Top 5 izumov 2021

0

Od palice do kolesa, od lopate do bagra, ljudje že od nekdaj poskušamo izdelati orodja in naprave, ki bi nam olajšala vsakdanja opravila. Vsako leto smo priča desetinam izumov in novih napravic in leto 2021 ni izjema. V članku smo zbrali top 5 izumov letošnjega leta.

Phree pisalo z laserskim senzorjem – piši kjerkoli in po čemerkoli

Ta poseben elektronski kuli je združil praktičnost prostoročnega pisanja in učinkovitost digitalnega sveta. Laserski senzor zaznava pot konice po površini in jo preko Bluetootha prenese na zaslon. Z njim lahko pišemo po katerikoli površini, naj bo to miza, tla ali naša dlan. Če te zanima več, obišči njihovo stran.

Phree - make the world your paper by OTM Technologies Ltd.

Ambassador – slušalke prevajalke

Te posebne slušalke so bile izdelane za politike, ambasadorje, učitelje jezikov in vse ostale, ki hočejo premostiti jezikovne prepreke brez učenja jezikov. Slušalke Ambassador poslušajo govor v uporabnikovi okolici in ga sproti prevajajo v zaželeni jezik. Delujejo tudi obratno: medtem ko nosilec slušalk govori, te prevajajo njegov govor v drug jezik, kar lahko predvajamo preko zvočnikov naših naprav. Poleg tega jih odlikuje dolgoživa baterija, dobra kakovost zvoka in prijeten dizajn.

AMBASSADOR by Waverly Labs

Padrone ring – prstna miška

Elektronski prstan Padrone našo mizo spremeni v ogromen touchpad. Prstan zazna premike našega kazalca, ki drsi po površini, prepozna levi in desni klik, za pomikanje gor in dol pa moramo le z obema prstoma potegniti po mizi. Trenutno podjetje še sprejema rezervacije in obljublja, da bodo prve pošiljke dosegle stranke še letos. Morda pa bo v prihodnosti Padrone celo sponzoriral turnirje Call of Dutyja.

Hoversurf – leteči štirikolesnik

Se spomniš letečega avtomobila Arthurja Weasleya v drugem delu Harry Potterja? Zdaj smo tudi bunklji prišli do svojega. Hooversurf S3 je izdelan iz lahkih karbonskih vlaken in tehta le nekaj čez 100 kilogramov. Štirje propelerji ga po principu helikopterja držijo v zraku, doseže pa hitrost blizu 100km/h. Proizvajalci priporočajo letenje na višini okoli 1,5 m, a lahko gre tudi višje. Za njih se je ogrela celo dubajska policija, ki jih bo vključila v svoje super-enote.

Hoverbike S3 2019 Dubai Police flying lesson

Eyelights – hologramski asistent pri vožnji

Eyelights je asistent za vožnjo, ki bi lahko nadomestil zdajšnje ekrane v avtomobilih. Slednji so velikokrat nepraktični in vozniku vzamejo preveč pozornosti med vožnjo. Eyelights se prikaže kot hologram nad armaturo in še vedno omogoča gledanje na cesto med upravljanjem z njim. Ker je hologram, bo lahko voznik delil ukaze z zamahom roke po zraku kot kakšen Tony Stark v svojem ultra naprednem laboratoriju.

EyeDrive - Stay Focused On The Road

The Social Dilemma – dokumentarec generacije

0

Družbena omrežja po navadi uporabljamo za komuniciranje in krajšanje časa, a se le redko vprašamo, kdo stoji na drugi strani. Zakaj so lastniki velikih podjetij, ki ustvarjajo družbena omrežja, milijonarji? Zakaj nam aplikacije predlagajo in oglašujejo stvari, ki so nam všeč?

O filmu

The Social Dilemma (slovensko Družbena dilema) je dokumentarec, ki je leta 2020 izšel na Netflixu. Film vsebuje intervjuje ljudi, ki so sodelovali pri nastajanju družbenih omrežij, in igrane prizore, ki prikazujejo najstnika, ki skozi film postaja vedno bolj zasvojen z omrežji.

V filmu ljudje, ki so soustvarjali Facebook, Google, Instagram, WhatsApp, Twitter in druga družbena omrežja, poudarjajo, da si nikoli niso mislili, da se bodo omrežja razvijala v smer, v katero se, in da bodo vplivala na tako veliko število ljudi.

