3 triki, kako ravnati z denarjem in obvladovati finančna tveganja

Herman in partnerji
-
0

Ravnanje z denarjem je veščina, ki se jo moramo sami priučiti. Sploh mladi se velikokrat kar naenkrat znajdejo pred izzivi »sveta odraslih« brez te temeljne veščine, zato prihaja do tveganj pri ravnanju z denarjem in prav je, da se naučimo ta tveganja tudi obvladovati. Ena izmed pomembnih spretnosti in osnova za premišljene odločitve pri obvladovanju tveganj je tudi finančna pismenost, ki omogoča finančno svobodo in stabilnost, zato spodaj predstavljamo 3 trike, ki vam bodo pomagali postati gospodar svojih financ:

  1. Za plačevanje izberite gotovino – ko plačujete s kreditnimi karticami, pogosto nimate občutka, koliko denarja zapravite, saj fizično ne date nič od sebe. Ko imate denar v gotovini, pridobite tudi čas za premislek, kaj z njim storiti in posledično ste pri nakupovanju bolj prisotni.
  2. Beleženje stroškov – na tedenski ali pa mesečni ravni naredite pregled svojih stroškov. Na list papirja ali v beležko zapišite, kakšni so vaši prihodki in odhodki. S tem boste ozavestili, kam gre vaš denar. Z analiziranjem odhodkov boste lažje načrtovali svoje prihodnje nakupe.
  3. Planiranje odhodkov – po tem, ko ste analizirali svoje stroške, lahko naredite plan, koliko in čemu boste namenili denar. S tem pridobite še dodaten nadzor nad vašimi financami.

Finančnemu opismenjevanju mladih je namenjen projekt LIT, ki na zabaven način izobražuje o tveganjih in spoznavanju finančnega sektorja. Finančna pismenost lahko med drugim učinkuje v smeri denarnih prihrankov, ustvarjanja finančnih prilivov ter zmanjševanju obsega dela za enak zaslužek.

Rezultati mednarodne raziskave OECD (2020) o finančni pismenosti kažejo, da zlasti mladi niso dovolj finančno pismeni in finančno odporni, da bi učinkovito vsakodnevno obvladovali finančna tveganja. Imajo bistveno nižjo oceno finančne pismenosti in finančnega odnosa kot starejši, prav tako imajo nižje finančno znanje in manj preudarno finančno vedenje. To je še posebej zaskrbljujoče v času krize zaradi pandemije COVID-19, ki bo verjetno povzročila znaten gospodarski in finančni pritisk na posameznike in preizkusila njihovo sposobnost ohranjanja finančnega blagostanja.

Prestižna nagrado EISA za najboljšo pametno uro

Huawei
-
0

Podjetje Huawei Consumer BG je s strani organizacije Expert Imaging and Sound Association (EISA), ki jo sestavlja 55 najbolj priznanih revij s področja potrošniške elektronike na svetu, za pametno uro Huawei Watch 3 Pro prejelo nagrado »Best Smartwatch 2021-2022«.

Člani organizacije EISA so pohvalili vrhunsko obliko pametne ure Huawei Watch 3 Pro. »Zahvaljujoč ohišju iz titana in 1,43-palčnemu zaslonu AMOLED, zaščitenim s safirnim steklom, je ura videti odlično in daje pridih sodobne elegance.« Opozorili so tudi na njene številne funkcije. »Napredni operacijski sistem prinaša številne aplikacije in funkcije, vključno s spremljanjem srčnega utripa in nasičenosti kisika v krvi, zaznavanjem padca[1] ter več kot 100 športnih načinov.«

Huawei Watch 3 Pro je pametna ura z operacijskim sistemom HarmonyOS zasnovana in izdelana za prihodnost. Uporabniku nudi popolnoma nove možnosti uporabe, ki ponazarjajo Huaweievo strategijo z umetno inteligenco podkrepljenega življenja »1+8+N«. Poleg profesionalnih funkcij spremljanja zdravja in telesne pripravljenosti ter 21-dnevne avtonomije baterije[2], vključuje visoko natančno tipalo za merjenje temperature kože.

»Potem, ko je priznanje lani prejela pametna ura Huawei Watch GT 2, smo izjemno počaščeni, da smo prejeli nagrado EISA tudi za našo najnovejšo pametno uro Huawei Watch 3 Pro,« je dejal Kevin Ho, glavni operativni direktor podjetja Huawei Consumer BG. »Huawei namerava najnovejšo tehnologijo, vznemirljive izkušnje in tehnološki napredek deliti z ljudmi po celem svetu. Zato je pametna ura Huawei Watch 3 Pro enako neodvisna in zmogljiva kot pametni telefon. V čast mi je, da so prepoznali kakovost funkcij celodnevnega spremljanja zdravja in telesne pripravljenosti, ki našim uporabnikom omogočajo boljši nadzor nad svojim telesom.«

Nagrada eisa

Nadgradnja pametnih ur serije Huawei Watch 3

Že tako impresivne zmogljivosti pametnih ur serije Watch 3, ki jih je prepoznala organizacija EISA, so z novo posodobitvijo še boljše. Še dodatno je izboljšana avtonomija baterije, na voljo je možnost personaliziranega videza številčnice z lastnimi kratkimi video posnetki, omogočeno poslušanje glasbe brez povezave in dodana funkcija prepoznave kretenj.

