zanima me, če obstaja tudi za šolsko leto 2021/2022 pravica do podaljšanja statusa študenta zaradi Covid situacije, na podlagi 49. čl. zakona o interventnih ukrepih? Tega prav nisem nikjer zasledil, razen na spletni strani FF, kjer piše, da ta pravica obstoji tudi za naslednja šolska leta in ne samo za 2020/2021.
Hvala za hiter odgovor.
Pozdravljen,
državni zbor je žal sprejel odločitev, da letos ne bo sprejetih podobnih ukrepov, ki bi študentom olajšali situacijo zaradi posledic pandemije COVID-19. Tako imaš na voljo le prošnjo za vpis v naslednji letnik brez opravljenih vseh obveznosti ter »navadno« podaljšanje statusa, ki ga določa 126. člen Statuta Univerze v Ljubljani. Razlogi za podaljšanje po tem členu so npr. daljša bolezen, izjemne družinske in socialne zadeve, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami.
126. člen
(1) V primerih, ko zakon tako določa, se lahko študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, iz upravičenih razlogov status študenta tudi podaljša za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih
določata zakon in ta statut. Pravica se začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.
(2) O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami, odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
Zadnje leto in pol smo bili priča precejšnjim spremembam v svetu, ki so prinesle številne nove navade. Številni zaposleni so se prvič srečali z delom od doma, kjer so nekateri nov način dela posvojili in bi ga želeli ohraniti, spet drugi se v njem niso znašli najbolje. V vsakem primeru pa drži ena stvar: brez sodobnih tehnoloških naprav takšna oblika dela ne bi bila mogoča.
Digitalna evolucija je namreč z novimi tehnologijami ljudem omogočila delo iz različnih krajev, iz različnih držav v različnih obdobjih. Prišlo je tudi do razvoja novih delovnih mest in delovnih navad. Delo na daljavo omogoča večjo prilagodljivost delovnega časa in delovnega mesta, vpliva na delovno vzdušje, ker daje več svobode, hkrati pa omogoča tudi možnost izbire naprave, s katero boste najlažje opravili delovna opravila.
Ob hitro spreminjajočih se razmerah je zato Huawei v Sloveniji nedavno izvedel spletno raziskavo o prilagajanju novim načinom dela in vlogi tehnologije pri tem, v kateri je sodelovalo 574 ljudi. Od tega 74 % žensk in 26 % moških, najbolj pa sta bili zastopani starostni skupini med 19 in 25 let (29 %) ter med 26 in 35 let (25 %).
Večina zaposlenih že nazaj na svojem delovnem mestu
Skoraj polovica anketirancev (49 %) je v zadnjem letu in pol delala občasno na daljavo, medtem ko jih je bila tretjina več čas na daljavo, majhen delež, 17 %, pa ves ta čas na svojem delovnem mestu. Večina vseh, 56 %, se je že vrnila na svoje delovno mesto, 29 % jih še vedno kombinira oba načina dela, precej manj (15 %) pa je takšnih, ki še vedno delajo izključno na daljavo.
Vseeno pa se je izkazalo, da se je veliko ljudi navadilo na nov način dela in da jim morda celo bolj ustreza. 54 % je všeč kombinacija obeh načinov, torej dela na daljavo in na delovnem mestu, 33 % meni, da je delo na daljavo super, saj jim prinaša več svobode pri oblikovanju dneva, precej manj, le 13 %, pa daje prednost izključno delu na delovnem mestu.
V skladu s tem gredo tudi ugotovitve o učinkovitosti dela na daljavo. 61 % vprašanih se strinja, da so pri svojem delu bolj učinkoviti, ko delajo na daljavo, le 13 % pa jih meni obratno, da največ naredijo na delovnem mestu. Ostali (26 %) so mnenja, da je učinkovitost odvisna od situacije in ne velja vedno ne za eno ne za drugo možnost.
Najraje delamo doma, saj nam to omogoča večjo fleksibilnost
Izmed različnih lokacij dela na daljavo, je večina za najbolj ustrezno izbrala svoj dom (61 %), sledil je vikend (14 %), nato narava (12 %), potem pa še kavarna, park in plaža. Največ vprašanih, kot največje prednosti dela na daljavo vidi v prihranku časa za pot (27 %), fleksibilnosti urnika (14 %) in udobju (13 %).
Pri delu na daljavo najbolj pogrešamo tablični računalnik
Od vseh naprav, ki jih najbolj pogrešajo pri delu na daljavo in bi jim prišla najbolj prav, jih je 29 % izbralo tablični računalnik, manj pa prenosnik (16 %), monitor (13 %) in brezžične slušalke (17 %).