»Če ne plačaš za izdelek, si izdelek sam.«

Kako je mogoče z družabnimi omrežji zaslužiti, če jih uporabniki ne plačujemo? Odgovor je preprost, različna omrežja namreč tekmujejo za našo pozornost. Podjetja služijo več, če naš čas zapravljamo pred ekrani, kot če ga preživimo s prijatelji, z družino ali zunaj v naravi. Med zabavne vsebine, ki si jih ogledujemo, premeteno vpeljejo oglase, oglasi pa so vir zaslužka. Hkrati podjetja zbirajo najrazličnejše informacije o nas, s tem zgradijo naš virtualni »lik« in nam nato prikazujejo oglase, ki bodo pritegnili našo pozornost. Družbeno omrežje, ki ima več uporabnikov, je zato za ustvarjalce oglasov bolj privlačno. Zato je cilj teh omrežij, da dodajajo nove, še bolj zanimive funkcije, ki pritegnejo ljudi. Ni naključje, da vsak dan dobimo kakšno obvestilo, kaj na omrežjih počnejo naši prijatelji, saj s tem našo pozornost usmerimo tja.

Zbiranje informacij

Za oglaševanje podjetja torej zbirajo najrazličnejše informacije o nas. Razvite imajo algoritme, ki na podlagi teh podatkov ugotavljajo, ciljna tarča katerih oglasov bi lahko bili. Sledijo vsaki naši potezi, beležijo, koliko časa si ogledujemo posamezno objavo, katere vsebine všečkamo in s katerimi prijatelji smo največ v stiku. Zbranih imajo toliko informacij, da verjetno vejo več o nas kot mi sami, zato nam znajo predlagati vsebine, katerim se s težavo upremo.

(Nenačrtovane) posledice družabnih omrežij

V intervjujih soustvarjalci poudarjajo, da se razvoj družabnih omrežij odvija v drugačno smer, ki ni tako nedolžna kot ideja povezovanja ljudi preko interneta. Zaskrbljujoče je, saj ima le peščica razvijalcev omrežij tako velik vpliv na razmišljanje in ravnanje več kot milijarde uporabnikov.

American Journal of Epidemiology je leta 2017 poročal, da so v raziskavi, v kateri je sodelovalo 5000 ljudi, ugotovili, da imajo osebe, ki veliko uporabljajo družbena omrežja, pogosto psihične težave in niso zadovoljne s svojim življenjem.

Nimajo pa družbena omrežja vpliva le na posameznike, ampak tudi na družbo kot celoto. Omrežja imajo velik vpliv tudi na širjenje novic po svetu, predvsem lažnih. The New York Times je leta 2019 ugotovil, da se je število držav, kjer se po družbenih omrežjih širijo lažne politične kampanje, v dveh letih podvojilo. Facebook je leta 2018 poročal, da se je 64 % ljudi, ki so se pridružili Facebook skupinam s skrajnimi političnimi pogledi, vanje vključilo, ker so jim to predlagali algoritmi aplikacije.

Film izpostavi mnoge vplive družbenih omrežij na naše življenje in je zato res vreden ogleda, odpre se tudi vprašanje, ali smo za preživet čas na omrežjih res krivi sami, ali smo le žrtev naprednih algoritmov.

THE SOCIAL DILEMMA Trailer (2020) Netflix

Viri:

Obvezno cepljenje ni nič novega

0

Cepljenje proti covidu-19 je za opravljanje nekaterih funkcij že obvezno. Čeprav se ukrep mnogim zdi sporen, ima obvezno cepljenje precej dolgo zgodovino.

V 17. stoletju so kitajski fiziki ugotovili, da okužba z govejimi kozami prinaša imunost proti nevarnejši bolezni, črnim kozam. Kmalu je namerna okužba postala običajen postopek, primerljiv z današnjim cepljenjem, in nekateri vladarji so ga določili kot obveznega. Med ameriško osamosvojitveno vojno leta 1777 je general George Washington zahteval, da so vse čete cepijo proti črnim kozam. Po izumu naprednejšega cepiva proti črnim kozam se je razširilo tudi obvezno cepljenje. Leta 1806 je cepljenje za novorojenčke in odrasle postalo obvezno v eni izmed kneževin na področju današnje Italije, leta 1853 pa za vse novorojenčke v Angliji in Walesu.

Nasprotniki cepiv na protestuOb vpeljavi obveznega cepljenja proti različnim boleznim se je v zgodovini ponavljal enak vzorec: javnost je čez čas odlok sicer sprejela, a je vsako novo cepivo pri skupini ljudi sprožilo val vznemirjenja. V zadnjih letih skupina ljudi zavrača cepiva tudi zaradi njihovih sestavin, ki so v nekaterih primerih deloma živalskega izvora. Čeprav nobena religija uradno ne nasprotuje cepljenju, so vzroki za zavračanje cepljenja lahko tudi religiozni, predvsem kadar proizvodnja cepiva vključuje želatino iz svinjine ali celice splavljenih človeških zarodkov.

