Začetek leta se začne s tehničnim pregledom, kar je nepisano pravilo za mnoge voznike. Ali ste pred kratkim kupili novo vozilo in ne veste, točno kdaj je potrebno iti na tehnični pregled? Kaj pravi zakon o motornih vozilih, ki določa tudi pogostost opravljanja tehničnih pregledov?
Kdaj opraviti tehnični pregled?
Prvi tehnični pregled pri motornih in priklopnih vozilih se opravi štiri leta po prvi registraciji. Do osmega leta starosti vozila se tehnični pregled opravlja na dve leti, po osmem letu pa vsako leto.
Vozila, ki prvi pregled opravijo štiri leta po nakupu ali prvi registraciji, so lahki priklopniki, bivalni priklopniki, traktorski priklopniki in vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prostih čas (masa od 750 kg do 3500 kg). Po štirih letih pa se tehničnih pregled opravlja prav na vsaka štiri leta.
Na šest mesecev oziroma pol leta tehnične preglede opravljajo vozila za javni prevoz potnikov, avtobusov, vozil za usposabljanje kandidatov za voznike, in motornih vozil, opremljenih kot vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo. Izjema so gasilska vozila.
Kazni za vožnjo brez opravljenega tehničnega pregleda
500 evrov – voznik, ki vozi vozilo (ali učitelj vožnje) za katerega ni opravljen tehnični pregled.
5000 evrov – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo brez tehničnega vozila, njihova odgovorna pa z globo 500 evrov.
Opravi tehnični pregled pri Tehnični pregledi Trzin in Dolenjska
Da se izogneš kazni, je rešitev preprosta, opravi tehnični pregled. Ker si vsak želi, da bo tehnični pregled opravljen kakovostno in na najvišjem nivoju, ne gre brez pomoči. V veliko pomoč ti bodo mojstri pri AS Domžale tehnični pregledi. Na njihovi spletni ali Facebook strani @astehnicni si poglej, katera izmed njihovih poslovalnic (Tehnični pregledi Trzin in Tehnični pregledi Dolenjska) ti je najbližje, in se izogni visokim kaznim. Poleg tehničnih pregledov ti uredijo še zavarovanje, registracijo, potrebne dajatve, registrske tablice po meri in veliko več.
Zvezde začnejo svoje življenje, ko se v njihovih gostih, vročih jedrih vžge fuzija vodika. Gravitacijski vlek celotne mase zvezde jo skuša potlačiti v drobno točko, toda energija, ki jo sprosti fuzija, potiska navzven in ustvarja občutljivo ravnovesje, ki potem lahko traja milijone ali celo bilijone let.
How Do Stars Form? - Ask a Spaceman!
Manjše zvezde živijo neverjetno dolgo. Zaradi majhne rasti ne potrebujejo veliko energije za uravnoteženje gravitacijskega vleka navznoter, zato le po malo srkajo zaloge vodika. Kot dodatna spodbuda, atmosfere teh zvezd nenehno krožijo in vlečejo svež vodik iz zunanjih plasti v jedro, kjer lahko spodbudi nadaljnje gorenje. Vsekakor bo tipična rdeča pritlikava zvezda na trilijone let z veseljem kurila vodik v svojem jedru.
Ko se te majhne zvezde starajo, nenehno postajajo svetlejše, dokler le nekako nejasno odprasketajo in postanejo inertna, dolgočasna kepa helija in vodika, ki samo visi po vesolju. Žalostna usoda, a je vsaj tiha.
How the sun will die : and what happens to earth?
Veliki finale masivnih zvezd
Ko velike zvezde v našem vesolju umrejo, je to veliko bolj nasilno. Zaradi večje masivnosti teh zvezd se morajo fuzijske reakcije zgoditi veliko hitreje, da se ohrani ravnotežje z gravitacijo.
Kljub temu, da so te zvezde toliko težje od svojih sestričen rdečih pritlikavk, imajo življenjsko dobo veliko krajšo: v samo nekaj milijonih letih (po astronomski časovni lestvici, kot bi že naslednji teden) umrejo.
How do giant stars form? - Ask a Spaceman!
Toda, ko masivne zvezde umrejo, ugasnejo spektakularno. Njihova ogromna velikost pomeni, da obstaja dovolj gravitacijskega tlaka, da se ne stali le vodik, temveč tudi helij. In ogljik. In kisik. In magnezij. In silicij. Lepo število elementov na periodnem sistemu je proizvedeno znotraj teh velikanskih zvezd ob koncu njihovega življenja. Ko pa te zvezde ustvarijo železno jedro, glasba ugasne in zabave je konec.
Ves material, ki obdaja železo, se stisne v jedro, toda fuzija železa ne sprošča energije, da bi jo preprečila. Namesto tega se jedro skrči do tako neverjetne gostote, elektroni so potisnjeni v protone in celo jedro spremenijo v ogromno nevtronsko kroglo.