Z roko v roki s temi ugotovitvami gre tudi glavna lastnost, ki bi jo želeli pri takšni napravi. Kar 82 % jih je namreč izbralo, da jim je najbolj pomembna prenosljivost, saj jim prav ta omogoča največjo fleksibilnost pri delu. Poleg tega pa so za ključne funkcije izbrali še dolgotrajno baterijo (26 %), hitro povezljivost WiFi (23 %) in kakovost zaslona (15 %).
Huawei MatePad 11 ima vse, kar potrebujete in še več
Z vsemi naštetimi lastnostmi se lahko pohvali nov tablični računalnik Huawei MatePad 11, ki je v Sloveniji že na voljo skupaj z magnetno Bluetooth tipkovnico in elektronskim pisalom M-Pencil.
Poleg zmogljivega procesorja Snapdragon 865 in obširne shrambe za hranjenje podatkov, ki jo je mogoče še nadgraditi s pomnilniškimi karticami mikro SD, ga odlikuje odličen 120-herčni 27,8-centimetrski (10,95-palčni) zaslon IPS z ločljivostjo 2.560 x 1.600 svetlobnih pik. Te zmogljivosti pa pomembno nadgrajuje še operacijski sistem HarmonyOS s funkcijami za izboljšanje produktivnosti in večopravilnosti. Delo v pisarni bo učinkovitejše, medtem ko bo študent oziroma učenec s tem tabličnim računalnikom lažje delal zapiske in uporabljal raznovrstna učna gradiva.
Na Huaweiev najnovejši tablični računalnik se je zelo navezala tudi uspešna slovenska podjetnica Hajdi Korošec, ki ima zelo dinamičen urnik in pogosto na poti in sestankih potrebuje ustrezno orodje za delo. »MatePad 11 jemljem s seboj vsepovsod in je postal moj najboljši prijatelj in pomočnik. »Pri napravah sta mi ključna vzdržljivost in hitrost, ki sta pri MatePadu perfektna. Odlično je, da ima tudi dodatno magnetno tipkovnico, ki mi omogoča enostavno pisanje, in pa pisalo M-Pencil, s katerim si lahko naredim hitre zapiske in mi daje občutek pisanja na papir. Tablica mi omogoča fleksibilnost, hkrati pa tudi odlično preglednost nad dogajanjem – tako v podjetju kot tudi v zasebnem času,« navdušeno razloži Hajdi.
Po podatkih ene od treh obsežnih študij, ki jih je v petek objavil Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), je bila verjetnost hospitalizacije ljudi, ki letos spomladi in poleti niso bili v celoti cepljeni, več kot 10-krat večja. Verjetnost smrti zaradi covida-19 pa 11-krat večja kot pri tistih, ki so bili v celoti cepljeni, piše The Washington Post.
Druga študija je pokazala, da je bilo cepivo proti koronavirusu Moderna zmerno učinkovitejše pri preprečevanju hospitalizacij kot cepivi podjetij Pfizer-BioNTech in Johnson & Johnson. Ta ocena je temeljila na doslej največji ameriški študiji o dejanski učinkovitosti vseh treh cepiv, ki je od junija do začetka avgusta vključevala približno 32.000 bolnikov, ki so bili obravnavani v bolnišnicah, na oddelkih nujne medicinske pomoči in v urgentnih ambulantah v devetih zveznih državah.
Moderna daje največjo zaščito
Čeprav so bila vsa tri cepiva skupaj 86-odstotno učinkovita pri preprečevanju hospitalizacije, je bila zaščita med prejemniki cepiva Moderna bistveno večja (95 odstotkov) kot med prejemniki cepiva Pfizer-BioNTech (80 odstotkov) ali Johnson & Johnson (60 odstotkov). Ta ugotovitev se ujema z manjšo študijo zdravstvenega sistema klinike Mayo iz avgusta, ki še ni bila recenzirana in ki je prav tako pokazala večjo učinkovitost cepiva Moderna kot cepiva Pfizer-BioNTech pri preprečevanju okužb med delta valom.
Najučinkovitejše cepivo proti covidu-19 je trenutno Moderna.
Ob upoštevanju učinkovitosti vseh cepiv pred hudimi boleznimi in smrtjo uradniki za javno zdravje še naprej pozivajo ljudi, naj se cepijo s cepivom, ki je na voljo, ne pa da izbirajo in odlašajo s cepljenjem.