Torej tudi gibanja, ki nasprotujejo cepljenju, niso nič novega, in morda se ta krepijo ravno zaradi odlokov, ki predpisujejo obvezno cepljenje. Čeprav naj bi odloki izboljšali precepljenost, lahko ti sprožijo odpor javnosti in jo razdelijo na dva pola: nasprotnike in zagovornike cepljenja. Zato se nekatere države namesto na odloke o obveznem cepljenju osredotočajo na grajenje zaupanja v znanost in medicino. Vendar že sama definicija obveznega cepljenja ni enotna, saj se v večini primerov ljudje lahko izognejo cepljenju, na primer preko verskih izjem, in tudi kazni večinoma niso strogo definirane.

Cepivo in virusi

Drugače je v nekaterih predelih Kitajske, kjer lokalne oblasti izvajajo prisilno cepljenje in se poslužujejo vohunjenja ter fizičnih kazni. A na splošno velja prepričanje, da takšne oblike prisilnega cepljenja kljub potencialni višji precepljenosti niso sprejemljive. Tako so kazni za neupoštevanje odlokov o cepljenju najpogosteje finančne ali s področja izobraževanja. V Sloveniji je na primer cepljenje proti hepatitisu B pogoj za vpis otroka v šolo, v Italiji pa starši celo tvegajo izgubo skrbništva nad otrokom, če ga ne cepijo s predpisanimi cepivi.

Odloki o cepljenju so pogostejši v razvitih državah in so pogosteje vpeljani v avtoritarnih režimih. A tudi v demokratičnih državah so pogosti v izrednih razmerah, kot je pandemija. Zato novi ukrepi povezani s covidom niso tako nenavadni, kot se zdi na prvi pogled.

Klub koroških študentov na izobraževanju na Islandiji

Za kakovostno mladinsko delo so izobraževanja prostovoljcev nepogrešljiva, saj lahko tako zagotovimo izpopolnjevanje in nadgradnjo znanj, kar se odraža v kakovostnejši pripravi projektov. Predstavniki Kluba koroških študentov so tako bili sprejeti na mednarodno izobraževanje na Islandiji z naslovom Empower Inclusiv-Ability, ki je bilo financirano s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji.

Izobraževanje je potekalo med sredo, 10. novembrom, in petkom, 12. novembrom, v mestu Keflavik, ki je od islandske prestolnice Reykjavika oddaljeno dobrih 30 kilometrov. Aktivnosti se je udeležilo kar 31 predstavnikov nevladnih organizacij in nacionalnih agencij iz Bosne in Hercegovine, Estonije, Francije, Nemčije, Madžarske, Islandije, Latvije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške in Slovenije.

Tema izobraževanja je bila inkluzivnost pri organizaciji mladinskih projektov s poudarkom na vključevanju mladih s posebnimi potrebami. Udeleženci so prejeli znanja, kako pristopati pri pripravi in implementaciji mladinskih projektov, ki vključujejo mlade s posebnimi potrebami, katera praktična orodja uporabljati in kako ustvarjati inkluzivna učna okolja. Pomemben del izobraževanja so bila tudi predavanja o možnostih, ki jih na tem področju ponujata programa Erasmus+ in Evropska prostovoljska enota, hkrati pa so udeleženci imeli možnost predstavitve lastnih organizacij, izmenjave dobrih praks, izmenjave izkušenj, mreženja, spoznavanja drugih držav in vzpostavljanja novih potencialnih partnerstev.

Predstavniki Kluba koroških študentov so izobraževanje izkoristili tudi kot priložnost raziskovanja čarobnosti Islandije. Ogledali so si kar nekaj naravnih znamenitosti, kot so gejzirji, slapovi, nacionalni park ter mesti Keflavik in Reykjavik.

Pri organizaciji dijaških in študentskih dogodkov se vse premalo zavedamo, da so študentje tudi mladi z gibalnimi ovirami in drugimi posebnimi potrebami, zato je izobraževanje predstavljalo dragoceno izkušnjo pri pridobivanju kompetenc in znanja, za katera upamo, da jih bomo lahko v prihodnje implementirali tudi pri projektih na Klubu koroških študentov in tako naše dogodke naredili inkluzivnejše.