Po zaslugi visoko zmogljive strojne in programske opreme, lahko lastne, 5 do 10 sekund dolge video posnetke, vključite v digitalno številčnico[3]. Funkcija je dosegljiva v aplikaciji Zdravje (Health) v razdelku z nastavitvami. Poleg možnosti oblikovanja lastnih številčnic, je na voljo izredno širok seznam že narejenih umetniških in animiranih številčnic.

Nadgrajen je že tako impresiven način dolgega delovanja baterije, ki pri modelu Huawei Watch 3 Pro zagotavlja impresivno tritedensko avtonomijo baterije. V tem načinu je po novem na voljo devet različnih številčnic, glasovna opozorila v vadbenih načinih in merjenje nasičenosti kisika v krvi (SpO2) med beleženjem teka in hoje.

Poleg tega lahko zdaj na pomnilnik ure prek aplikacije Zdravje prenesete glasbene datoteke za poslušanje brez povezave[4]. Huawei pa je vključil tudi prepoznavo kretenj, med drugim utišanje zvonjenja z obračanjem zapestja.

Širok ekosistem naprav

Poleg odličnih pametnih ure serije Watch 3, Huawei slovenskim uporabnikom nudi še številne druge nove naprave, od tabličnega računalnika MatePad 11 in pravih brezžičnih stereo slušalk FreeBuds 4, do pametne zapestnice Band 6 in računalniškega monitorja MateView.

Pred začetkom novega šolskega in študijskega leta, pa so pri Huaweiu pripravili še atraktivno ponudbo BACK TO SCHOOL, ki prinaša vrhunske naprave po odličnih cenah. V ponudbi boste našli številne pripomočke, ki vam lahko olajšajo delo in učenje, med drugim prenosne in tablične računalnike, telefone P40 lite, slušalke FreeBuds 4i in pametne ure Watch GT 2 ter Watch Fit.

[1] Funkcije niso zasnovane kot medicinski pripomoček in niso namenjene diagnosticiranju, zdravljenju ali preprečevanju katerekoli bolezni. Vse podatke in meritve je treba uporabljati samo za osebno uporabo.

[2] Način ultra dolge avtonomije baterije na pametni uri Huawei Watch 3 Pro zagotavlja 21 dni delovanja v naslednjih scenarijih: omogočenem načinu ultra dolgega delovanja, tovarniških nastavitvah ure, omogočenem spremljanju srčnega utripa, vključeno analizo spanja TruSleep, 30 minutah klicev prek povezave Bluetooth na teden, 90 minutah vadbe na teden z omogočenim sprejemnikom satelitske navigacije, omogočenimi obvestili (50 sporočil SMS, 6 klicev in 3 alarmi na dan) in ob 200-kratnem vklopu zaslona.

[3] Dodajanje lastnih video posnetkov na številčnico ni mogoče na pametnem telefonu s sistemom iOS.

[4] Poslušanje glasbe ni mogoče na pametnih telefonih s sistemom iOS.

Vrhunske slušalke Huawei FreeBuds 4 že na voljo v Sloveniji

Huawei
-
0

Dolgo pričakovane prave stereo brezžične slušalke (TWS) Huawei FreeBuds 4 so od ponedeljka, 2. avgusta, na voljo na slovenskem trgu. Izbirate lahko med zamrznjeno srebrno ali keramično belo barvo, jih kupite do 23. avgusta oziroma do odprodaje zalog, pa boste brezplačno prejeli še vrhunsko pametno zapestnico Huawei Band 6. Cena slušalk znaša za 149 €.

Slušalke FreeBuds 4 so prikaz sposobnosti odlične tehnologije aktivnega odpravljanja hrupa (ANC), ki jo je Huawei predstavil že v prejšnjih generacijah svojih slušalk. Z drugo generacijo tehnologije aktivnega odpravljanja hrupa, kakovostnim zvokom visoke ločljivosti in inteligentno povezljivostjo, pa slušalke Huawei FreeBuds 4 dvigujejo zvočno izkušnjo na popolnoma novo raven.

Nov standard odpravljanja hrupa

Kot prve prave brezžične stereo (TWS) slušalke odprtega tipa na svetu, prinašajo zmožnost odpravljanja hrupa z dvema mikrofonoma. Ker zaznavata zvoke okolice z večjo natančnostjo, slušalke Huawei FreeBuds 4 dosegajo vodilno raven delovanja te zmogljivosti v industriji. Za učinkovito odpravljanje hrupa v različnih situacijah, slušalke FreeBuds 4 uporabljajo tehnologijo prilagajanja ušesom (AEM – Adaptive Ear Matching). Med vklopljeno funkcijo ušesna čepka samodejno zaznata obliko obeh ušes in določita optimalne nastavitve za vsakega uporabnika posebej, s čimer so pri Huaweiu dosegli najbolj udobno izkušnjo uporabe tovrstnih slušalk do zdaj.

