Zakaj pride do sončne utrujenosti?

0

Ne vem zate, ampak sama sem ena izmed tistih ljudi, ki obožuje sonce. Ta me napolni z energijo in razvedri, zato bi v takih dneh visela samo na soncu. Sploh poleti, ko mi je še posebej pomembno, da dobim vsaj nekaj barve, saj sem po naravi bolj »mlečne« sorte.

Kljub temu da na soncu tako zelo uživam, se večkrat vprašam, zakaj za vraga sem vedno tako zelo utrujena. Zdi se mi paradoksalno, da je sonce tisto, ki mi da energijo, obenem pa me utrudi.

Zato sem se odločila o tem malo pozanimati in o ugotovitvah poročati!

Ko lenariš ali se potepaš po soncu, telo dodatno dela, da se zaščiti pred vročino, dehidracijo in škodo, povzročeno z ultravijoličnimi (UV) žarki. Tako se počutiš bolj utrujeno.

Verjameš ali ne, je vzdrževanje telesne temperature za tvoje telo kar velik zalogaj! Na srečo te tovrsten napor utrudi samo do te mere, da potrebuješ kakšen popoldanski počitek ali dva.

via GIPHY

Nevarnosti sonca

Na žalost pa obstajajo resnejši primeri, ko se tvoje telo preveč segreje in tako končaš z vročinsko izčrpanostjo, ki lahko vodi v hitrejše bitje srca, prekomerno potenje in slabost. Če telo doseže 40 stopinj, lahko pride do vročinske kapi, kar povzroči omedlevico, vrtoglavico in včasih celo smrt.

Pri tem je potenje atribut, saj prispeva k ohladitvi. Po drugi strani pa vodi v dehidracijo. To lahko pozdraviš, tako da zaužiješ več vode, v resnejših primerih pa predstavlja hudo zdravstveno tveganje. Ko si dehidriran, se volumen krvi zmanjša in tvoje srce to nadoknadi, tako da začne hitreje biti. Torej visoke temperature dodatno obremenijo srce in pljuča.

via GIPHY

UV žarki niso tvoj prijatelj

Poleg omenjenega telo še dodatno popravlja škodo, nastalo zaradi UV žarkov. Sonce ima različne UV valovne dolžine, ki lahko poškodujejo tvoje celice na tak način, da spodbujajo mutacije in zavirajo imunski odziv. Tovrstne specifične DNK mutacije so odgovorne za več kot polovico vseh kožnih rakov.

Sicer se to verjetno ne bo zgodilo po enem dnevu na plaži, ampak če je takih dni vedno več, je lahko nezaščitena izpostavitev soncu kriva za nastanek kožnega raka. Zato se moraš znebiti prizadetih celic.

Da se to zgodi, tvoj imunski sistem poveča pretok krvi na površino tvoje kože, da odstrani poškodovane kožne celice. Posledično s sončnimi opeklinami pride rdečina, ki je vroča na otip. Če opeklina srbi, to pomeni, da tvoj imunski sistem opravlja svoje delo!

via GIPHY

Sončiti ali ne sončiti?

Torej, poenostavljena verzija: ko tvoj imunski sistem dodatno dela, se počutiš utrujeno, ker tvoje telo potrebuje počitek, da lahko učinkovito popravi nastalo škodo.

Naša telesa so izredno kompleksni sistemi, sestavljeni iz enako kompleksnih delov, zato je zanje treba skrbeti in jim vsaj malce pomagati pri njihovih nalogah. Jaz se brez ustrezne zaščite ne bom več izpostavljala soncu, saj mi od zagorele polti več pomenita zdravje in mladostno staranje, kot temu rada sama rečem. Tebi pa svetujem enako – sončna krema in senca zmagata! Ne boš imel barve, boš pa vsaj mladostna babica ali dedek!

iRobot Roomba j7+ vidi vse pred sabo

0

Prepričani smo, da sesanje doma nikomur ni najbolj pri srcu. No, vsaj ne tistim, ki to počnejo z ročnim sesalnikom in ga v ukrivljeni pozi vlečejo za sabo iz sobe v sobo. Potem se morajo pa še sklanjati za sesanje pod posteljo in kavčem, da kolena še dodatno trpijo. Nič kaj prijetno opravilo, s katerim pa tisti, ki imajo doma katerega od robotskih sesalnikov, nimajo več opravka. Vsaj ne v tolikšni meri. Ti pošteno olajšajo čiščenje doma. Drži, da je treba kakšen rob še vedno posesati z ročnim in tla vsake toliko pomiti, a skupno gledano je življenje robotskim sesalnikom precej bolj čisto z veliko manj napora.

Ime, ki na tem področju nedvomno uživa največji ugled in ima tudi najdaljšo kilometrino, je zagotovo iRobot. Njihove Roombe so postale že praktično sinonim za robotske sesalnike in resnici na ljubo, precej upravičeno. Svojemu poslanstvu namreč služijo več kot odlično. Najnovejši model iz njihovih vrst nosi oznako Roomba j7+ in se po zmogljivostih uvršča vmes med sesalnike serij i7 in s9. Oziroma, če smo še nekoliko bolj natančni, je zelo primerljiv z Roombami i7, a ima nekaj pomembnih nadgradenj.