Anže Šumah

Strah pred okoljsko katastrofo

0

Da nas občutki stresa spremljajo na vsakem koraku, je že splošno znano, psihologi pa opažajo pojav novega fenomena. Si kdaj občutil nelagodje, krivdo, obžalovanje in zaskrbljenost ob misli na vse večje podnebne spremembe? Svet se nenehno spreminja, stanje okoljske krize pa gre iz slabšega na slabše. Najverjetneje si bil tudi ti že ujetnik eko-tesnobe (angl. eco-anxiety). Razširjen strah pred ekološko katastrofo spodbuja krizo duševnega zdravja.

Definicija eko-tesnobe: občutek zaskrbljenosti, živčnosti ali nelagodja, ki ga sproži zavedanje o ekoloških grožnjah, s katerimi se zemlja sooča zaradi podnebnih sprememb.
Eko-tesnoba: občutek zaskrbljenosti, živčnosti ali nelagodja, ki ga sproži zavedanje o ekoloških grožnjah, s katerimi se zemlja sooča zaradi podnebnih sprememb.

Zmanjšanje eko-tesnobe znanstveniki osvetljujejo z različnih problemskih zornih kotov. Ta naj bi bila v prihodnosti vedno bolj pogost pojav, saj se vsak človek začne v določenem trenutku spraševati o stanju planeta in njegovi prihodnosti, ob misli, da lahko kot posameznik naredi le »nekaj«, pa se v njem že sprožijo občutki nemoči in zaskrbljenosti.

Eno izmed rešitev vidijo tudi v spremenjenem načinu prevoza v službo. Kar 77 % ljudi v ZDA (podatek iz leta 2018) naj bi se v službo prevažalo z avtomobilom. S tem so eden izmed največjih onesnaževalcev okolja, raziskava iz VB, ki je preučevala občutke zadovoljstva med populacijo ob prevažanju v službo, pa je pokazala, da večina dnevnih vozačev sploh ni marala vožnje in vsakodnevne ujetosti na cesti. Še več, ljudje so se pri vsakdanjih opravilih težje koncentrirali od tistih, ki so to pot opravili peš ali s kolesom. Zanimivo je tudi, da so se boljše počutili in bili bolj produktivni dlje kot so hodili, medtem ko so bili vozači z daljšanjem trajanja vožnje še bolj vzkipljivi in tečni v vsakdanjih odnosih. Popolne korelacije z eko-tesnobo niso potrdili, a neizogibno je, da hoja povečuje zadovoljstvo in zmanjšuje stres, poleg tega ne onesnažuje okolja in lahko prispeva k lajšanju eko-tesnobe. Na enostaven način lahko rešujemo okolje in poleg tega še sebe.

Znervirani voznik na poti v službo

Problem se pojavi, če je pot v šolo ali službo enostavno predolga, kolesarske steze in pločniki pa slabo urejeni. Raziskovalci so tudi za to našli rešitev, uporaba javnega prevoza naj bi imela podoben učinek. Še vedno moraš del poti opraviti peš, vožnja je okolju veliko bolj prijazna, čas na poti pa lahko porabiš za druge aktivnosti: učenje, druženje s prijatelji, branje … Možnosti je veliko. Predpogoj je seveda dobro razvit javni potniški sistem, pa vendar ima danes večina držav dobro razvito infrastrukturo.

Dekle med branjem časopisa na podzemni železnici

Veliko ljudi je s pojavom koronakrize začelo delati od doma. In čeprav s tem popolnoma izgine stres ob prevažanju v službo, se pojavijo druge skrbi, kot je strah povezan z virusom in ujetost v isto okolje. Tudi te lahko rešuješ z inovativnimi idejami. Že z malimi koraki za bolj zeleno prihodnost lahko dosežeš velike spremembe in zmanjšaš stres v vsakdanjem življenju; reševanje okolja je lahko tudi dobra osebna terapija.

Kako do zaposlitve v času koronske krize?

Kam se ob iskanju zaposlitve splača usmeriti svojo energijo in čas?

Spoznaj se s tehnologijo

Podjetja se prilagajajo razmeram in usmerjajo v delo od doma. Ob prijavi na delovno mesto je velika prednost, če lahko pokažeš, da si vešč tehnologije.

Prav tako so se podobno kot številni drugi dogodki tudi razgovori za službo prestavili na splet. Prek ekrana je lahko še težje narediti dober prvi vtis, zato se pripravi vnaprej. Pomembno je, da izpadeš profesionalno in pripravljeno. Tule je nekaj napotkov:

  • Glej naravnost v kamero zaradi očesnega stika.
  • Obleci se od glave do pet kot za pogovor v živo.
  • Izberi preprosto, čisto ozadje.

Izboljšaj profil LinkedInlinkedin logo

Tvoj službeni profil na strani LinkedIn je tvoj življenjepis. Iz tebe lahko pri delodajalcu naredi dobrega kandidata ali le še eno številko.