Zvočna odličnost za poglobljeno izkušnjo

Slušalke Huawei FreeBuds 4 uporabljajo kompozitno membrano iz tekočega kristala (LCP), ki podpira frekvenčno območje do 40 kHz in zagotavlja zvok visoke ločljivosti. Zaradi reprodukcije visokih tonov praktično brez izgube kakovosti, ti zvenijo bogatejše in polnejše. Poleg tega so slušalke opremljene s 14,3 mm dinamičnim gonilnikom, ki ustvari bogatejše in bolj globoke nizke tone.

Kar zadeva zmogljivosti reprodukcije nizkih tonov, so slušalke Huawei FreeBuds 4 opremljene z novo razvitim pogonom za izboljšanje nizkih tonov, basovsko cevjo in elektroniko, ki skupaj tvorijo zaprto zvočno votlino. V primerjavi s slušalkami Huawei FreeBuds 3 se lahko pohvalijo z bistveno boljšo zrakotesnostjo in zvočnim tlakom, medtem ko je prostornina basovske cevi večja za 15 %, kar zagotavlja okrepljen resonančni učinek med zrakom in prepono.

Dolg čas uporabe

Ko je funkcija aktivnega odpravljanja hrupa izklopljena, slušalke Huawei FreeBuds 4 nudijo 4 ure neprekinjenega predvajanja glasbe. Skupaj s polnilnim ohišjem ta čas naraste na 22 ur. Če je odpravljanje vklopljeno, slušalke delujejo 2,5 ure. Poleg tega vodilna tehnologija hitrega polnjenja zagotavlja 2,5 ure zvočnih užitkov po le 15-minutnem polnjenju. Ko boste zunaj ali se vam bo mudilo, vam tako ne bo treba skrbeti za napolnjenost baterij.

Slušalke Huawei FreeBuds 4 se sicer brezšivno povezujejo z vsemi pametnimi napravami iOS, Android ali Windows in podpirajo funkcijo povezave z dvema napravama. Na ta način lahko uživate v najljubši glasbi, filmu ali seriji, ne da bi zamudili klic, saj slušalke v tem primeru samodejno zaustavijo predvajanje in se preklopijo na pametni telefon.

Širok ekosistem naprav Huawei

Huawei je nedavno poleg brezžičnih slušalk FreeBuds 4 sicer predstavil še pametne ure serije Watch 3, pametne zapestnice Band 6, novo serijo tabličnih računalnikov MatePad, ki obsega modele MatePad Pro 12.6, MatePad Pro 10.8 in MatePad 11 ter računalniška monitorja MateView in MateView GT, ki se pridružujeta 23,8-palčnemu modelu Huawei FullView.

Drzen preizkus novih pametnih ur

Prav nove ure Watch 3 pa del izjemne dogodivščine EuroTrip. Ker Watch in Watch 3 Pro odlikuje odlična avtonomija baterije, so se pri Huaweiu odločili to dokazati tudi v praksi. Z uro Watch 3 Pro so opremili dva drzna pustolovca Zuzio in Andrzeja Treneiro, ki sta se podala na štiri tisoč kilometrov dolgo pot po Evropi, vendar s prav posebno zanko – na 21-dnevnem popotovanju, na katerem bosta prečkala 8 držav, naj ne bi uporabila polnilca. Tako bosta uro podvrgla resnično težki preizkušnji.

Del njune zgodbe pa ste lahko tudi vi. S pustolovcema se boste namreč lahko srečali 12. avgusta med 19. in 22. uro v Bistroju Švicarija, ko se bosta ustavila v Sloveniji.

Več informacij na: https://consumer.huawei.com/si/

Jeff Bezos hoče kupiti pogodbo z NASO

Janko Šali
-
0

Najbogatejši zemljani se spet prerivajo za profite v vesoljski industriji.

Prvi med milijarderji Jeff Bezos je v odprtem pismu pozval NASO, da podpiše pogodbo z njegovim podjetjem Blue Origin, v zameno pa jim ponuja 2 milijardi ameriških dolarjev. To ni prva pritožba in poskus pridobitve pogodbe, ki bi podjetjem preko sodelovanja z NASO prinesla miljarde davkoplačevalskega denarja.

Vsi bi radi sodelovali z NASO

Zgodba se je začela 16. aprila, ko je podjetje Elona Muska SpaceX edino dobilo takšno pogodbo. NASA je objavila razpis vesoljskim podjetjem, ki bi zagnala HLS (Human Landing System), projekt, ki bi človeka spet spravil na Luno. Zadnji pristanek na Luni je bil leta 1972. Mnogi se sprašujejo ali je to sploh smiselno in zakaj, vendar to ne moti novih podjetij za vesoljski turizem. Spustila so se v tekmo, katero lahko čim ceneje ponudi svojo postavitev HLS-ja, na koncu pa je bil izbran SpaceX. Temu so sledile pritožbe, tožbe in veliko pisanja po Twitterju, saj se rivali kot sta Blue Origin in Lockhead Martin niso mogli sprijazniti z odločitvijo NASA. Najbolj jih je bolelo, da je NASA izbrala le eno podjetje, saj naj bi pomanjkanje konkurence prinašalo pomanjkanje kakovosti in ambicije.