Sesalnik, ki vidi

Bržkone glavna med njimi je izboljšana navigacija s t. i. natančnim vidom (PrecisionVision Navigation), ki zmore identificirati in prepoznati objekte na tleh, sistem umetne inteligence Genius 3.0 pa sesalniku s strojnim učenjem omogoča, da si jih tudi zapomni in se posledično pri vsaki naslednji vožnji odreže bolje. Ko torej prvič naleti na določen predmet, za katerega ni prepričan, kaj naj z njim naredi, ga zabeleži in vam prek iRobotove aplikacije pošlje njegovo sliko. Na ta način vas torej vpraša, kaj mu je storiti naslednjič, ko nanj naleti. Če mu ne boste ničesar zaukazali, se ga bo ogibal še naprej, lahko pa mu specifično odredite, naj ga pusti pri miru oziroma naj se zapelje čezenj in ga poskuša posrkati v svoj košek.roomba j7

Konkreten primer: Vzemimo, da se sesalnik sprehodi v sobo vašega otroka, kjer na tleh leži kup igrač. Sesalnik jih zazna in posesa okoli njih. Vi mu nato prek aplikacije sporočite naj tako stori tudi naslednjič. Če želite svojega otroka nekoliko disciplinirati in mu malce ponagajati, ker igra ni pospravil za sabo, pa sesalniku rečete, naj se ne ozira na njih in naj se zapodi mednje. Mogoče malce ekstremen primer, ampak toliko, da bo razumljivo.

Za zdaj zna sicer j7+ zaznati kable, priklopne postaje in »nezgode« domačih ljubljenčkov, s prihodnjimi posodobitvami pa bo prepoznal tudi nogavice, čevlje, pragove, liste papirja, različne igrače, med drugim lego kocke, in še nekatere druge manjše predmete.

Do vseh prijazen prijazen

Z najnovejšim modelom so pri iRobotu dali prav poseben poudarek na že omenjena nevšečna presenečenja, ki hišnim ljubljenkam kdaj uidejo na napačnih mestih. Na primer sredi dnevne sobe. V  ta namen so oblikovali tudi pomenljivo poimenovano garancijo P.O.O.P. (Pet Owner Official Promise), s katero zagotavljajo, da bo sesalnik zaznal kakce, ki se bodo znašli na njegovi poti in jih zaobšel. Torej, da se ne bo zapeljal prek njih in naredil še večje packarije. V doslednost tega sistema so pri iRobotu torej tako zelo prepričani, da so lastniku sesalnika pripravljeni zamenjati napravo, če bi se pri tem opravilu v roku enega leta od nakupa izneverila.roomba j7

Sami sicer tega nismo preizkusili na ta način, saj se nam tovrstna nesreča v času testiranja doma ni pripetila – doma imamo sicer mački, ki pa sta očitno dovolj dobro naučeni, kje je njuno stranišče. Smo pa izboljšano previdnost sesalnika j7+ zaznali v drugih situacijah. Natančneje pri kablih in mačjih posodicah s hrano oziroma pri mačji fontani (naši razvajeni bitji znata namreč priti le iz fontane, običajna posodica ni dovolj dobra zanju). Medtem, ko so se v preteklih preizkusih drugi sesalniki (konkurenčnih znamk pa tudi iRobotovi), večkrat zapeljali ali zapletli v kable ter se zaletavali v posodice z mačjo hrano, je bil j7+ veliko bolj nežen. Ovire je zaznal že na daleč, ustrezno prilagodil hitrost in se jih v najhujšem primeru le rahlo dotaknil. Pri predhodnikih se je takšne situacije reševalo z določanjem prepovedanih območij znotraj aplikacije, pri j7+ pa se tudi s temi nismo rabili obremenjevati. Seveda je to še vedno možnost, ki jo lahko uporabite, ampak na našem testu ni bila potrebna.

Novi možgani Roombi seveda ne zagotavljajo le izogibanja manjšim oviram, ampak Roombi pomagajo tudi pri večjih in stalnih ovirah, kot so zidovi in večji kosi pohištva. Preden pride do njih upočasni in posledično robove počisti natančneje. Roomba j7+ je sicer spredaj opremljena s kamero, ki opazuje prostor pred sabo, ob tem pa si ga tudi osvetljuje. Sicer je bolj natančna, če ima v prostoru še kakšen večji vir svetlobe, na primer luč ali sončne žarke, a v skrajni sili si zna v temi posvetiti tudi sama.

Prilagodi se vašim potrebam

Še ena zelo uporabna funkcionalost, ki dopolnjuje izkušnjo sesanja je še pametno odčitavanje prostora. Prek tega si Roomba j7+ zabeleži površino stanovanja in prehode med sobami, tako da lahko potem po potrebi izberete selektivno čiščenje prostorov. Na primer le spalnice ali le kuhinje. Pri tem lahko oblikujete tudi različne programe sesanja. Na primer sesanje posameznih sob ali skupine sob. To je še posebej priročno, če se kateri od vaših prostorov pogosteje umaže in ga je treba med tednom večkrat posesati. Nima smisla, da bi moral iti sesalnik čez vse sobe, če rabite posesati le kuhinjo.