How mRNA helped scientists create a covid-19 vaccine in record time
Študije CDC prinašajo nekaj jasnosti v zmedenih trenutkih pandemije, ko se pojavljajo pomisleki glede upadanja odpornosti in zaščite cepiv pred bolj nalezljivo različico. Podatki so v veliki meri skladni z ugotovitvami drugih študij: cepiva še naprej močno ščitijo večino ljudi pred hospitalizacijo in smrtjo, tudi med delta valom, vendar so manj učinkovita pri zaščiti odraslih v najvišjih starostnih skupinah, zlasti tistih z osnovnimi boleznimi.
V poročilu CDC, ki je analiziralo učinkovitost cepiv po blagovnih znamkah, so raziskovalci preverili, kako dobro so cepiva ščitila pred hudimi boleznimi. Učinkovitost so merili proti hospitalizaciji in ločeno proti obisku urgentnega oddelka ali nujne medicinske pomoči. Skupna učinkovitost pri preprečevanju obiskov urgentnega oddelka ali nujne medicinske pomoči je bila 82-odstotna. Učinkovitost je bila največja med prejemniki cepiva Moderna (92 odstotkov), sledili so prejemniki cepiva Pfizer (77 odstotkov) in nato Johnson & Johnson (65 odstotkov).
Zakaj ima moderna večje koristi?
Poročilo CDC ne pojasnjuje, zakaj bi lahko cepivo Moderna zagotavljalo večje koristi. Ena od možnosti je, da je odmerek mRNA zdravila Moderna trikrat večji od odmerka zdravila Pfizer-BioNTech. Tudi razmik med posameznimi injekcijami je daljši: štiri tedne za zdravilo Moderna namesto treh tednov za zdravilo Pfizer-BioNTech. Nekatere raziskave so pokazale, da bi bili daljši presledki med posameznimi injekcijami – vključno s precej daljšimi obdobji, daljšimi od štirih tednov – lahko koristni za krepitev imunosti.
Vendar so raziskovalci ugotovili, da se učinkovitost proti hospitalizacijam med odraslimi 75-letniki in starejšimi zmanjšuje in domnevali, da bi lahko bil vzrok za zmanjšanje učinkovitosti slabša odpornost in vpliv bolj nalezljive različice.
Kljub temu so vsa tri cepiva še naprej zagotavljala močno zaščito vseh odraslih – več kot 82 odstotkov – pri hospitalizaciji, obiskih na urgenci in nujni medicinski pomoči.
S cepivi smo še vedno zaščiteni pred težjim obolenjem
Druga študija CDC kaže, da so cepiva doživela določeno erozijo, ko je prevladala različica delta, zlasti med odraslimi 65 let in starejšimi. Vendar je zaščita pred hudimi boleznimi in smrtjo ostala visoka, ampak v tej skupini manjša. CDC je analiziral podatke o več kot 600.000 primerih covid-19, hospitalizacijah in smrtnih primerih med osebami, starimi 18 let in več, glede na status cepljenja.
Poročilo ocenjuje, da se je učinkovitost cepiva proti okužbi zmanjšala z 90 odstotkov v prvem delu tega obdobja, ko se delta še ni močno uveljavila, na manj kot 80 odstotkov od sredine junija do sredine julija, ko je delta začela konkurirati vsem drugim sevom virusa. Učinkovitost proti hospitalizaciji in smrti se v celotnem obdobju skoraj ni zmanjšala.
S cepivi smo še vedno zelo zaščitena pred hudimi oblikami, je dejal William Moss, izvršni direktor Mednarodnega centra za dostop do cepiv na šoli za javno zdravje Johns Hopkins Bloomberg. »Mislim, da smo imeli prevelika pričakovanja glede cepiv, saj smo mislili, da bodo preprečila, da bi se ljudje okužili in prenesli virus.«
Tretja študija je preučevala učinkovitost obeh cepiv mRNA med hospitaliziranimi ljudmi v petih bolnišnicah za veterane v Atlanti, New Yorku, Houstonu, Los Angelesu in Palo Altu v Kaliforniji od 1. februarja do 6. avgusta. Poročilo je pokazalo, da so bila cepiva mRNA 87-odstotno učinkovita pri preprečevanju hospitalizacij in so ostale zelo učinkovite tudi med prevlado delte.
Učinkovitost pri preprečevanju hospitalizacij se je zmanjšala na 80 odstotkov pri osebah, starih 65 let in več, v primerjavi s 95 odstotki pri osebah, starih od 18 do 64 let.