NASA potrebuje denar, Jeff Bezos ga ima

Graf financiranja NASE
Vse od 70ih NASA dobiva vedno manj državnih sredstev.

SpaceX je ponudil zagon HLS-ja za slabe tri milijarde dolarjev, Blue Origin pa jih je zahteval šest. NASA je SpaceX izbrala tudi zato, ker so s svojimi nekaj tisoč izstreljenimi sateliti pokazali več obetavnosti kot Blue Origin. Po drugi strani pa je pred nekaj tedni Jeff Bezos poletel v vesolje na svoji lastni raketi. Morda se je njegova namera, da sodeluje z NASA, po letu v vesolje okrepila, saj je zdaj pripravljen ponudbo Blue Origina zmanjšati za dve milijardi – razliko on časti, bi se reklo.

NASA se v zadnjih letih sooča z denarnim primankljajem, kar jo sili, da sprejme pogodbo z le enim izmed podjetij. Vse od časov hladne vojne in vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in ZDA, je njihov proračun kopnel, saj doseganje daljnega vesolja in velikih ciljev kot kaže ni več v modi. Vse do zdaj, ko so priložnost pograbila zasebna vesoljska podjetja. Bezos se v svojem pismu zaveda njihovih finančnih težav, a poudarja, da je konkurenca nujna in da NASA mora sprejeti pogodbo s še enim podjetjem, njegovim Blue Origin. V zameno bo dodatne stroške kril sam – saj je vendar najbogatejši človek na Zemlji.

Zakaj na Luno po 50 letih?

Na spletni strani NASA lahko preberemo, da imajo v načrtu na Luno poslati prve ljudi po skoraj 50 letih. Na Luno bosta prvič stopila ženska in nekdo, ki ni bele rase. V svojem poročilu so zelo ponosni na to, meni pa se zdi, da gre bolj za modno muho in dobro reklamo. Kaj nam pomaga enakopravnost v vesolju, če je na Zemlji ni. Vendar ni vse tako nekoristno. Pristanek bo priložnost za testiranje najnovejših tehnologij, v daljni prihodnost pa bi Luna lahko bila postojanka, s katere bomo segali globlje v vesolje.

NASA Picks SpaceX for Artemis Human Lunar Lander Development

Viri:

https://www.reuters.com/lifestyle/science/bezos-offers-nasa-2-billion-exchange-moon-mission-contract-2021-07-26/

https://www.nasa.gov/press-release/as-artemis-moves-forward-nasa-picks-spacex-to-land-next-americans-on-moon

https://futurism.com/bezos-nasa-offer-contract

Za študente kronično primanjkuje ležišč

Monika Podlogar
-
0

Študijsko leto se je končalo, študentje pa se že ozirajo po novih najemnih nastanitvah. Čeprav je Slovenija majhna, se mora namreč kar velik delež študentov za čas študija preseliti v študijsko mesto. Tu pa nastane problem. Povpraševanje je veliko večje od ponudbe in študentski domovi, ki jih nudi država, se kmalu napolnijo.

Vsaj 10 odstotkov ležišč premalo

studentski dom
Študentski dom v Ljubljani. Tam primanjkuje kar 10 odstotkov ležišč. Vir: Študentski dom Ljubljana

Kot poroča STA, po podatkih Študentskega doma Ljubljana primanjkuje vsaj 10 odstotkov ležišč, zato država nudi subvencijo tudi pri zasebnikih. Izmed študijskih mest, kamor se selijo številni študentje, sta najbolj na udaru Ljubljana in mesta na Primorskem. Tam namreč študentske postelje ne dobijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje.

V Ljubljani so denimo zadnji študentski dom zgradili leta nazaj – davnega 1998. Zato Študentski dom Ljubljana v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport obravnava dve možni lokaciji za gradnjo novih študentskih domov v Ljubljani: na Litostrojski in na Roški cesti.

Vmes prišla še epidemija

Problem je nastal še z epidemijo: ker zavod v tem času ni izvajal javnih storitev, Študentski dom Ljubljana uporabnikom ni smel zaračunavati najemnine. Od države so prejeli sredstva za pokrivanje tekočih stroškov, to pa ni vsebovalo denimo stroškov investicijskih vzdrževanj in številnih drugih.

Prav tako so po odprtju študentskih domov zaznali stiske številnih stanovalcev – te pripisujejo omejitvam in prepovedim bivanja v domovih. Večja od težav je bilo tudi daljše zaprtje od sprva pričakovanega.

Brez subvencije do petkrat višja najemnina

Študentski domovi v Ljubljani, ki delujejo kot javni zavod, sicer razpolagajo s 7439 ležišči v 29 domovih po mestu, povprečna cena bivanja v domu za julij je bila 72,08 evra. Ob tem se cene subvencionirane stanarine gibljejo med 56,06 in 103,72 evra.

denar
Cene za študentske sobe so, sploh v Ljubljani, zelo visoke.