Roomba j7+ pa zna tudi sama svetovati, kdaj bi utegnil biti najbolj optimalen čas sesanja in kako pogosto sesati, pri čemer upošteva, kdaj vas ni doma (da lahko svoje delo opravi v miru, vi pa tudi), ter opozoriti na alergene sezone, torej, ko je v zraku več cvetnega prahu.

Svoje poslanstvo jemlje zelo resno

V praksi smo bili nad Roombo in vsemi naprednimi tehnologijami navdušeni, saj se je že v svojem prvem poizkusu, svoji spoznavni vožnji, odrezala odlično. In to kljub oteženim razmeram, saj smo ji prostore namerno nasmetili s koši kartona, kepami mačjih dlak, raztresenimi kosmiči in kupčki prahu. Prav prijetno presenečenje.

roomba j7

Pri prvem sesanju si je sicer vzela nekoliko več časa, da je spoznala prostore in premerila vse ovire, vsaka naslednja vožnja pa je postala bolj rutinska in še temeljitejša. Stanovanje v neto izmeri 43 m2, ki obsega spalnico, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, pisarno in kopalnico je tako na koncu uspela posesati v manj kot eni uri. Všeč pa nam je bilo tudi, kako se je še bolj intenzivno zavzela za bolj umazana mesta. S svojim patentiranim sistemom zaznavanja umazanije (Dirt Detect) namreč samodejno prepozna, kje se mora bolj potruditi, da se bodo tla svetila.

Moramo reči, da nas je ravno intenziteta čiščenja najbolj navdušila, saj je bil sesalnik res temeljit in zelo dobro posesal. Pri iRobotu so ga sicer opremili z zmogljivim 3-stopenjskim čistilnim sistemom, ki vsebuje krtačo za pometanje robov, dve gumijasti krtači in 10-krat močnejši mehanizem »vsrkavanja«.

Roomba očisti stanovanje … nato pa še sebe

Prav gumijasti krtači pa bi še posebej izpostavili tudi zaradi lažjega vzdrževanja. V ščetinaste krtače, ki jih na primer najdete pri številnih drugih konkurenčnih robotskih sesalnikih, se namreč precej bolj zapletejo lasje in živalske dlake, ki jih sesalnik sreča na svoji poti. Posledično se je treba včasih kar pošteno potruditi, da jih očistite. Pri gumijastih je to veliko bolj enostavno, saj se dlake vanje ne zavozlajo na tak način.

In ko smo že ravno pri čiščenju oziroma vzdrževanju sesalnika – Roomba j7+ se lahko podobno kot ostali njeni »sorodniki« pohvali s samočistilno enoto na polnilni postaji, kar pomeni, da po vsakem sesanju sama izprazni svoj košek s smetmi v vrečko v polnilni postaji. To pravzaprav označuje znak + v njenem imenu. Roombe s tem znakom so torej opremljene s sila priročnim dodatkom, ki vam prihrani kar nekaj dela, pri modelu j7+ pa je ta enota najbolj kompaktna in tudi lična od vseh modelov.

roomba j7

Nikoli vas ne bo zmotila

Na koncu se morda velja dotakniti še samega upravljanja prek aplikacije. Gre za zelo intuitiven postopek, ki se ga tudi popoln začetnik priuči v nekaj minutah. Roombi lahko določate urnik sesanja, ki temelji bodisi na urah in dnevih bodisi na vaši odsotnosti od doma. Pri slednji opciji prek povezave s pametnim telefonom in GPS-om zazna, kdaj odidete skozi vhodna vrat v službo in se takrat aktivira. Če cel dan delate od doma, pa bo tiho kot miška čakala v svojem kotu na vaš odhod. Nadalje lahko določite specifične prostore, ki jih mora večkrat posesati, urejate zemljevid stanovanja in razmejitev prostora, povežete pa jo lahko tudi s pametnim zvočnikom in nato upravljate glasovno. Možnosti ponuja precej, da si jo prilagodite po lastnih željah in potrebah.

Še ena stvar, ki smo jo ugotovili pri testiranju pa je, da se je njena kapaciteta delovanja nekoliko dvignila. Baterija namreč traja dlje. Če se slučajno izprazni sredi svojega dela, pa se gre Roomba vmes »napojit« na svojo bazno postajo, nato pa nadaljuje s čiščenjem, kjer je ostala. Brez kančka dvoma lahko rečemo, da gre za izjemen sesalnik, ki bo z nadgradnjami programske opreme postal le še boljši, saj bo znal opaziti še več delikatnih predmetov in se jim uspešno izogniti.

Bo Jurski park kmalu postal resničnost?

0

Dinozavri so Zemlji kraljevali v obdobju mezozoika, torej pred 205 do 65 milijoni let pred našim štetjem. Za njihovo izumrtje je bil najverjetneje odločilen padec meteorita, ki so mu sledile velike spremembe podnebja. O njihovem obstoju nam zato danes pričajo le fosilni ostanki, na primer kosti in odtisi stopinj.

V filmu Jurski park so raziskovalci našli komarja, ujetega v jantar, s krvjo in DNK dinozavra, kar jim je omogočilo, da so dinozavre ponovno oživili. Čeprav se scenarij sliši precej znanstveno podprt, v realnosti vse skupaj ni tako preprosto.