Uporabljali tudi zastarele podatke
Številke, sporočene v petek, so opozorile na to, kako so najvišji vladni zdravstveni uradniki večkrat uporabili zastarele podatke CDC, češ da so hospitalizacije in smrti zaradi prebolevanja izjemno redke. Njihovo sporočilo – da je cepljenje izjemno koristno – novi podatki v veliki meri podpirajo, vendar so se opirali na podatke, ki niso zajeli učinkov delte, sproščenega vedenja javnosti in naravno upadajoče imunosti.
Prvič na robu je tretji del franšize Prvič, ki sledi istoimenskim knjižnim predlogam. V glavnih vlogah se ponovno vračata Josephine Langford in Hero Fiennes-Tiffin, skupaj z njima pa tudi nekaj vročih prizorov in gole kože. Petdeset odtenkov sive za najstnike se vrača v velikem slogu, ki bo zadovoljil oboževalke franšize, čisto vse ostale pa spustil v brezno dolgčasa, zehanja, posmehovanja in zmajanja z glavo.
Prvič na robu, tretjič pretentan
Stotine mladih gledalk (tudi gledalcev) so skupaj stopili v Cineplexxovo dvorano, kjer je potekala premiera oziroma Ladies Nights. Ko sem iz radovednosti prebral prvi del, sem pogledal prvi film in nato še drugi. Knjig »žal« nisem nadaljeval, a vem, da so prodajni hit med mladimi. Uvodni napovedniki za novega zadnjega Bonda, spektakularni Dune in Marvelove Večne, sem bil navdušen. Ko sem zagledal naziv studia Wattpad, pa me je vse minilo.
Obema mladima igralcema že od prvega dela želim veliko sreče in razdalje od teh filmov, ker se vidi, da sta zmožna storiti veliko več kot le to. Prvih pet minut se mi je zdelo dokaj solidnih in takrat je udaril dialog, ki mi je bil bežno poznan iz knjig in predhodnih dveh filmov. Neka zmes FanFiction pisanja, ki sloni na referencah klasične literature, Jane Austen in 50 odtenkov sive. Če je bil Somrak vsaj kot knjiga dejansko zanimivo in dobro branje, pa sta njegova izrodka (50 odtenkov in Prvič) le še to. Izrodka. Kako naj bo film dober, če je knjižna predloga spisana tako površno in obupno.
Hero Fiennes-Tiffin in Josephine Langford
Razumem in zagovarjam, da je tri strani miselnega procesa določenega lika nemogoče preslikati na veliko platno. Lahko pa poskusiš, a tega mlada in nova režiserka ni zmožna. Le kako bi bila, če so knjige tako slabo zastavljene. Enako kot pri odtenkih, je tu osnova dovolj dobra, da bi lahko nastalo nekaj več. Temačen, problematičen in nadarjen fant, ki začara prijazno, pametno in v ljubezni slepo punco. Povsem toksično razmerje s tistim odstotkom sreče, ki bi lahko bila sončni žarek sredi nevihte, ampak ni.
Film je en navaden »meh«. Pozabljiv, dolgočasen, nezanimiv, preveč resen in slab. Tudi zaključnih prizorov naštevanja imen ne bi mogel pohvaliti. Prvič na robu je smešen le v nekaj trenutkih, ki pa so omejeni na dva dogodka. Ko so izrečene tako banalne besede, da se mnogi v dvorani zasmejijo (hvala gospodični poleg mene, ki je našla veselje v tako neumnem dialogu) in ob predvidevanju »zapletov« filma, ki bi jih videl tudi proteus.
Lahko bi obetalo, ampak zakaj bi
Igralca se trudita, to je jasno. A kako naj se trudita, če morata odigrati tako nesmiselne in nemogoče prizore? Ne gre. Trpimo z njima in žal mi je, da nisem čutil take navezanosti do likov kot večina dvorane, ki je vzdihovala in nato smejala ob Hardinovih besedah: »Fuck«. Še ime sem si zapomnil, moj bog. Polašča se me. Moja želja, ki se nadaljuje že od filmov Somrak in 50 odtenkov, da bi bili ti filmi dobri, je zaman. Upam, da večina gledalk tega filma kdaj izve za trilogijo Richarda Linklaterja in se sprijazni z usodo, da Prvič pač ni dobra franšiza. Lahko bi bila, ampak ni.