Ta nevtronska krogla se je sposobna – vsaj začasno – upreti uničenju, ki sproži eksplozijo supernove. Supernova bo v enem tednu sprostila več energije, kot jo bo sprostilo naše sonce v celotni življenjski dobi 10 milijard let. Udarni val in material, ki sta bila izvržena med eksplozijo, ustvarjata mehurčke v medzvezdnem mediju, motijo meglice, material pa včasih bruha iz samih galaksij.
To je ena najbolj spektakularnih znamenitosti celotnega vesolja. Ko se supernove pojavijo v naši soseščini, so eksplozije dovolj svetle, da se pojavijo podnevi in so lahko celo svetlejše od polne lune ponoči.
Zadnja predstava srednje velikih zvezd
Najhujšo usodo doživijo srednje velike zvezde. Prevelike, da bi tiho odšle v noč, in premajhne, da bi sprožile eksplozijo supernove.
Za te srednje zvezde (kamor spadajo tudi zvezde, kot je naše sonce) je težava v tem, da ko se v jedru tvori krogla kisika in ogljika, ni dovolj mase, da bi nastalo kaj težjega. Torej samo sedi tam, iz dneva v dan bolj vroče. Preostala zvezda reagira na pekel v jedru, nabrekne in postane rdeča, kar ustvari rdečega orjaka. Ko se naše sonce spremeni v rdečega orjaka, bo njegov rob skoraj dosegel zemeljsko orbito.
Ta faza rdečega orjaka je nestabilna in zvezde, kot je naše sonce, se bodo vedno znova krčile, sesuvale in napihovale, vsak dogodek pa bo sprožil vetrove, ki bodo večino sončne mase odnesli izven sistema.
V svoji zadnji smrtni uri srednje velika zvezda izpusti svoje črevesje, da tvori šumečo planetarno meglico, tanke kančke plina in prahu, ki obdajajo izpostavljeno jedro ogljika in kisika v središču. To jedro dobi novo ime, ko je izpostavljeno vakuumu prostora: bela pritlikavka.
Bela pritlikavka osvetli okoliško planetarno meglico in jo približno 10.000 let napaja, preden se zvezdno truplo preveč ohladi, da bi še naprej osvetljevalo vesoljno sosesko.
Čeprav so planetarne meglice čudovite in osupljive v teleskopu, so plod nasilne, mučeniške smrti zvezde. Privlačne, toda še vedno strašljive.
Moj beg iz ruskega ujetništva je še ena v vrsti knjig, ki je del zapisov vojaka iz prve svetovne vojne. Prof. dr. Ivan Prinčič je ob stoletnici vojne prevedel spomine svojega dedka. Z željo po prikazu sposobnosti posameznikov v težkih časih nas je še bolje seznanil z dogodki tistega časa.
Knjiga Moj beg iz ruskega ujetništva je prva knjiga svoje vrste. Zapisana je po resničnih dogodkih, v njej pa glavnega junaka spremljamo na njegovi poti od začetka avstrijske mobilizacije do ujetništva s strani Rusov in pobega na svobodo.
Moj beg iz ruskega ujetništva: Ivan Prinčič, Založba Primus, 279 strani.
Povezovanje z današnjo željo po svobodi
Iz dogodkov, ki so doleteli našega junaka, se lahko naučimo marsikaj. Prvi primer je vsekakor primerjava tistega časa in vojne krize z današnjimi časi ter poskušamo lahko nekako najti povezave med dogodki. Tehnologija se je spremenila in napredovala, države so malenkost bolj odprte ter poznamo jih bolje. Čeprav ne vlada svetovna vojna, se nam marsikdaj tudi danes zdi, da se borimo za prostor pod nebom. Morda ne kot država, ampak kot vsak posameznik. In cilj vsakega posameznika je svoboda. Prav ta pa je bila odvzeta marsikateremu vojaku v Veliki vojni. Ni imel vsak želje, volje ali možnosti tega potem tudi opisati, da bi njegovo zgodbo in življenje vsaj poskušali razumeti.
Težko ga razumemo, četudi se trudimo, a časi so drugačni, situacija pa obrnjena na glavo. Kljub temu pa spoznavamo njegovo krožno pot vse od fronte v Rusijo na Bližnji vzhod in nazaj. Če knjiga ne bi opisovala bega iz zapora, bi lahko rekel, da je to ena boljših potovalnih knjig, kar sem jih prebral. Beg iz zapora pa jemljimo s kančkom rezerve, saj je vojak, zaprt med vojno le redkokdaj storil kaj hujšega, največkrat je bil le na »napačni« strani.