Študenti brez subvencionirane nastanitve sicer plačujejo tudi do kar petkrat višjo najemnino. Za 10 kvadratnih metrov veliko sobo z osnovno opremo s souporabo kuhinje in kopalnice brez subvencij študenti v Ljubljani odštejejo od 150 do 350 evrov. Cena je pogosto pogojena z lokacijo, ohranjenostjo stanovanja in z velikostjo. 12 kvadratnih metrov velika soba s souporabo kopalnice in kuhinje na ljubljanskem Mestnem trgu tako lahko stane tudi do 400 evrov.

Ne pozabi oddati prošnje!

Če želiš v prihodnjem študijskem letu bivati v študentskem domu oz. pri zasebnikih, ne pozabi oddati prošnje za sprejem oziroma podaljšanje bivanja v študentskih domovih ali za subvencijo bivanja v zasebnih nepremičninah. To moraš oddati do 16. avgusta. Takrat pa bodo znani tudi natančnejši podatki letošnjih prijav v študentske domove.

Vir. Mladina.si

V Tibetu so našli vsaj 28 novih virusov

Janko Šali
-
0

Znanstveniki so našli 15.000 let stare viruse, ki veliko obetajo.

Taljenje ledu na severnem in južnem polu prinaša katastrofo. Gladina morja se bo zvišala, spremenili se bodo morski tokovi. To bo povzročilo še večje in hitrejše podnebne spremembe kot jih doživljamo ravnokar. In že zdaj se zdi, da tako človek kot narava komaj dohajata tempo sprememb. A sprememb še ni konec. Zadnja leta znanstveniki opozarjajo na viruse, ki so bili tisoče let ujeti v arktični led, s taljenjem pa bi lahko ušli. Ljudje (ali bolje, naš imunski sistem) bi se srečali s sovražnikom, ki ni le nova varianta že v preteklosti premaganih (kot SARS-CoV-2), temveč popolnoma nova reč.

A preden se to zgodi, nam morda uspe preučiti nekaj teh starodavnih virusov. Skupina znanstvenikov z Univerze v Ohiu je analizirala vzorce ledu s Tibetanske planote in našla genske zapise več kot tridesetih virusov. Štirje so nam že poznani, vsaj 28 pa jih je prvič opaženih.

Led kot vstopnica v zgodovino Zemlje

Led v katerem so našli viruse je star približno 15.000 let in je s konca zadnje ledene dobe. Vzorce so nabrali s Tibetanske planote, natančneje iz ledenika Guliya. Na tamkajšnjem in podobnih ledenikih se plasti ledu nabirajo iz leta v leto, zato jih znanstveniki uporabljajo tudi kot kazalce zgodovine Zemlje in njenega ozračja. Poleg tega je led odličen konzervans, ki omogoča (relativno) dobro ohranjene najdbe kot je bil Ötzi, okostja dinozavrov, celi mamuti pa tudi starodavni virusi in bakterije.

Odlično ohranjen mamutji mladič
Odlično ohranjen mamutji mladič (vir: CTVNews)

Virusi lahko zamrznjeni preživijo tisoče let

Za razliko od drugih organizmov virusi ne odmrejo, ko zaledenijo. No ja, veliko biologov pravi, da virusi sploh nikoli niso bili živi. Ker je virus pravzaprav le genski zapis v proteinski ovojnici (kapsidi), ne premore nikakršnih celičnih organelov, niti ne vrši procesov, ki bi ga naredili živega. Dokler je v gostitelju, svoj genski zapis vrine v gostiteljskega ter se razmnožuje preko njega, ko gostitelja ni, obleži na tleh in se sčasoma razgradi. Ampak ne v ledu. Ker tam vse miruje, tudi virus lahko teoretično neomejeno dolgo čaka in se spet aktivira, ko pride iz ledu, če le najde gostitelja.

Shema prokarionta (bakterije), evkarionta (živali, rastline in glive) in virusa
Shema prokarionta (bakterije), evkarionta (živali, rastline in glive) in virusa. (vir: www.biomerieuxconnection.com)

Raziskovalec Mathew B. Sullivan je povedal, da so bili najdeni virusi dobro prilagojeni na ekstremno mrzle pogoje. To je logično, saj so obstajali v ledeni dobi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila večina virusov bakteriofagov, kar pomeni, da so bili specializirani za parazitiranje v bakterijah. Ljudem in vsem drugim živalim so popolnoma nenevarni.

Vedno več raziskav virusov

Kljub temu, da se nam novonašlih virusov ni treba bati, bodo nadaljnje raziskave na njih zelo aktualne. Poučile nas bodo o evoluciji in mutacijah virusov, posredno pa tudi o ostalem ledenodobnem življu. Virusi, ki nam grozijo z obeh zaledenelih polov, so morda sorodni tem, kar pomeni, da se lahko bolje pripravimo na njih. Hkrati bodo raziskave razkrile vprašanje, koliko so desettisoče let stari virusi sploh še sposobni okužiti današnje organizme. Vodja raziskave Zhi-Ping Zhong se tudi ozira proti Luni ali Marsu, ki dosegata ekstremno nizke temperature. A morda ne prenizkih za te tibetanske viruse.