Najti komarja iz časov, ko so na Zemlji vladali dinozavri, ni tako nemogoče, vendar jantar večinoma ohrani le ogrodje, ne pa tudi mehkih tkiv in krvi. Tudi če bi našli ohranjeno kri, to še ne pomeni, da ta vsebuje DNK. Znanstveniki so namreč že uspeli pridobiti rdeče krvničke iz fosilizirane kosti dinozavra, žal pa v njej ni bilo DNK. Dednina je tudi zelo občutljiva, saj jo lahko poškodujejo svetloba, voda in onesnaženje.

Rdeče krvničke iz kosti dinozavra brez DNK
Rdeče krvničke iz kosti dinozavra brez DNK.

Obstaja pa metoda, s katero bi lahko poustvarili dinozavre brez njihove DNK, ki temelji na ideji, da bi evolucijo sprožili v obratni smeri. Znanstveniki bi kot izhodišče vzeli sodobnega potomca dinozavrov, na primer ptico ali aligatorja. Potem bi s spreminjanjem določenih genov ustvarili bitje, ki bi spominjalo na dinozavra. Določene spremembe sploh ne bi zahtevale dodajanja genov, temveč le uravnavanje rastnih faktorjev in drugih snovi, ki narekujejo razvoj bitja. Štiri glavne razlike med dinozavri in današnjimi pticami so rep, sprednje okončine oziroma peruti, dlani in gobec ali kljun.

Spreminjanje kokošjega kljuna v dinozavrski gobec
Spreminjanje kokošjega kljuna v dinozavrski gobec.

Znanstvenikom je z blokiranjem zgolj dveh proteinov že uspelo spremeniti kokošji kljun v gobec. Druga skupina znanstvenikov je ustvarila kokoš z zobmi. Obojim pa je skupno, da so poskušali ustvariti bitje, ki bi izgledalo kot zgodnji celurozaver (na spodnji sliki).

Celurozaver
Celurozaver

Glede na hiter razvoj znanosti in genetike bi lahko sklepali, da bo znanstvenikom v prihodnosti uspelo ustvariti bitja, ki spominjajo na dinozavre, s čimer bi Jurski park lahko postal resničen. Predvsem metoda CRISPR, o kateri je v zadnjem času veliko govora, ponuja precej možnosti.

Vendar poustvarjanje izumrlih živali odpira mnogo etičnih vprašanj in pomislekov. Konec koncev so že gensko spremenjeni organizmi (GMO), ki jih gojimo za prehrano, tema, o kateri potekajo burne razprave. Prvi korak v smeri poustvarjanja dinozavrov bi lahko predstavljala oživitev živih bitij, ki so izumrla zaradi človeka. V ta namen določeni projekti že zbirajo in hranijo celice ogroženih živali, ki bodo morda kmalu izumrle. Vsekakor pa se s poskusi poustvarjanja dinozavrov lahko naučimo precej o evoluciji in genetiki, morebitni uspešni primeri umetno ustvarjenih dinozavrov pa bi pritegnili veliko zanimanje javnosti za znanost (kar je uspelo že filmu Jurski park).

Koliko plastike dejansko recikliramo?

0

Že od malih nog nas učijo ločevati odpadke, embalažo v rumeni zabojnik, steklo v zelenega in papir v modrega. Odpadke ločujemo, a kaj se zgodi potem, ko jih odpeljejo? Vse, kar ločeno zberemo, se reciklira, kajne?

Pomen plastike

Plastika dandanes nima alternative in življenja brez nje si sploh ne znamo predstavljati. Narejena je, da traja desetletja, a 95 % plastične embalaže odvržemo in izgubimo že po kratkotrajni prvi uporabi. Polovica življenjskih potrebščin, ki jih uporabljamo vsak dan, je pakirana v embalažo, ki je ne recikliramo. Nedelujoč sistem predelave odpadkov in vse večje povpraševanje in proizvodnja plastike so doprinesli k stanju, ki bi ga lahko poimenovali embalažna kriza.

Usoda plastike v procesu reciklaže

Ko odpeljejo odpadke z našega praga ali zbirnega otoka, papir in steklo peljejo naravnost v reciklažo, mešana embalaža pa potuje v sortirnico. O usodi embalaže odloča trg – del gre v reciklažo, del pa na sežig.

Možno je reciklirati aluminij, železo, prozorne plastenke, barvne plastenke, HDPE plastiko (embalaža čistil, šamponov, olja), polipropilen (pokrovčki) ter tetrapake. Največ vreden je aluminij, iz katerega so narejene pločevinke pijač.

Da se izdelke iz plastike sploh splača dati v reciklažo, morajo dosegati dovolj visoko vrednost, vse ostalo gre v sežig. Sistem je odvisen od cene surovin na trgu. Primer so na primer jogurtovi lončki, ki gredo takoj v sežig, saj zaradi slabe kvalitete niso vredni toliko, da bi se jih splačalo reciklirati.

Problem reciklaže

Reciklirana plastika ne omogoča tako široke uporabe kot t. i. deviška plastika (izdelana iz nafte), zato je cena reciklirane plastike tudi za polovico manjša. Kot surovino je torej enostavneje in ceneje uporabiti novo plastiko in ne reciklirane.