Nekaj nasvetov za izboljšanje profila:

  • Tvoj opis naj bo zanimiv in prepričljiv.
  • Vključi večje dosežke, ne le delovnih izkušenj.
  • Zapiši svoje veščine, še posebno na področju tehnologije in uporabe programov.

Če kljub temu ne uspeš do službe na svojem področju, je morda čas za (začasno) preusmeritev.

Preizkusi se samostojno

Kot samostojni podjetnik lahko svoje delo vzameš v svoje roke. To sicer terja več organizacije, a plača račune.

»Vroča« področja v tem trenutkuilustracija zdravnika

Koronska kriza je ponovno pokazala, da potrebujemo zdravstveni kader. Spremljaj tudi dolgoročne spremembe na trgu dela. Področje, ki se zanesljivo razvija, je tehnologija. Delovna mesta se odpirajo na področjih računalništva, varovanja na spletu in analitike.

Področja, kjer se v Sloveniji trenutno išče kader, so izobraževanje in šport, gradbeništvo, strojništvo, zdravstvo in socialne storitve.

Najboljši zgodovinski romani

0

Dolgi večeri so pred nami in zakaj ne bi namesto Netflixa raje preživel nekaj časa v družbi dobre knjige. Zgodovinski romani so kot nalašč za to obdobje, zato ti spodaj predstavljamo bisere tega žanra, v katerih se boš kar izgubil.

Sarah Waters – Žeparka

Sarah Waters je kraljica zgodovinskih romanov. Vse njene knjige so debele, ampak z razlogom. Mojstrica je pri ustvarjanju vzdušja in transportu bralca v preteklost. Ena njenih najboljših knjig je Žeparka, ki se dogaja v drugi polovici devetnajstega stoletja. Sirota Sue Trinder odrašča med malimi tatovi pod varstvom ge. Sucksby in njene družine. Usoda Sue pa je povezana z usodo neke druge sirote, ki odrašča v bližnjem mračnem dvorcu. Zgodba je zapletena in polna preobratov, s tabo pa bo ostala še nekaj časa. Knjiga je bila nominirana za nagrado Man Booker.

Naslovnica

Kate Mosse – Labirint

Še ena kraljica zgodovinskih romanov, ki se odvijajo v Franciji. Gre za prvi del trilogije, Kate Mosse pa je znana po tem, da zgodbo v sedanjosti prepleta z zgodbo v preteklosti. Labirint govori o dveh ženskah, ki ju ločujejo stoletja, veže pa ju usoda in skrivnost francoskega srednjeveškega mesteca Carcassonne. Arheologinja Alice Tanner v sodobnem času odkrije vzorec labirinta in prstan, ki v njej sproži videnja preteklosti. Njena duša dvojčica pa je Alaïs, ki je v Carcassonnu živela v letu 1209. Sekto, ki ji je pripadala, je Katoliška cerkev razglasila za heretično, zato so njeno mesto napadli križarji. Alaïs mora varovati knjigo, povezano s svetim gralom, ki jo mora zaščititi pred lastno sestro. Napeta zgodba, ki ti ne bo pustila spati.

Naslovnica

Anna-Marie Crowhurst – The Illumination of Ursula Flight

Če bi rad bral zabaven zgodovinski roman, je tale pravi zate. Ursula Flight je samosvoje dekle, rojeno na noč kometa. Kljub pričakovanjem tedanje družbe Ursula uživa v branju, pisanju in astrologiji. Po srečanju s slavno igralko želi postati scenaristka, pot za žensko v tedanjem času pa ni ravno postlana z rožicami. Sreča se tudi s prvo ljubeznijo, pričakovanji družbe in odraščanjem. Zelo zabavna zgodba, ki je odlična tudi v audio obliki.

Naslovnica

Mary Ann Shaffer in Annie Barrows – Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov

Uf, kakšen naslov. Tak, ki ga kar težko izgovoriš. Sama knjiga pa je čudovita zgodba o moči prijateljstva in knjig v času nemške okupacije. Pisateljica Juliet po koncu druge svetovne vojne išče novo temo za svojo naslednjo knjigo. Ko prejme pismo moškega iz Guernseyja, ki ga nikoli ni spoznala, se začne njuno dopisovanje. Kmalu odide na otok, ki je bil med vojno pod nemško okupacijo in spozna ljubitelje literature ter njihove zgodbe. Kratek roman, ki ti bo ogrel srce.