Viri:

https://www.sciencedaily.com/releases/2021/07/210720120538.htm

http://www.bbc.com/earth/story/20170504-there-are-diseases-hidden-in-ice-and-they-are-waking-up

Migajoči fosili v Kanadi bi lahko bili najstarejši znak živalskega življenja

Katja Stojić
-
0

Zapleteni vzorci cevastih struktur, odkriti na velikanskih starodavnih grebenih, bi lahko bili ostanki prazgodovinskih spužev in najstarejši znani fosili živalskega sveta na Zemlji. Znanstveniki so nenavadne poteze odkrili na grebenih, ki so jih pred 890 milijoni let ustvarile bakterije. Zaradi geoloških procesov so danes del gorovja Mackenzie v severno-zahodnem delu Kanade.

Zapleteni 3D modeli

Pod mikroskopom je majhno število vzorcev kamenja razkrilo tubule, široke za polovico človeškega lasu. Te so bile neverjetno podobne vzorcem fosilov spužev. »Ko sprva pogledaš te poteze, vidiš neko miganje, ko pa slediš vsem pramenom, ugotoviš, da tudi v tankih predelih oblikujejo zapletene 3D modele,« pravi profesorica Elizabeth Turner z Laurentian University v Ontariu.

»Zahvaljujoč čudovitemu delu drugih smo v spužvastih telesih lahko našli mlajše primere teh mikrostruktur. Te strukture smo primerjali z okostnjaki različnih keratoznih spužev,« dodaja. Moderni grebeni so zgrajeni iz koral in alg, v zemeljski daljni preteklosti pa so skupnosti fotosintetičnih cianobakterij ustvarile ogromne karbonatne grebene. Ti v širino merili kilometre, v debelino pa stotine metrov.

Pot do odkritja stara že dve desetletji

Profesorica Turner je te nenavadne pojave prvič opazila pri manjšem številu kamenja, ki ga je kot doktorska študentka nabrala na tem območju. Dve desetletji kasneje je njena zbirka več kot obsežna, sama pa je odkrila še druge primere tovrstnih pojavov v kamenju. Turnerjeva je svoja odkritja zapisala v članku v reviji Nature. V njem je opisala, kako so fosili, dolgi od nekaj milimetrov do centimetra, čez čas mineralizirali.

Mehko tkivo je prvo, ki se spremeni v fosil in ohrani 3D mrežo tkiv, podobnih kolagenu, ki tvori okostje spužve. Čez čas so ta kostna tkiva razpadla in zapustila votle tubule, ki so se napolnile s kristali kalcita. Če bodo strukture potrjene kot zgodnji gobasti fosili, bodo od drugih najstarejših gobastih fosilov starejše za približno 350 milijonov let, piše the Guardian.

Spužve kot prvi živalski prebivalci Zemlje

Prejšnje študije so razkrile, da so spužve ena prvih živalskih oblik, ki so se pojavile na Zemlji. Nastale so pred milijardo do pol milijarde let, točen čas ni znan. Druge študije pravijo, da je bila raven kisika takrat prenizka za živali. Te naj bi se pojavile pred 800 do 540 milijoni let. Zgodnje spužve pa bi na Zemlji lahko preživele tudi pri nizki vrednosti kisika. Lahko bi namreč rasle v kotičkih mikrobnih grebenov, če bi fotosintetične bakterije na njih v vodo spustile dovolj kisika.

»Te možne spužve ali karkoli so že bile, so živele na grebenu, ki je bila tovarna kisika, neke vrste nirvana,« pravi profesorica Turner. »Lahko bi se prehranjevale s polisaharidno sluzjo, ki je z mikrobnih preprog zdrsela v okoliški ocean. Če imam glede tega prav, potem najzgodnejše živali morda niso imele enakih potreb po kisiku, kot smo predvidevali do zdaj. Možno je, da so se zgodnje spužve pojavile že dolgo časa nazaj, zagotovo pred 890 milijoni let. Živele so v svetu s sorazmerno nizko vsebnostjo kisika. Bolj zapletene živali so se pojavile šele kasneje.«

Vložiti je potrebnega še veliko več dela, da bi ugotovili, ali druge kamnine podobne starosti vsebujejo sledi zgodnjih živali. »K temu moramo pristopiti z bolj odprtim umom,« dodaja profesorica Turner. »Razmisliti moramo, kaj lahko pričakujemo od zgodnjih živali. Vse, kar si predstavljamo kot žival, je lahko preveč zapleteno. Želimo poiskati nekaj, kar izraža bistvo živali, a je brez očitne podobnosti.«

Astronomi prvič zaznali svetlobo za črno luknjo

Katja Stojić
-
0

Astronomi so zaznali svetle izbruhe rentgenskih žarkov, ki izvirajo iz supermasivne črne luknje v središču galaksije, oddaljene 800 milijonov svetlobnih let. To je sicer relativno normalen pojav. Znanstveniki so preučevali pojav, imenovan korona, toda teleskopi so zaznali tudi nepričakovane »svetlobne odmeve«. Ti dodatni izbruhi so bili manjši, kasnejši in različnih barv kot drugi.