V knjigi Moj beg iz ruskega ujetništva napačne strani ni. Na eni spoznamo našega junaka, na drugi njegovo zgodbo, na tretji njegove razloge in tako naprej. Vsekakor je to še en biser knjig, ki so nastale po spominih iz časa prve svetovne vojne.
Si rad zastavljaš projekte in bi prispeval k razvoju Evrope? Zdaj imaš priložnost. Evropski parlament in Fundacija za mednarodno nagrado Karla Velikega iz Aachna tudi letos podeljujeta Evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega za tri najboljše tekmovalce. Prva nagrada znaša 7500 evrov, druga 5000evrov in tretja 2500 evrov. Sredstva, ki jih posamezni projekt prejme, so namenjena za nadaljni razvoj projektov. Prijavijo se lahko mladi med 16. in 30. letom, ki predložijo projekte, kateri prispevajo k razvoju Evrope.
Pravila pri pripravi projektov
Projekti, ki se potegujejo za glavne tri nagrade, morajo:
spodbujati evropsko in mednarodno razumevanje,
krepiti občutek skupne evropske identitete in povezanosti,
biti zgled mladim v Evropi,
Opozarjati na praktične primere Evropejcev, ki živijo kot ena skupnost.
Komisija dodaja, da gre lahko za projekte povezane z mladinskimi izmenjavami, dogodke s področja športa, umetnosti ali kulture.
Prijava in časovnica
Svoj projekt lahko prijaviš do 22. februarja 2021. Zmagovalci bodo znani slab mesec kasneje, 15. marca 2021, slovesna podelitev nagrad pa bo potekala 11. maja 2021 v Aachnu, Nemčiji.
Sodite med radovedne? Radi brskate po spletu za novimi znanji? To je že prvi korak do osebne rasti in napredka. Seveda pa za učinkovito pridobivanje novih znanj rabite tudi ustrezno opremo, na katero se boste lahko zanesli in ki vam bo pomagala narediti korak naprej. Takšna sta zagotovo Huaweiev računalnik MateBook X in brezžične slušalke FreeBuds Pro.
Gledate televizijo in v uho ujamete, da izgradnjo nekega gradu povezujejo s celjskimi grofi. O njih ste že nekaj slišali. Nekoč. Kaj točno? Radovednost vam ne da miru, zato posežete po prvi napravi na dosegu roke in skočite na splet. Ali pa vas med raziskovanjem sveta glasbe s slušalkami v ušesu pritegne skladba, ki jo slišite prvič. Izveste, kdo je izvajalec, vendar o njem ne veste ničesar. Spet enaki koraki. Skočite na splet, poiščete informacije o njem in odkrijete še kakšno njegovo skladbo. Takšen je velikokrat postopek pri odkrivanju novih stvari. Pomembno je, da ves čas širite svoja obzorja. Kar je danes vsekakor lažje, kot je bilo nekoč, ko je bilo treba v roke prijeti knjigo, obiskati knjižnico ali se pogovoriti z ljudmi, ki so veljali za enciklopedije na dveh nogah.
Popolna naprava za učenje
Za hitro preverjanje je pametni telefon več kot dovolj, a še boljši je prenosni računalnik, saj ima večji zaslon, je zmogljivejši, s pravi izbiro pa je lahko prav tako udoben za rabo in prenašanje. Vse te lastnosti pritičejo računalniku MateBook X, ki vam bo odlično služil, ko se boste želeli naučiti nečesa novega in pridobiti nove veščine. Pa še udobja doma vam zato ne bo treba zapustiti.
Prenosni računalnik Huawei MateBook X z 1 kg teže in 13,6 mm na najdebelejšem delu nudi popolnoma novo izkušnjo mobilnosti. Delo z njim je zaradi lahkosti v veselje, saj se z ohišjem le malo večjim od 13-palčnega (33 cm) zaslona prilagaja vsaki večji torbi ali nahrbtniku. Vitkost prenosnika pa ne gre na račun vzdržljivosti. Kovinsko ohišje iz zlitine magnezija in aluminija je namreč izredno robustno, medtem ko napreden postopek obdelave zagotavlja gladko površino in eleganten videz. Obenem prenosni računalnik zagotavlja zmogljivosti za nemoteno opravljanje vsakodnevnih nalog. Intelov procesor Core desete generacije in do 16 GB delovnega pomnilnika (RAM) sta garancija nemotene produktivnosti in večpredstavnostne izkušnje. Medtem ko za nemoteno internetno povezavo poskrbi vmesnik za brezžična omrežja Wi-Fi 6.