Naslovnica

Kate Morton – Pozabljeni vrt

Še ena legenda zgodovinskih romanov. Za Kate Morton je značilen preplet različnih zgodb in časovnih okvirjev. V Pozabljenem vrtu spremljamo tri med seboj povezane zgodbe. Prva se odvija pred prvo svetovno vojno, ko štiriletna deklica po plovbi iz Anglije v Avstralijo ostane sama na pomolu. Spomni se samo tega, da ji je skrivnostna Pisateljica obljubila, da bo pazila nanjo, vendar se je izgubila. V letu 1975 se Nell odloči potovati v Anglijo, da bi odkrila resnico o svoji družini. Pot jo pripelje do graščine Blackhurst v Cornwallu. Leta 2005 Cassandra, Nellina vnukinja, po babici podeduje kočo na pečini, ki stoji na posestvu Blackhurst. Kako so te tri zgodbe povezane in kaj leži v ozadju? Čudovita zgodba, o kateri razmišljam že tri leta, vse odkar sem jo prebrala.

Naslovnica

Dodie Smith – I Capture the Castle

Roman v obliki dnevnika se dogaja v letu 1934, ko sedemnajstletna Cassandra Mortmain piše o svoji nenavadni družini. Živijo namreč v propadajočem gradu, njen oče pa je slaven pisatelj, ki ga že leta pesti pisateljska blokada. Družina je na robu preživetja, ko posestvo, na katerem stoji njihov dom, preide v roke dveh mladih ameriških bratov. Cassandra in njena starejša sestra se znajdeta v vrtincu ljubezenskih zapletov, smešnih prigod in ganljivih odkritij. Po knjigi je posnet tudi film, v katerem igrajo Romola Garai, Henry Cavill in Bill Nighy.

Naslovnica

Markus Zusak – Kraljivka knjig

Ta knjiga z razlogom velja za enega najboljših zgodovinskih romanov. Pisanje je tako čudovito, da lahko občuduješ prav vsak odstavek. Pripovedovalka je Smrt. Tako je, Smrt. Zgodba je postavljena v drugo svetovno vojno, glavna junakinja je Liesel Meminger, ki živi pri rejniški družini. Njeno mamo, komunistko, so namreč transportirali v Dachau. Liesel ne zna brati, kljub temu pa na pogrebu svojega brata prvič ukrade knjigo, in sicer srhljivi priporčnik za grobarje. Njen rejniški oče jo nauči brati in knjige postanejo njena strast. Med bombnimi napadi jih deli z drugimi, razmere pa se zaostrijo, ko njena družina v kleti začne skrivati Žida.

Naslovnica

Taylor Jenkins Reid – Vseh sedem mož Evelyn Hugo

Že naslov te knjige je tak, da te kar pritegne. Hollywoodska ikona Evelyn Hugo se v starosti odmika od oči javnosti, končno pa je pripravljena povedati resnico o svojem življenju. Za to nalogo izbere neznano novinarko Monique Grant. V zgodbi spremljamo igralsko pot Evelyn Hugo, vse od preteklega blišča Hollywooda do današnjega dne. Hkrati pa odkrivamo resnico o njenih ljubezenskih sopotnikih. Čudovita knjiga, ki ti bo pričarala blišč Hollywooda v petdesetih letih.

Naslovnica

Vinski slovar – Od mošta do vina s terminologijo v malem prstu!

Kolikokrat se vam zgodi, da se znajdete sredi debate, ko kdo učeno z bogatim vinskim izrazoslovjem razlaga o žlahtni kapljici, vi pa v zadregi samo nemo kimate? V sodelovanju z vinsko kletjo Zlati grič smo pripravili najpogostejše vinske termine in jih razložili na način, ki jih bo približal tudi rekreativnim vinoljubcem!

Ker nas je ravno obiskal sveti Martin in se vinski pogovori vrtijo okoli letošnje letine in samega procesa nastanka vina, smo tokrat v fokus postavili prav to izrazoslovje. Imate radi samotok s prešancem? Ste zmedeno dvignili obrv? Berite dalje, kmalu boste veselo prikimali.

Alkoholno vrenje (ali alkoholna fermentacija)

Med fermentacijo kvasovke pridno spreminjajo sladkor v alkohol, ob tem pa se sproščata ogljikov dioksid in toplota. Po zaključenem procesu iz mošta nastane vino.

Barik (fr. barrique)

Najbolj znan tip hrastovih sodov z volumnom 225 l, izvorno s področja Bordeaux. Uporablja se za fermentacijo in zorenje, saj les omogoča ravno pravšnji dostop kisika, vino v stiku s hrastovim lesom pa vsrka značilne in zaželene arome (npr. po vanilji, karameli, dimu itd.)