Prvič na robu je predzadnji del franšize
Dooooolgočasje na kubik
Čakamo in čakamo, a ne dočakamo. V filmu se ne zgodi čisto nič pa čeprav se dogaja čisto vse. Pijani oče, pretepi z očetom, mamino varanje, mamina poroka, prijateljevo varanje z mamo, prijateljevo varanje noseče žene, boksanje, prazne škatle kosmičev, seks v đakuziju, seks v postelji, seks na telovadni klopi, seks v sanjah in še tisoče drugih stvari. Ne zgodi se nič. Popolnoma nič in od vsega tega napolnjenega niča, postane dolgčas. Tako dolgčas, da ugotoviš dejstvo o nadaljevanju, ki prihaja naslednje leto in se zaveš še enega dejstva.
Čeprav sovoznici celotno pot domov razlagaš kako beden film je, da boš naslednje leto spet v kinu, gledal ta film in se basal s kokicami. Omenjene tri franšize, ki so med seboj povezane, so moj Groundhog Day. Ampak dokler bom lahko podpiral slovenske kinematografe in božanske kokice, potem bom gledal tudi tako obupne filme, kot je Prvič na robu.
Končni nasvet: Pejte v kino, pa tudi če le po kokice in uro spanca.
Bruc – novo življenjsko obdobje, odlična priložnost za spremembe; kako z majhnimi triki in dodatki svojemu modnemu slogu dodati malce več drznosti?
Ko kupuješ nova oblačila, se najprej vprašaj, če jih boš lahko kombiniral z večjim delom svoje garderobe. Zagotovo nočeš, da bi neko majico lahko nosil le na ene hlače.
Ženske
Pri navadnih visokih kavbojkah, ki jih nosiš z belo oprijeto majico, poskusi majico zatlačiti v kavbojke (to ti podaljša noge in te naredi višjo), dodaj nek odštekan pas, ki se ujema s trakom v laseh in k temu dodaj še prstan in drzno šminko. Ni potrebe, da si kupiš drag prstan, na spletu lahko najdeš poceni dodatke. Ta bo skupaj s pasom tvojemu looku dodal osebnost.
Kadar koli lahko oblečeš krilo namesto kavbojk. Krilo je jeseni in pozimi odlično videti v kombinaciji s škornji, poleti in spomladi pa s sandali in preprosto majico.
Lahko pa obuješ črne visoke škornje na temne kavbojke in oblečeš črn puli s sivim plaščem. Pri sebi imej še bež torbo za popestritev. Če ti manjka barv, nanesi rdečo šminko in nohte pobarvaj v enakem odtenku.
Črna je vedno moderna. Obleci belo majico z dekoltejem, ostalo pa naj bo črno – plašč, torbica, usnjene hlače in čevlji. Ob sončnem vremenu pa dodaj še očala.
Lahko se odločiš tudi za svetlejšo kombinacijo. Bela kratka majica, zatlačena v črtaste hlače je odlična izbira, obuješ pa lahko še rjave čevlje. Seveda na tvojem obrazu ne smejo manjkati sončna očala.
1 od 2
Moški
Ura je modni dodatek, ki vedno popestri stil oblačenja. Odpni si dva ali tri gumbe na polo majicah in srajcah. Te motijo dolgočasni gumbi? Zakaj jih ne bi zamenjal? Pri dolgih srajcah je bolje videti, če so zatlačene v hlače. Tvoj pas bo tako prišel bolj do izraza. Če nad srajco nosiš jopico z zadrgo, naj ta ne bo preveč odprta.
Pri kratkih majicah in srajcah si malo zavihaj rokave, da prideta biceps in triceps bolj do izraza. Prav tako zavihaj rokave na dolgih majicah in srajcah ter si na ozko zavihaj tudi hlače, razen če so že same po sebi bolj ozke.
Oblečeš lahko tudi belo srajco in modre križaste hlače. Te naj drži črn pas, ki naj bo v kombinaciji z belo-črnimi športnimi copati.
Tudi pri moških je črna vedno moderna. Obleci si črno jopico, jakno, hlače in športne copate. Jopico in športne copate lahko menjaš tudi z belo kombinacijo.
Strmo višanje cen, nizke obrestne mere in negotovost glede prihodnosti. Kako v naslednjih letih ne samo ohraniti kupno moč temveč tudi dosegati izjemne donose?
Inflacija se je v EU območju ravnokar dvignila na 3 %, kaj je najvišja uradna številka v zadnjem desetletju. Kot lahko občutite na lastni koži, je realna številka verjetno precej višja.
To pomeni, da iz leta v leto kupna moč denarja kopni hitreje kot pomladni sneg.