Odkritje potrjuje Einsteinovo teorijo splošne relativnosti. Gravitacijska sila črnih lukenj v bistvu upogne svetlobne žarke okoli sebe in tako znanstvenikom omogoča prvi pogled na to, kaj se skriva za njimi, poročajo v the Guardianu.

VesoljeRoger Blandford, soavtor raziskave, objavljene v reviji Nature, pravi: »Pred petdesetimi leti so astrofiziki začeli špekulirati, kako bi se magnetno polje lahko obnašalo v bližini črne luknje. Niso vedeli, da bomo nekega dne imeli tehnologijo, s katero lahko to neposredno opazujemo in Einsteinovo splošno teorije splošne relativnosti spremljamo v praksi.«

Dan Wilkins, astrofizik iz Stanfordske univerze, pravi: »Vsaka svetloba, ki gre v črno luknjo, ne pride ven, zato ne bi smeli videti ničesar, kar je za črno luknjo. Razlog, zakaj lahko to vidimo, leži v dejstvu, da črna luknja upogiba prostor, pri čemer upogiba tudi svetlobo in magnetsko polje.«

Mozaiki Canterburyjske stolnice med najstarejšimi na svetu 

Katja Stojić
-
0

Mozaiki, ki prikazujejo prednike Jezusa, so bili ponovno datirani z novo, neškodljivo tehnologijo. Analiza kaže, da so bili nekateri med njimi verjetno ustvarjeni v sredini 11. stoletja. Okna naj bi bila po tej teoriji v stolnici na dan, ko so v njej leta 1170 ubili nadškofa Canterburyja Thomasa Becketa. 

Izjemno pomembno odkritje

Léonie Seliger, vodja ohranjanja vitražov v stolnici in članica raziskovalne ekipe, je BBC-ju povedala, da gre za zgodovinsko »izjemno pomembno« odkritje. »Zelo malo umetniške dediščine zgodnje stavbe se je ohranilo, izjema je kamnoseštvo. Do zdaj nismo mislili, da imamo kaj vitražov. Izkazalo se je, da imamo,« je dodala. 

Vitraži v stolniciOb novici je bila tako srečna, da je skoraj zaplesala. Seligerjeva je dodala: »Vitraž naj bi bil priča umoru Thomasa Becketa, prosjačenju za usmiljenje Henrika II in požaru, ki je stolnico zajel leta 1174. In potem je videl še vso ostalo britansko zgodovino.«

Thomasa Becketa so v stolnici umorili štirje vitezi, ki so verjeli, da sledijo ukazom Henrika II, s katerim se je nadškof sprl. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je Henrik izdal ukaz za umor Becketa, in menijo, da so bile njegove besede napačno razumljene.  

Napačno datiranje

Vitraži so del zgodbe o prednikih Jezusa in stojijo nad enim od vhodov v stolnico. Znanstveniki so stoletja verjeli, da so jih mojstri ustvarili v 13. stoletju. Umetnostna zgodovinarka in profesorica Madeline Caviness je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja podala teorijo, da so nekateri vitraži starejši, saj so stilistično drugačni. Ta dvom je bil zdaj potrjen s strani ekipe raziskovalcev z University College London. 

Vitraži v stolniciTi so zgradili posebno napravo, ki jo lahko uporabijo na lokaciji in pri analizi ne poškoduje stekla. Površino osveti s sojem svetlobe, kar povzroči sevanje. To sevanje vsebuje kemičen odtis stekla, na podlagi katerega so raziskovalci lahko določili starost stekla. Astronomi uporabljajo enako tehniko po imenu spektrometrija, s katero odrivajo kemično sestavo oddaljenih zvezd. 

Vodja raziskave dr Laura Ware Adlington pravi, da so rezultati navdušujoči. »Ta odkritja bodo mozaike katedrale v očeh vseh, od umetnostnih zgodovinarjev in znanstvenikov do obiskovalcev, pokazala v novi luči.« Profesorica Caviness pravi, da je bila zelo vesela, ko je dr Ware Adlington potrdila njeno oceno. 

»Znanstvena odkritja, opazovanja in kronologija same katedrale se zdaj lepo ujemajo,« je povedala BBC News. Profesorica Caviness ima trenutno 83 let in pravi, da jo je odkritje prebudilo iz otopelosti pandemije. »Želim si, da bi bila mlajša in bi lahko Lauri bolj pomagala pri delu. Zagotovo pa imam zanjo še več projektov.« 

Notranjost stolnice

Koščki sestavljanke

Študija predvideva, da so bili nekateri mozaiki ustvarjeni med leti 1130 in 1160, vsaj 10 let pred umorom Thomasa Becketa leta 1170. Tudi tri druga okna v katedrali, stilistično podobna tem, bi lahko izvirala iz tega obdobja. Serija »Predniki« je bila za katedralo ustvarjena v poznem 12 stoletju, kot del programa obnove, ki je potekala po uničujočem požaru leta 1174. Instalacija oken se je nadaljevala do leta 1220. 