Bistrenje

Je postopek pri pridelavi vina, kjer se pred stekleničenjem odstranijo netopni delci (odmrle celice kvasovk, bakterije, proteini, pektini, delci jagodnih kožic, pulpe in pecljev).

Droži

Usedlina odmrlih kvasovk, pečk, pulpe, pecljev in tartratov (kristalov vinske kisline), ki ostane na dnu soda med in po alkoholnem vrenju.

Filtriranje

Je postopek ločevanja tekočine in trdnih delcev v njej. Najpogosteje gre za prečrpavanje vina skozi različne vrste filtrov (membran), ki zadržijo trdne delce. S tem se doseže bistrost in stabilnost vina, vedno več vinarjev, ki zagovarjajo naravno pridelavo, pa meni, da filtracija osiromaši okus vina.

Klobuk

Gre za plast jagodnih kožic, pešk in pecljev, ki se ob sproščanju ogljikovega dioksida med alkoholnim vrenjem drozge dvigne na površino mošta. Klobuk je potrebno potapljati in podaljševati čas stika jagodnih kožic z moštom.

Kvasovke

Enocelični organizmi, ki v odsotnosti kisika med procesom alkoholnega vrenja ogljikove hidrate (sladkor) spreminjajo v ogljikov dioksid in etanol.

Maceracija

Je namakanje jagodnih kožic in ostalih trdnih delcev v vinu po zaključenem alkoholnem vrenju. Alkohol takrat prične delovati kot topilo za ekstrakcijo barvil, taninov in arom iz jagodnih kožic. Trajanje maceracije je odvisno od želenega značaja vina.

Mošt

Nepovret grozdni sok, ki nastane s stiskanjem ali drozganjem grozdnih jagod. Izraz mošt uporabljamo do zaključka alkoholnega vrenja, ko ta postane vino.

Pozna trgatev

Gre za oznako na vrhunskih vinih ZGP, pridelanih iz grozdja, ki je obrano teden ali dva po običajni trgatvi. Lahko je suho ali pa ima nizko vsebnost nepovretega sladkorja.

Prešanec

Del grozdnega mošta, ki se pridobi s prešanjem. Ima večjo vsebnost pektinov, proteinov, mineralov, barvil, fenolov, kislin in manj sladkorja. Vinar se običajno po lastni presoji odloči, kolikšen delež prešanca bo združil s samotokom, ki je sam po sebi boljše kakovosti in manj trpek.

Samotok

Sok, ki priteče iz zmečkanega oz. zmletega grozdja pred stiskanjem. Običajno je boljše kakovosti ter ima nižjo vsebnost taninov.

Do 2030 konec uničevanja gozdov?

0

Prejšnji teden je v Glasgowu potekala podnebna konferenca združenih narodov (COP26). Več kot 100 voditeljev držav je na njej podprlo deklaracijo, da bodo do leta 2030 ustavili izsekavanje gozda in uničevanje zemlje. V ta namen bodo namenili javna in zasebna sredstva v vrednosti 19 milijard dolarjev.

Na listi podpisanih držav so tudi Rusija, Brazilija, Indonezija in Kitajska. Tako lista skupaj predstavlja približno 85 % svetovne gozdne površine.

V uradni izjavi je deklaracijo naznanil premier Velike Britanije Boris Johnson, ki je dejal: »Imeli bomo možnost, da končamo človekovo nadvlado nad naravo in postanemo njen skrbnik«.

Predsednik ZDA Joe Biden je temu dodal, da do 2030 nameravajo povrniti več kot 200 milijonov hektarjev gozdnih in preostalih ekosistemov.

Blažilnik klimatskih sprememb

Eden glavnih razlogov za reševanje narave in gozdov je dejstvo, da po podatkih inštituta World Resource gozdovi absorbirajo približno 30 % emisij ogljikovega dioksida. Tako preprečijo njihov vhod v ozračje in še večje ter hitrejše podnebne spremembe.

V zadnjih letih je problem izsekavanja gozdov postajal samo še večji. Samo v letu 2020 smo izgubili več kot 250 tisoč kvadratnih kilometrov gozdov. Za lažjo predstavo gre za površino, večjo od Združenega kraljestva.

Novonastala deklaracija tako konkretno razširi in izboljša podobno sprejeto deklaracijo iz leta 2014, ki jo je podpisalo le 40 držav. Med njimi takrat ni bilo Brazilije, kjer je amazonski deževni pragozd, in Rusije, ki ima približno 1/5 gozdov sveta. Vseeno so nekatere nedržavne organizacije izrazile skrb nad tem, kako bodo države dejansko izvedle prisego.