Če želite vrednost svojega denarja ohraniti tako, da varčujete na banki, niste dosegli ničesar. Obrestne mere so namreč na ničli. Če vlagate v zlato, s presenečenjem ugotovite, da je v zadnjih letih izgubilo svoj lesk in da zgodovinska obramba pred inflacijo preprosto ne deluje več.
Tako vam ostanejo na voljo:
različni finančni produkti, kot recimo vzajemni skladi ali naložbena življenjska zavarovanja, kjer pa žal večino donosov požrejo ogromne letne provizije, ki jih imajo ti produkti.
Kripto trg, ki gre lahko izjemno hitro gor, toda včasih tudi še hitreje dol, tudi za 50 ali 80 %.
Različne špekulativne kratkoročne naložbe, kot recimo Forex trgovanje, kjer pa seveda 99 % ljudi izgubi svoj denar, ki gre na koncu v žepe peščice profesionalcev.
Kako torej ohraniti kupno moč svojega denarja v tem čudnem obdobju? In kako dosegati izjemne donose?
Da bi na to vprašanje dobili čim bolj jasne odgovore, mednarodni bestselling avtor Robert Rolih za vas 14. septembra ob 20. uri pripravlja spletni seminar v živo, ki bo za vas brezplačen. Kliknite tu in se brezplačno prijavite!
Na tem online dogodku vam bo Robert zaupal:
Kaj za vaše naložbe pomenijo masovno tiskanje denarja, višanje cen in nične obrestne mere?
Kako v teh negotovih časih ne samo ohraniti svojo kupno moč ampak ustvariti tudi izjemne donose na svoje vložke?
Katere so pogubne napake pri vlaganju denarja, ki jih počne veliko ljudi?
Kateri tipi naložb bodo verjetno najbolj donosni v naslednjih 5ih letih?
Zakaj zlato izgublja svoj lesk in ali se lahko spet vrne na pota stare slave?
Kateri so najboljši finančni produkti za obdobje, ki prihaja (pomembno: to definitivno niso produkti, ki jih priporočajo finančni svetovalci, banke in finančna industrija).
Poleg tega vam bo Robert na webinarju razkril trike in skrivnosti finančne industrije, s katerimi vam (počasi, a vztrajno) jemlje vaš trdo prislužen denar.
O Robertu Rolihu in njegovi knjigi The Million Dollar Decision so pisali ali govorili v več kot 50 medijih, med drugim tudi na ameriški in ruski TV. Člani njegovih plačljivih programov o investiranju pa prihajajo iz več kot 40 držav. Je redni gost najrazličnejših konferenc po svetu, leta 2015 je bil izbran za evropskega javnega govorca leta po izboru Professional Speakers Academy iz Londona. Oder si deli z največjimi predavateljskimi zvezdami sveta, kot so Jack Canfield, Gary Vaynerchuk, Dr. John Grey, Brian Tracy in drugi.
* Robert Rolih ni finančni svetovalec, borzni posrednik ali registrirani investicijski svetovalec. Ne priporoča določenih delnic, kriptovalut, skladov ali kakšnih drugih finančnih instrumentov. Če so omenjene kakšne delnice, skladi ali drugi tipi finančnih instrumentov, so omenjeni zgolj iz ilustrativnih ali izobraževalnih namenov. Preden sprejmete kakršnokoli odločitve glede investiranja, se o tem posvetujte s svetovalcem, ki ima ustrezno licenco.
Se spominjate tistega sošolca, ki se je rad v srednji šoli pohvalil: »Jaz pa obvladam matematiko!«? Mogoče ste bili prav vi ta oseba. Razumevanje matematike, statistike ni samo izjemno koristno in vsestransko uporabno, ampak gre hkrati za univerzalen jezik, ki omogoča poznavalcem mnoge karierne možnosti.
Študij matematike pokriva širok spekter znanj, kot so na primer analiza, algebra, statistika, logika in programiranje. Tisti, ki imajo strast do takšnih tematik, vedo, da jim bo prav poglobljeno znanje matematike in fizike kasneje po študiju zagotovilo široke možnosti za zaposlitev. Velikokrat se študentom po diplomi ali magisteriju obeta nadaljevanje poklicne kariere prav v gospodarstvu. Področje bančništva, zavarovalništva in financ je zelo dinamično in digitalizirano ter hkrati vse kompleksnejše zaradi novih zakonov, kar prinaša veliko novih izzivov.