Plastični odpadki in recikliranje v Evropi in Sloveniji

Infografika: plastični odpadki in recikliranje v EvropiV Evropi recikliramo okoli tretjino plastičnih odpadkov. V zadnjih desetletjih se je proizvodnja plastike močno povečala. Leta 1950 je bilo na svetu proizvedenih 1,5 milijona ton, leta 2018 pa že kar 359 milijonov ton plastike. S tem se je povečala tudi količina plastičnih odpadkov.

V Evropi se največ plastičnih odpadkov porabi v sežigalnicah, kjer z njimi pridobivajo električno ali toplotno energijo, na drugem mestu pa je recikliranje. Okoli 25 odstotkov se jih odloži na smetišča.

Kar polovico plastike, ki jo z ločenim zbiranjem odpadkov namenimo recikliranju, izvozimo v države izven EU. Razlog zato je v pomanjkanju sredstev, znanja in kapacitet za spoprijemanje z velikimi količinami odpadkov. Evropa pravzaprav izvozi vse odpadke, ki se jih ne splača reciklirati. Do nedavnega so tako veliko količino plastičnih odpadkov izvažali na Kitajsko, saj je za svojo rast država potrebovala ogromne količine surovin. Vendar je Kitajska pred nedavnim uvoz plastičnih odpadkov omejila, kar je bil velik udarec ne le za Evropo, ampak tudi ZDA.

Odpadke so zato evropske države, med njimi tudi Slovenija, začele izvažati v druge azijske države, predvsem v Vietnam in Malezijo. Predelava odpadkov je v državah v razvoju zaradi nižjih okoljskih standardov namreč bistveno cenejša kot v razvitem svetu. Nelegalne predelovalnice plastike v teh državah vso plastiko, ki se je ne da predelati, sežgejo ali odložijo v reke. Ker se reke izlivajo v morje, to povzroča tudi kopičenje mikroplastike v oceanih.

Rešitev teh velikih problemov je večinoma v rokah velik podjetij, multinacionalk in držav, ki lahko z zakonodajo omejijo vpliv odpadkov na okolje. Nismo pa čisto nemočni, saj lahko vsak posameznik prispeva k čistejšemu planetu – uporaba izdelkov za večkratno uporabo, pametno nakupovanje, sodelovanje v čistilnih akcijah in osveščanje drugih so le nekateri primeri, kako lahko vsak prispeva k rešitvi.

Viri:

5 razširitev za Chrome, ki jih potrebuje vsak študent

0

Usedeš se za računalnik in odpreš Google Chrome s preprostim namenom – zbrati ustrezno gradivo in spisati seminarsko nalogo, katere rok se hitro približuje. Brskanje po različnih spletnih straneh, iskanje virov in branje člankov ti lahko olajšajo mnoge razširitve za Google Chrome, ki ti jih predstavljam danes. Gre za dodatne funkcije, ki jih dodaš brskalniku, najdeš pa jih v spletni trgovini Chrome.

One tab

Razširitev One tab ti omogoča, da vse svoje odprte zavihke združiš v en zavihek. Odprti zavihki so tako bolj pregledni in laže dostopni. Nov zavihek ima vse tvoje povezave navedene na seznamu, lahko pa urediš tudi njihov vrstni red ali pa jih združiš v skupine glede na tematiko.

MyBibCitation Generator

Ko na spletni strani najdeš informacijo, ki tvoji nalogi dobro služi, preprosto klikneš ikono te razširitve. MyBibCitation Generator ti avtomatsko zabeleži povezavo spletne strani, avtorja besedila in datum dostopa. Povezave lahko tudi razvrstiš v skupine, če slučajno delaš dva projekta hkrati. Ko je čas, da na koncu svojega dela navedeš vire, jih le prekopiraš in dodaš na konec svoje naloge.

Razširitev citira vire na način, ki je morda drugačen od tistega, ki ga zahteva tvoja fakulteta ali profesor, zato vedno preveri, v kakšnem vrstnem redu in obliki so zapisani podatki o viru.

Visor

Visor deluje kot tisto barvno ravnilo, ki v osnovni šoli učencem pomaga, da ob branju lažje sledijo besedilu. Ko vklopiš razširitev, ti program rahlo zatemni celotno stran, osvetli ti le nekaj centimetrov širok pas, ki ga lahko poljubno premikaš in s tem laže slediš besedilu, ki ga bereš. Spreminjaš lahko širino pasu in barvo ozadja.

Dark Reader

Dark Reader ti olajša predvsem delo zvečer. Odprt zavihek ti spremeni v temni način oziroma belo podlago spremeni v črno, črke pa postanejo bele. Prilagajaš lahko tudi svetlost zaslona in kontrast med črkami in podlago. Brskanje po spletu tako postane manj obremenjujoče za oči.

Image Downloader

Ta razširitev ti pomaga, ko ob besedilu na spletni strani najdeš slike, ki jih želiš shraniti na svoj računalnik. Z enim klikom ti Image Downloader zazna vse slike, jih zbere in omogoči, da jih preneseš vse naenkrat.

KKŠ-jev Bassment Party v najlepši kleti na Koroškem

V soboto, 2. oktobra 2021, smo aktivisti Kluba koroških študentov v prostorih KMKC Kompleks na Ravnah na Koroškem organizirali KKŠ-jev Bassment Party. Naša želja je bila na enem mestu združiti srednješolce ob končanem prvem mesecu pouka in študente ob koncu počitnic.