V okviru sporazuma bo 12 držav med leti 2021 in 2025 prispevalo 12 milijard dolarjev javnega financiranja v pomoč razvijajočim se državam. Dodatnih 5 milijard bodo prispevali zasebni investitorji.

Skrbniki skupnosti

Pomembna podpisnica je Brazilija, ki je do sedaj pod predsednikom Jairom Bolsonarom konkretno posegala v in uničevala amazonski deževni pragozd. Njegovo uničenje bi lahko vodilo do katastrofalnih posledic, med glavnimi bi bile velike podnebne spremembe in nastanek savane na območju pragozda.

Brazilija je tudi sama najavila načrt, da do leta 2028 konča ilegalno izsekavanje gozdov. Za zdaj pravih ukrepov še ni videti, saj uničevanje deževnega gozda ostaja na ravni, ki ni bila videna od leta 2008.

Poleg tega se je pet držav skupaj z dobrodelnim ustanovam zavezalo, da bodo za podporo ohranjanja gozdov avtohtonih prebivalcev in krepitve njihovih pravic do zemljišč zagotovili 1,7 milijarde dolarjev financiranja. Ravno avtohtoni prebivalci naj bi po ugotovitvah okoljevarstvenikov bili najboljši zaščitniki gozdov.

Svetovni voditelji so si na srečanju ponovno zadali cilj, da globalno segrevanje omejijo na 1,5 stopinje Celzija. Pri zastavljenem cilju bodo veliko vlogo igrali gozdovi, ki so pri ustavljanju globalnega segrevanja ključni. Zato je naloga jasna, rešimo gozdove, da rešimo planet.

Novi korona dodatki, odškodnine pri cepljenju in pozabljeni študenti v vladnem predlogu

Vlada je na današnji novinarski konferenci predstavila sprejet zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb, omilitev, obvladovanje in odpravo posledic covid-19. V predlogu najdemo nove dodatke za upokojence, samostojne podjetnike, invalide, civilno zaščito in druge. Študenti in dijaki dobijo dodatek le v primeru, da gre za prostovoljce v zdravstvenih ustanovah. Uvedle bi se tudi odškodnine za cepljene v primeru, da je bilo cepivo razlog za poslabšanje zdravja.

Korona dodatki za več skupin

  • Upokojenci s pokojnino, nižjo od 510 evrov, bodo dobili 300 evrov izrednega dodatka. Tisti, ki imajo pokojnino med 510 in 612 evri, bodo dobili 230 evrov. Prejemniki pokojnin od 612 do 714 evrov pa 130 evrov. Kot je dejal minister za finance Andrej Šircelj, naj bi bil dodatek izplačan že decembra.
  • Vladni predlog predvideva tudi enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov kmetom (nosilcem ali članom kmetije) z dohodki pod 591,2 evra, ki so stari več kot 65 let in niso prejemniki pokojnin.
  • Vlada predlaga dodatek za invalide v višini 150 evrov.
  • Plačilo bodo dobili tudi pripadniki civilne zaščite ter dijaki in študentje prostovoljci, ki pomagajo v zdravstvenih ustanovah. Dodatek bo znašal 30 evrov na dan za civilno zaščito in 25 evrov za dijake oziroma študente.

Podaljšanje turističnih bonov

Turistični boni (iz leta 2020) bi lahko bili podaljšani do konca junija 2022. Za letošnje bone pa tega ni treba urejati zakonsko, zadoščal bo sklep vlade, s katerim bodo BON21 podaljšali v naslednje leto.

Odškodninska odgovornost pri cepljenju ali zdravljenju z zdravilo za covid-19

Kot je na novinarski konferenci povedal minister za zdravje Janez Poklukar je uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti Covid-19. Zato se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda na zdravju. Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje covid-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani.

Dodatek za karanteno

Plačilo samostojnim podjetnikom, kmetom in družbenikom enoosebnih družb, ki so v karanteni ali pa so v karanteni njihovi otroci. Poseben dodatek v višini 250 evrov za deset dni, 500 evrov za dvajset dni oziroma 750 evrov za en mesec.

Olajšanje nabave hitrih testov v gospodarstvu

Pomoč pripada podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, samozaposlenim in bo znašal 60 evrov na delavca. To je del olajšanja nabave hitrih testov za gospodarstvo.

Predlog zakona je bil predstavljen na vladni novinarski konferenci. Na povezavi je na voljo tudi posnetek novinarske konference in s tem predlogi, ki smo jih zapisali v prispevku. Še enkrat ponavljamo, da gre za predlog zakona in ne sprejetje zakona.