Ena izmed kariernih priložnosti je tudi poklic aktuarja. Gre za zelo iskan in tudi dobro plačan poklic, ki je na kožo pisan posameznikom, ki jim leži finančna matematika, fizika in statistika. Aktuarjev in sorodnih poklicev močno primanjkuje, zato ni skrivnost, da imajo tisti, ki se zanj odločijo, skoraj zagotovljeno delovno mesto po študiju. Vendar kdo sploh je aktuar? Slovar Slovenskega zavarovalnega združenja nam pojasnjuje, da je aktuar »zavarovalno-tehnični strokovnjak, ki s pomočjo matematike ocenjuje, vrednoti in nadzira tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena zaradi sklepanja zavarovanj.« Medtem ko SSKJ definira aktuarja, kot »zavarovalni ali gospodarski matematik«.
In kako v praksi izgleda delo aktuarja? Pri svojem delu se srečuje s pripravljanjem finančnih izkazov, napovedovanjem prihodnjih denarnih tokov, računanjem višine zavarovalnih premij, testiranjem delovanja aplikacij in še mnogo več. Njegove sposobnosti in zmožnosti presegajo samo znanje teorije, ampak obsegajo tudi delo s podatkovnimi bazami, programiranje, obvladanje tujih jezikov in vodenje projektov. Pričakuje se, da je sposoben analitično razmišljati in obvladati širok spekter znanj, kar ga v zadnjih letih uvršča med najboljše in najbolj perspektivne poklice.
Zavarovalnice iščejo kadre, ki obvladajo področje kvantitativnih financ, matematike in podobnih smeri. Predstavljajo odlično okolje za aktuarja, saj je tu potreben analitični način razmišljanja ter s tem raziskovanje in analiziranje.
Za tiste, ki se spogledujete s kariero v zavarovalništvu, pa je sedaj izvrstna priložnost, da preizkusite svoje znanje in se dokažete ter sodelujete na 48-urnem zavarovalnem LIT hekatonu, ki je del projekta Slovenskega zavarovalnega združenja. Mladi, stari med 18 in 25 let, se boste lahko pomerili v izzivih, v katerih bo polje raziskovanja tveganje. Prijavite se na heckaton in se podajte na razburljivo pot, ki z malo sreče tebi in tvoji ekipi prinaša enoletno mesečno žepnino v višini 200 evrov. Prijave so mogoče do 30. septembra 2021.
Medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru sta po opozorilih sindikata Mladi plus letos brez jasnih pojasnil zavrnili vpis vsem tujim študentom iz tretjih držav, piše STA. Fakultetama se očita diskriminacija na podlagi narodnosti.
Ponavadi je na fakultetah nekaj vpisnih mest rezerviranih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tuje študente. Medicinski fakulteti sta letos brez predhodnega opozorila vsa mesta namenili Slovencem brez slovenskega državljanstva.
V sindkikatu Mladi plus navajajo, da je tujim študentom na dnevih odprtih vrat bilo obljubljeno, da bosta univerzi sprejeli vse tuje študente, državljane držav nečlanic Evropske unije, ki bodo dosegli zahtevana merila.
Konec avgusta, ko je prijavni rok za vpis na fakultete že potekel, so bili tuji študenti seznanjeni, da njihove prijave ne bodo obravnavane. Po navedbah sindikata se je to zgodilo prvič, tuji študenti pa so razočarani zaradi neodgovornega in neprofesionalnega ravnanja.
MMCpiše, da naj bi v obrazložitvi bilo zapisano, da so mesta prijavljenih študentov že zasedena, da se uprava univerze sklicuje na pravilnik, da se rektor in dekan ne odzivata na povabila zavrnjenih študentov, pa da univerzitetna služba ugotavlja, da imajo študentje pravico do pritožbe, so dogajanje povzeli v sindikatu Mladi plus.
Študenti pravijo, da bi morali biti o novih načinih ravnanja s tujci obveščeni veliko prej, ko je še obstajala možnost razmisleka o drugih možnostih vpisa na študijske programe.
Če se letos prvič seliš v študentski dom, se bo zate življenje kar precej spremenilo. Poleg vseh obveznosti, ki jih moraš opraviti, preden postaneš bruc, te čaka tudi sprememba okolja, na katero moraš biti dobro pripravljen. V študentskem domu boš moral postati samostojen, zato je pomembno, da imaš pri roki vse pripomočke, ki te lahko hitro rešijo iz neugodne situacije.