V ritmu elektronske glasbe

Večerno druženje je popestrila House glasba v ritmu trapa, elektronike in techna. Udeleženci dogodka so lahko pod pestrim šovom z lučkami igrali različne namizne igre in ročni nogomet. Seveda pa ni smel manjkati izredno priljubljen beerpong.

Novi DJ-ji na sceni

Glavni namen dogodka pa ni bila samo zabava! Lokalnima DJ-jema JNX-u in MillionSmart-u smo želeli dati priložnost, da se s svojo glasbo predstavita tudi širši javnosti. Celotno izkušnjo je popestrila profesionalna oprema za tovrstno glasbo. V Klubu upamo, da bomo še naprej tako dobro sodelovali s KMKC-jem in z njihovo pomočjo v prihodnosti načrtovali in realizirali najrazličnejše dogodke.

Avtor: Miha Pepevnik

Izgorelost delavcev v času koronavirusa

0

Ko razmišljamo o koroni, je prva stvar, ki nam pade na pamet, kako nam je zagrenila osebna življenja. Preprečila nam je druženje s prijatelji, kofetkanje po najljubših kavarnah, žuranje v najboljših klubih. Marsikdaj pa pozabimo, na kakšen način je vplivala na podjetja, ki nam zagotovijo tovrstne storitve in zabavna doživetja.

Kdaj se bo to končalo?

Ko pride do naravnih katastrof, kot so hurikani, potresi in tsunamiji, se življenje tovrstnim storitvam obrne na glavo. Kljub temu pa se lahko poberejo in začnejo znova. Pri koronavirusu obstaja drug, večji problem – občutek imaš, kot da situaciji ni konca. Ne vidiš luči na koncu tunela.

Tako se počutijo lastniki restavracij, barov, hotelov, ki so svoje storitve morali ukiniti zaradi posledic virusa – pomanjkanja prometa, pomanjkanja zalog in izgorelosti delavcev, ki so prenehali z delom. Pri tem je predvsem pomembno izpostaviti delavce in vpliv korone na njih.

Izgorelost kot moderna bolezen

Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2019 označila izgorelost delavcev za značilen, poklicen pojav. Čeprav je ta pogost pri različnih poklicih, še posebej izstopa pri delavcih v storitvenem sektorju, zaradi dolgih delovnikov, nenavadnih delovnih ur in pomanjkanja prostega časa. Pogosto so podplačani, podcenjeni in brez plačanega bolniškega dopusta.

via GIPHY

 V času koronavirusa poleg vsega naštetega nastopijo še dodatne težave v obliki nelagodnih mask, nestrpnih in napetih strank ter strahu zaradi že tako nepredvidljive situacije. Predvsem stranke predstavljajo veliko težavo, saj so storitveni delavci postali izvrševalci regulacij covida-19. Tako posledice na prvem mestu trpijo delavci v restavracijah, na letališčih in v trgovinah, in to samo zato, ker opravljajo svoje delo.

Vse več odpovedi

Tako ni presenetljivo, da se z največjim številom odpovedi sooča ravno storitveni sektor. V državah, kot so Združene države Amerike in Avstralija, je situacija tako huda, da so delavcem začeli ponujati višje plače samo zato, da se vrnejo. Več kot polovica teh pravi, da jih tudi višja plača ne bo prepričala v vrnitev na prejšnje delovno mesto.

Pozitivno plat situacije predstavlja razumevanje izgorelosti s strani podjetij, ki bodo v prihodnosti izboljšala položaj in počutje svojih zaposlenih zato, da ti ne bodo več čutili potrebe po odpovedi in menjavi delovnega mesta.

via GIPHY

Možne rešitve

Jennifer Moss, avtorica knjige The Burnout Epidemic: The Rise of Chronic Stress and How We Can Fix it, je na široko spregovorila o tej temi in izpostavila glavne rešitve. Ena izmed teh je ta, da je treba izgorelost izboljšati na samem delovnem mestu – delodajalci morajo zaupati svojim zaposlenim in tako izboljšati fleksibilnost. Pri tem je zelo pomembno izboljšanje duševnega zdravja delavcev, saj bo to, konec koncev, koristno za obe strani.

Njene raziskave kažejo, da medtem ko povprečen delavec reče »v redu sem« štirinajstkrat na teden, 19 % tega časa laže. Zato predlaga, da se te posameznike vpraša bolj premišljena vprašanja, kot so:

  • Kakšni so bili vzponi in padci tega tedna?
  • Kaj se lahko spremeni, da bo naslednji teden lažji?
  • Kako si lahko medsebojno pomagamo?

Na tak način se izboljša komunikacija in varnost okolja, v katerem se zaposleni počutijo bolj povezani s svojim delom in nadrejenimi.

