Epidemija je v naše življenja vnesla veliko kompromisov in sprememb, ki jih je mogoče zaznati na vseh področjih našega življenja, seveda tudi na področju dela. V številne spremembe smo bili v danem trenutku tudi prisiljeni in zagotovo je med njimi tudi opravljanje delo na domu, ki pa se bo kot kaže ohranilo tudi po koncu epidemije.

Delo na domu je vsekakor rezultat medsebojnega zaupanja med delodajalcem in delavcem. Prav zato delo na domu do epidemije ni zaživelo do te mere. Delodajalci pred epidemijo niso imeli želje ali potrebe po tem, da bi delavci opravljali delo na domu, predvsem pa so se bali samega dejstva, da delavca ne bodo imeli pod nadzorom in da jim ta ne bo na dosegu roke.

Vendar pa so trenutne razmere od delodajalcev zahtevale strogo presojo ali lahko v dani situaciji zagotovijo kar se da zdravo in varno delovno okolje, ki bo preprečevalo vnos in širjenje virusa v podjetju. Številni delodajalci so se zbali vdora virusa, saj bi lahko prišlo do ustavitve celotnega delovnega procesa. V strahu, da zaradi narave dela ali prostorskih kapacitet ne bodo uspeli zagotoviti vseh potrebnih ukrepov, da bi se lahko delo še naprej varno opravljalo v poslovnih prostorih delodajalca, so bili prisiljeni enostransko odrediti delo na domu delavcem, študentom ali drugim subjektom, ki so vključeni v delovni proces (v nadaljevanju: delavci). Tako je institut, ki je bil do trenutka epidemije skoraj prezrt, doživel razcvet v popolnoma novi obliki. Za delo na domu je namreč v običajnih razmerah, ki jih predvideva zakon, potreben sporazum med delavcem in delodajalcem, vendar pa obstaja zaradi izrednih razmer in dejstva, da je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne pogoje, podlaga za enostransko odrejanje dela na domu.

Kljub vsemu, da so delavci v času epidemije prikrajšani za soglasje k opravljanju dela na domu, pa je tudi v primeru enostranske odredbe potrebna presoja ali ima delavec doma zagotovljeno varno in zdravo delovno okolje. V presojo mora po zakonu delodajalec vključiti varnostnega inženirja, ki preveri ali so izpolnjeni vsi pogoji za opravljanje dela na domu oz. poda delavcu navodila za vzpostavitev varnih in zdravih pogojev za delo. Delavec mora svoje delovno okolje prilagoditi skladno z navodili varnostnega inženirja, ter posredovati dokazilo o ustrezni prilagoditvi delovnega prostora (največkrat so to fotografije delovnega prostora).

Šele v primeru, da delavec izpolni vse zahteve, bo delo na domu tudi mogoče opravljati. V kolikor pa delavec nima ustreznega delovnega okolja ali pa nima delovnih sredstev za opravljanje dela na domu, je delodajalec tisti, ki presoja ali bo delavcu nabavil manjkajoča delovna sredstva ali prilagodil delovno okolje oz. izplačeval temu ustrezno višje nadomestilo za uporabo lastnih sredstev ali pa bo zanj ugodneje, da delavcu ne odredi dela na domu in torej delavec svoje delo še naprej opravlja v poslovnih prostorih delodajalca.

Delo na domu je vsekakor po večini v interesu delavcev, ki si lahko na ta način lažje uskladijo družinsko in poslovno življenje, hkrati pa si lahko svojo dnevno delovno obveznost lažje razporedijo tako, kot je za njih optimalneje, kljub temu pa delavci ne morejo izsiliti opravljanje dela na domu, saj je odločitev ali se bo delo opravljalo na domu ali ne, potrebno sprejeti v soglasju z delodajalcem. Delodajalec bo vedno sprejel odločitev ali bo delo na domu odobril ali ne, v trenutnih razmerah pa tudi ali je delo na domu potrebno za zagotovitev varnosti na delovnem mestu ali pa so razmere v poslovnih prostorih ustrezne in predstavljajo  tudi v času COVID-19 varno in zdravo delovno okolje.

Kaj se delodajalcu v danem trenutku izplača je odvisno od posameznega delodajalca in tudi od narave dela, ki ga imajo zaposleni. Zagotovo k odločitvi pripomore tudi samo dejstvo kakšna delovna sredstva potrebujejo delavci za izvrševanje delovnih nalog in ali jih delodajalec lahko zagotovi oz. jih je voljan zagotoviti ali pa bo lažje zagotovil varno delovno okolje in sprejel potrebne ukrepe v poslovnih prostorih. Vsekakor pa delo na domu lahko vpliva na splošno zadovoljstvo delavcev, saj so mnogi pri opravljanju dela na domu veliko bolj svobodni in povezani z družino, ter lažje in veliko bolj sproščeno opravljajo svoje dnevne delovne obveznosti. Zato menim, da ni za zanemariti dejstva, da lahko delo na domu delodajalcem prinese obilo pozitivnega, saj bodo zaposleni prav zaradi dela na domu bolj zavzeti in celo produktivnejši.