V neseserju, ki ga boš vzel v študentski dom, ne smejo manjkati:
obliži različnih velikosti
povoji
tablete proti bolečinam
Če nenadoma zboliš, imej pri sebi:
pastile za lajšanje kašlja
kapljice za nos
termometer
termofor
papirnate robčke
posušena zelišča za čaj
lonček medu
Naštete malenkosti ti bodo odtehtale marsikateri obisk zdravnika. Ker »ziher je ziher«, pa si pred odhodom v kraj študija oglej zemljevid in naštudiraj najkrajšo pot do nujne medicinske pomoči.
Za vsakodnevno nego boš potreboval:
brivski aparat ali britvice
vložke in tampone
kremo za zaščito pred soncem
korektor za prekrivanje mozoljev
razkužilo za roke
dve pralni maski
pribor za nego nohtov (škarjice, pilica, ščipalec)
pinceto
bombažne blazinice
Za prijetnejše (so)bivanje spakiraj tudi:
ušesne čepke proti hrupu
spalno masko proti svetlobi
lint roller
osnovni šivalni kit
sekundno lepilo
škarje
lepilni trak
Bivanje v študentskem domu je nepozabna izkušnja. Spoznal boš ljudi, s katerimi boš delil karierne ambicije in jutranjo kavico.
Ravno študentska leta so tista, ko spoznaš prave prijatelje, ki ostanejo za celo življenje. Ko se znajdeš pred dilemo ali ko ne poznaš izhoda, se obrni na starejše kolege. Radi bodo podelili osebne izkušnje in ti pomagali, da ne boš sam. Za študijske zadeve se lahko obrneš na študente tutorje, za pomoč pri kuhanju pa zavrti mamino številko. Srečno!
Dandanes je obvladovanje tujih jezikov izjemno pomembno – če ti še ne grejo, ti pri tem lahko pomagajo tečaji tujih jezikov na Filozofski fakulteti UL. Ta v študijskem letu 2021/22 razpisuje tečaje iz skupno 31 klasičnih in modernih jezikov. Rok za prijavo je 15. oktober, število mest je omejeno.
Na FF UL se lahko prijaviš na tečaje različnih tujih jezikov.
Na filozofski fakulteti se lahko v prihajajočem študijskem jeziku prijaviš na tečaje naslednjih jezikov: albanščine, angleščine, arabščine, bolgarščine, češčine, esperanta, francoščine, hrvaščine, italijanščine, japonščine, katalonščine, kitajščine, korejščine, latinščine, madžarščine, makedonščine, nemščine, nizozemščine, norveščine, nove grščine, poljščine, portugalščine, romunščine, ruščine, slovaščine, srbščine, stare grščine, stare indijščine (sanskrta), španščine, švedščine in turščine.
Izberi ustrezno raven znanja
Splošni tečaji potekajo na začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni ravni, ki se delijo na podravni. Če jezikovnega tečaja na Filozofski fakulteti še nisi obiskoval in tako ne veš, katera skupina bi ti ustrezala, se pri modernih jezikih samooceni po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira in na spletni strani FF UL preveri, kateri ravni ustreza posamezna skupina.
Poleg tečajev splošnega jezika se pri modernih jezikih razpisujejo tudi tečaji konverzacije.
Vpis do 15. oktobra
Tečaji potekajo v poznih popoldanskih oz. večernih urah.
Tečaji se izvajajo v skupinah od pet do 15 udeležencev in udeleženk, obsegajo 60 ur ter potekajo enkrat tedensko med ponedeljkom in četrtkom v poznih popoldanskih oz. večernih urah na srečanjih po 90 minut. Udeleženke in udeleženci ob redni udeležbi, tj. vsaj 70 % prisotnosti, po zaključku tečaja prejmejo potrdilo o udeležbi.
Tečaji se pričnejo v tednu od 2. do 8. novembra, vpis pa je mogoč do petka, 15. oktobra.
Kako se prijavim?
Izberi si želen jezik in ustrezno raven tečaja. Nato izpolni spletno prijavnico. Ko bo v posamezni skupini prijavljenih 15 udeležencev in udeleženk, se bodo prijave zaprle, za ostale, ki bi se zanimali za udeležbo, pa si bodo prizadevali odpreti dodatno skupino. Podrobnejšim navodilom za prijavo sledi na spletni strani FF UL.
Za dijake in študente UL ceneje
Za vse dijake in dijakinje, redne študente in študentke 1. in 2. in 3. stopnje Univerze v Ljubljani je cena tečaja 239 evrov. Ostali udeleženci in udeleženke bodo morali za tečaj odšteti nekoliko več: 359 evrov.