Konec koncev je duševno zdravje posameznikov najbolj pomembno. Pa kaj, če zamudiš tisti sestanek ali rok oddaje, če se ne počutiš dobro. Raje si vzemi čas zase. Tako se boš bolje počutil, posledično bo tudi tvoje delo bolj kvalitetno. Delodajalcem priporočam, da si preberejo omenjeno knjigo in na tak način izboljšajo situacijo sebi ter zaposlenim.

via GIPHY

Dan spomina na mrtve brez sveč

Vsako leto pred prvim novembrom govorimo o problematiki nagrobnih sveč. Slovenci smo namreč eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih sveč. Same sveče niso nevaren odpadek, škodljivo pa je njihovo odstranjevanje. Več kot 95 odstotkov sveč v Sloveniji ima ohišje iz PVC plastike, ki pa zaradi svojih lastnosti ni primerno za snovno reciklažo. Pri razkrajanju te vrste plastike se namreč sprošča škodljiv klor.

Vsak Slovenec v povprečju porabi 12 sveč na leto, kar nas uvršča na največ porabljenih sveč na prebivalca in med tri najbolj potratne evropske države po porabi nagrobnih sveč. Povedano drugače, skupna poraba sveč v Sloveniji znaša 16 milijonov na leto, zanje pa po nekaterih podatkih odštejemo 32 milijonov evrov. Največ nagrobnih sveč prižgemo prav na dan spomina na mrtve.

nagrobne sveče
Povprečen Slovenec prižge 12 sveč na leto.

Čeprav je odpadne sveče mogoče reciklirati, pri nas nadzor nad ravnanjem s temi odpadki močno šepa. Sveč pooblaščene družbe nočejo odpeljati, okoljski inšpektorat pa nima pravnih podlag za ukrepanje. Zato se okoli 1.000 ton teh lahko vnetljivih odpadkov še od lani kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij. Tako nagrmadene pomenijo veliko potencialno požarno nevarnost in grožnjo za zdravje ljudi, živali in okolje.

Kakšne so alternative?

Na trgu najdemo tudi biorazgradljive sveče, lahko pa prižgeš čajno svečko ali sveče iz odpadnega olja. Vendar zakaj bi na nagrobniku moralo kaj goreti? Pojdi k reki in poišči kamen v obliki srca ter nanj napiši lepo misel, na kamen nariši srce ali pa ga poslikaj z barvami. Prav tako lahko izdelaš ali kupiš lesene sveče oziroma kipec v obliki angelčka.

lesena sveča
Poišči alternativo nagrobnim svečam.

Poraja se tudi vprašanje, zakaj sploh prinašamo na nagrobnike toliko sveč? Veliko Slovencev tekmuje med seboj, kdo bo imel največ prižganih nagrobnih sveč. Nekateri sveče prinašajo zaradi spomina, nekateri pa, ker se to pač spodobi. Tukaj pride na plano slovenska mentaliteta, češ, kaj bodo pa sosedi rekli, če bo naš nagrobnik brez sveč in ognja? Zapomni si, važen je spomin na ljubljeno osebo, ne pa kup sveč, ki se ne bodo nikoli razgradile.

5 najbolj priljubljenih plastičnih operacij leta 2020

0

Živimo v sodobni družbi, kjer se posamezniki bolj kot kadar koli prej ukvarjajo s svojim videzom in obliko svoje silhuete. Telo in celotni izgled nasploh nosita simbolne vrednosti, ki jih družba definira kot zaželene. Zaradi razširjenosti družbenih omrežij in drugih platform smo kot posamezniki izrazito podvrženi nenehnemu sledenju lepotnim trendom, ki jih zaznavamo kar podzavestno.

Posluževanje estetskih uslug

Industrija plastične kirurgije se stalno spreminja predvsem zaradi velikega števila novih izdelkov in postopkov. Ti lahko zadovoljijo nove trge, izboljšajo klasične metode ali rešijo težave, ki jih prej ni bilo mogoče odpraviti. Ravno zato smo poiskali, kateri so najbolj priljubljeni trendi plastične in estetske kirurgije zadnjih let.

Rinoplastika

Trendi posluževanja estetskih uslug se iz leta v leto spreminjajo. V lanskem letu se je glede na statistične podatke poročila o plastičnih operacijah največ ljudi posluževalo uslug za preoblikovanje nosu. Nekateri posamezniki se za operacijo odločijo zaradi dihalnih težav, kjer kirurg z operacijo sprosti dihalno pot. Večina preostalih pa se za poseg odloči zaradi neproporcionalnosti nosu s preostalim delom obraza.

Blefaroplastika

Vedno več ljudi se v zadnjih letih odloča tudi za operacijo preoblikovanja vek, ki se imenuje blefaroplastika. Nekateri se te operacije poslužujejo zaradi zdravstvenih težav z vidom, spet drugi pa zato, da osvežijo svoj izgled in dosežejo pomlajen videz. Medtem ko se eni odločijo za operacijo zgornjih vek, spet drugi operirajo spodnje. Spodnje veke s kronično zabuhlostjo ali gubami zato kirurg zmanjša in po potrebi odstrani tudi maščobne blazinice pod očmi, ki povzročajo pojav »vrečk«. S tem kirurg poskrbi za bolj mladosten in svež videz.

Dvig obraza

Za kirurški dvig obraza se odločajo predvsem posamezniki v bolj zrelih letih. Gre namreč za pomlajevalni poseg, s katerim kirurg popravlja spodnjo tretjino obraza in vrat. Pri bolj preprosti operaciji kirurg izreže kožo izpod obraza, medtem ko pri bolj zapleteni operaciji spodnji del obraza in vrat dvigne v različnih plasteh. Cilj »faceliftinga« je osvežen in naraven videz, zato mora kirurg paziti, da se izogne plastičnemu in operiranemu videzu.

