremenjuješ telo in pomagaš prebavi, kar zmanjša tudi napihnjenost,
  • dovolj vode in spanja (vsaj 7 do 8 ur),
  • telesu pomagaš tudi, če zmanjšaš stres, kar je v današnjem »hitrem« svetu težko. Vzemi si vsaj 10 minut zase in v mirnem prostoru izvedi trening joge, dihanja ali meditacijo.

Če so bolečine velike, se lahko obrneš na zdravila proti bolečinam.

Poleg splošno uravnotežene prehrane, lahko poskusiš nekaj konkretnih tehnik:

  • Študija v Archives of Internal Medicine je pokazala, da so imele ženske z več vnosa kalcija in vitamina D manjše tveganje za nastanek simptomov PMS-ja. Hrana s kalcijem: mlečni izdelki, zelena zelenjava, sezam, mandlji itd.
  • Omeji vnos sladkorja in soli (natrija), kar bo pripomoglo k manjši napihnjenosti, zastajanju vode in občutljivosti dojk.

    ženska v pozi za meditacijo
    Photo by lograstudio on Pixabay

Česa ne početi

Z določenimi dejanji lahko olajšaš simptome, z drugimi pa jih še poslabšaš. V drugi polovici menstrualnega cikla se zato izogibaj:

  • kajenju,
  • stresu,
  • sladkorju,
  • alkoholu,
  • kofeinu in
  • soli.

Kdaj je čas za obisk zdravnika

Če vsak mesec občutiš močne simptome in prej navedene tehnike ne pomagajo, se obrni na osebnega zdravnika. Morda ne gre za PMS, ampak za drugo zdravstveno težavo.

Če zdravnik oceni, da so simptomi PMS-ja hujši, ti lahko predpiše zdravilo, ki bo lajšalo simptome, npr. antidepresive, hormonske tablete ali diuretike, ali predlaga drugo pomoč, kot so prehranski dodatki. Morda pa te bo napotil k strokovnjaku, kot sta ginekolog ali psihiater.

1...899900901...2.189Stran 900 od 2.189