Nova časovna umestitev namiguje, da so bili vitraži prisotni že v zgodnji stavbi in so tako preživeli požar. Znanstveniki domnevajo, da so bili shranjeni za prihodnjo rabo in kasneje uporabljeni v novi stavbi. Prof Ian Freestone iz Inštituta za arheologijo ICL je odkritje opisal kot detektivsko zgodbo.  

»Na tem smo delali kar nekaj časa in koščke sestavljanke urejali v celoto. In potem smo končno dobili odgovor, nekaj novega, kar znanost in umetnost združuje v eno zgodbo,« je dejal. 

Ali lahko baterija pametne ure prav zares zdrži 3 tedne?

Huawei
-
0

Ali lahko sodobna pametna ura zdrži 21 dni, torej kar 3 tedne, brez polnjenja? Huawei se je odločil preveriti drzno tezo. Dva drzna pustolovca boste prepotovala štiri tisoč kilometrov in se spoprijela z različnimi izzivi, da bi pametno uro Huawei Watch 3 Pro postavila pred najbolj težek preizkus kadarkoli do zdaj.

Evropa je odprla meje in s tem ustvarila popolno priložnost ponovnega raziskovanja stare celine. Zuzia in Andrzej Treneiro sta sprejela Huaweiev izziv in se odpravila na 21-dnevno popotovanje, med katerim bosta obiskala osem držav, sodelovala v številnih izzivih, se srečevala z lokalnimi znanimi osebami, si ogledovala znamenitosti in preizkusila, ali bo baterija pametne ure Watch 3 Pro zdržala takšen tempo. 21 dni, 8 držav in 1 pametna ura, ki je niti enkrat ne bo treba napolniti, se morda zdi kot nemogoča naloga. Toda Huawei je prepričan, da ni samo mogoča, temveč, da si lahko vsakdo privošči podobno pustolovščino. Če ne v živo, pa digitalno, tako da bo pustolovca dnevno spremljal na Huaweievih družbenih kanalih.

Med 26. julijem in 15. avgustom se bosta Zuzia in Andrzej odpravila iz Aten v Grčiji, do otoka Pag na Hrvaškem ter na štiri tisoč kilometrov dolgi poti obiskala Bolgarijo, Srbijo, Romunijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo. Odkrivala bosta dih jemajoče znamenitosti in se lotila adrenalina polnih dogodivščin, ki so bile za večino leto dni nedostopne. Na primer jadranje na Blatnem jezeru, vožnja z vodnimi skuterji ali pohajkovanje po temnih gozdovih Transilvanije med iskanjem skrivnostnega gradu.

Živahno staro jedro Aten, pisane ulice Sofije in gore v Transilvaniji so med kraji, ki jih bosta obiskala. Prav tako zanimivi so izzivi oziroma dogodivščine. Skok v brezno z elastiko, gorsko kolesarjenje, tek na smučeh so le nekatere, ki zgovorno kažejo, česa vsega se lahko obiskovalec nadeja med obiskom Evrope v poletnem času. V Sloveniji se bosta srečala s Frankom Bajcem, in se skupaj z njim preizkusila v prav posebnih izzivih v Planici. Ves čas potovanja ju lahko spremljate na Huaweievih kanalih družbenih omrežij, kjer lahko zanju izbirate izzive in preverjate, kako sta se pri njih odrezala.

Pametna ura Huawei Watch 3 Pro lahko pustolovca spremlja toliko časa po zaslugi številnih naprednih tipal, s katerimi je opremljena. Med drugim bo analizirala spanje, preverjala srčni utrip in beležila adrenalina polne dogodivščine, s katerimi se bosta spopadla in tako dokazala svojo nepogrešljivost. Povsod bosta preizkusila funkcije, kot so merjenje ravni kisika v krvi in raven stresa, da bi ugotovila, v kolikšni meri lahko pametna ura koristi na poti. Hkrati bosta uporabljala še slušalke Huawei FreeBuds 4 za neprekosljivo zvočno izkušnjo in tablični računalnik Huawei MatePad 11, ki je nepogrešljiv, ko zaradi narave opravila potrebujete večji zaslon.

Tudi vi lahko postanete del te vznemirljive pustolovščine in si pustolovca ogledate v živo. Med srečanjem z njima boste lahko sodelovali v različnih dejavnostih in izzivih, ju bolje spoznali in se potegovali za privlačne nagrade. Srečanje je načrtovano za četrtek, 12. avgusta 2021 od 19.00 do 22.00, v Bistroju Švicarija, ki leži v zavetju gozda, v ljubljanskem parku Tivoli.

1...1.0131.0141.015...2.189Stran 1.014 od 2.189