Liposukcija

Pri liposukciji gre za izsesavanje maščobe iz tistih delov telesa, kjer jo je naravno izredno težko odstraniti. Kirurg postopek opravi s kovinskimi medicinskimi pripomočki imenovanimi »kanile«. S pomočjo liposukcije posameznik doseže trajno preoblikovano telo brez vidnih brazgotin in značilnim kratkim okrevanjem.

obseg pasu

Povečanje prsi

Povečanje prsi že od nekdaj velja za enega najbolj priljubljenih in pogostih kirurških posegov. Za poseg se posameznice odločijo iz različnih razlogov: nekatere enostavno niso zadovoljne s številko svoje košarice, medtem ko želijo druge nadomestiti »odsotno« dojko in izenačiti asimetrične prsi. Silikonski vsadki, ki so nekoč predstavljali nevarnost za zdravje, predstavljajo najbolj priljubljeno in pogosto obliko vsadkov. Po podatkih naj bi imelo silikonske vsadke približno od pet do deset milijonov žensk po vsem svetu, samo v Združenih državah Amerike pa jih iz kozmetičnih in rekonstruktivnih vzrokov vsako letno vstavijo približno 450 tisoč.

prikaz operacij
Poročilo o lepotnih posegih leta 2020. Dostopno na: https://www.plasticsurgery.org/documents/News/Statistics/2020/plastic-surgery-statistics-full-report-2020.pdf

Priljubljenost nekirurških estetskih posegov

Zadnja leta postajajo vse bolj priljubljeni tudi nekirurški posegi – botoks, polnila za ustnice … Poleg tega se izrazito uporabljajo tudi nove naprave, ki s pomočjo radiofrekvenčne energije za razgradnjo maščob in stimulacijo mišic poskrbijo za zmanjšanje maščobe.

Zanimivo je pomisliti, da smo ljudje edina živa bitja, ki se nenehno upiramo naravi, da sama narekuje naš videz. Naša sposobnost prilagajanja in spreminjanja našega telesa je lastnost našega človeštva, ki na posebne načine sledi kulturnemu pojavu. Telo prilagajamo iz različnih razlogov – da se vključimo v neko socialno skupino, da spremenimo svoj socialni status … Z vsem tem želimo doseči lepotne standarde, ki veljajo v kulturi – pa naj bodo te kakršni koli že so.

Vitamin D: sončenje ali prehranski dodatki?

0

Vitamin D je za naše telo zelo pomemben, saj vzdržuje konstantno koncentracijo kalcija in fosfatov. Telo ga tvori ob izpostavljanju kože soncu, zaradi česar nam ga lahko primanjkuje predvsem v jesenskem in zimskem obdobju, od oktobra do marca.

Viri vitamina D

Viri vitamina D so trije: sončna svetloba, ki je najpomembnejša, prehrana in uporaba prehranskih dopolnil.

V obdobju od marca do konca septembra dobi večina ljudi ves potrebni vitamin D z izpostavljanjem sončni svetlobi.

S prehrano lahko zaužijemo dve obliki vitamina D. Prvi je D2, ki ga najdemo v hrani rastlinskega izvora, drugi pa D3, ki ga najdemo v mastnih ribah (npr. losos, skuša), govejih jetrih in jajčnem rumenjaku.

Seveda lahko tudi ta vitamin, kot kopico ostalih vitaminov in mineralov, pridobimo s prehranskimi dodatki v obliki tablet, kapsul ali kapljic.

Pomanjkanje vitamina D

Pomanjkanje vitamina D je povezano s premalo izpostavljanja soncu, uporabi zaščitnih krem s previsokim zaščitnim faktorjem, pa tudi z okoljskimi faktorji, kot so geografska širina, letni čas, čas v dnevu, vreme in onesnaženje okolja. Posledice pomanjkanja vitamina D se pokažejo s pomanjkanjem kalcija in fosfatov, zmanjšanjem kostne gostote in nastankom osteoporoze, oslabelostjo mišic ali avtoimunimi boleznimi, kot je diabetes tipa II. Ker se z vitaminom D krepi in ohranja celična sposobnost proizvodnje las, lahko pomanjkanje vitamina pomeni tudi slabšo kakovost ali celo izgubo las.

Kako dobiti dovolj vitamina D v jesenskem in zimskem času?

Odprta posodica s kapsulamiZa zdravega odraslega človeka je priporočljiva dnevna doza 20 μg ali 800 IU vitamina D dnevno. Strokovnjaki pravijo, da lahko mladi to količino pridobimo z 10–15 minutnim dnevnim izpostavljanjem soncu rok in obraza.

Zato je pomembno, da v jesenskem in zimskem času poskrbimo, da se bomo z dnevnim sprehodom naužili sonca, ali ga pridobili s prehrano ali prehranskim dopolnilom. Vendar pozor, prekomerna uporaba prehranskih dopolnil z vitaminom D lahko privede do različnih škodljivih posledic, kot je previsoka koncentracija kalcija v telesu. Pred nakupom in uporabo prehranskih dopolnil se moramo nujno pozanimati o priporočeni dnevni dozi in se posvetovati s farmacevtom.