Za popoln pobeg od hrupa
MateBook X ima vgrajen vmesnik Bluetooth, zato je nanj preprosto priklopiti brezžične slušalke. Vzemimo na primer FreeBuds Pro. Odlikuje jih možnost sočasnega priklopa na dve napravi, zato se bodo v primeru prejetega klica na pametnem telefonu preklopile nanj, čeprav ste trenutek prej na prenosnem računalniku z njihovo pomočjo spremljali izobraževalni podkast. Zato pravzaprav gre. Slušalke niso potrebne le za uživanje v glasbi, ravno tako uporabne so v vlogi pomagala med iskanjem zanimivih informacij in pri pridobivanju novih veščin.
Huaweievi strokovnjaki so slušalke Huawei FreeBuds Pro zasnovali s poudarkom na dizajnu in na udobju nošenja. Upoštevajoč minimalističen slog jim je uspelo odstraniti nepotrebne oblikovne značilnosti ter zagotoviti, da ima vsaka podrobnost ušesnega čepka svoj namen in je videti elegantna. So prve slušalke tega tipa z inteligentnim dinamičnim aktivnim dušenjem hrupa. Z izboljšavo dosedanjih modelov jim je uspelo stopnjo dušenja potisniti na 40 dB, medtem ko boljše prilagajanje ušesnih čepkov strukturi ušesnega kanala poskrbi za učinkovitejše pasivno dušenje. Z mikrofonoma znotraj in zunaj slušalke zaznajo in analizirajo hrup in samodejno preklapljajo med tremi načini dušenja – ultra, udobnim in splošnim. Ko je funkcija dušenja vključena, baterije zadoščajo za do 4,5 ure, medtem ko se čas delovanja brez te funkcije podaljša na kar 7 ur. Slušalkam je dodana polnilna škatlica, v kateri sta čepka zaščitena, ko ju ne uporabljate, hkrati pa se polnita
Širok ekosistem naprav Huawei
Huawei je sicer pred kratkim predstavil tudi novo serijo pametnih telefonov Mate 40, ki vključuje modele Mate 40, Mate 40 Pro in Mate 40 Pro+, tem pa se pridružuje še pametni telefon srednjega razreda Huawei P smart 2021. Vsi ljubitelji glasbe bodo navdušeni na novimi brezžičnimi slušalkami Huawei FreeBuds Pro in Huawei FreeLace Pro z izboljšanim sistemom aktivnega dušenja hrupa in novimi funkcijami osredotočenimi na potrebe uporabnikov, športniki pa bodo lahko svoje treninge oblikovali s pomočjo novih pametnih ur Huawei Watch GT 2 Pro in Huawei Watch Fit, ki omogočata napredne funkcije beleženja aktivnosti ter nove načine vadbe.
Morske kumare običajno stanejo približno tri evre na kilogram, toda lahko ti vrnejo več kot 2000 evrov. Te živali so bile stoletja v Aziji cenjene kot dobrota, saj vsebujejo veliko beljakovin. Toda šele v osemdesetih letih je povpraševanje na trgu eksplodiralo. Bolj nenavadne kot so, višjo ceno imajo.
Najbolj cenjena morska kumara na svetu je Japonska. Izgleda kot nekakšen mistični zmajevski polž z vsemi tovrstniki konicami, ki prihajajo iz njega. Na trgu stane do 3500 dolarjev na kilogram, kar jo seveda izstreli na mesto najdražje morske kumare na svetu. Tudi če na Amazonu naročiš običajno vrsto, lahko še vedno za krožnik plačaš več kot 170 ameriških dolarjev (seveda, odvisno od vrste).
Japonska morska kumara vir: Pinterest
Poznavalci pri kumarah cenijo debelost, žvečilnost in v manjši meri tudi okus. Toda to je le del njihove privlačnosti. Izkazalo se je, da morske kumare vsebujejo visoko vsebnost kemikalije, imenovane fukozilirani glikozaminoglikan, ki jo ljudje po Aziji že stoletja uporabljajo za zdravljenje sklepnih težav, kot je artritis. V zadnjem času pa tudi v Evropi, kjer jo ljudje uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst raka in zmanjševanje krvnih strdkov.
Vedno več povpraševanja
Morske kumare prihajajo iz vseh strani. Imaš prvotno azijsko povpraševanje po dobrotah, ki se je začelo v osemdesetih letih, in novo zanimanje zahodnih farmacevtskih podjetij. V odgovor so države zahtevale nabiranje svojih lokalnih vrst. Od Maroka do ZDA in Papua Nove Gvineje si vsi želijo trgovine z morskimi kumarami. Po svetu se širijo skoraj tako, kot se širi covid-19.
Med letoma 1996 in 2011 je število držav, ki izvažajo morske kumare, eksplodiralo s 35 na 83, toda morske kumare tega žal niso mogle prenesti. V Yucatanu v Mehiki so potapljači zabeležili 95-odstotni padec letine med letoma 2012 in 2014, kar predstavlja težavo za vse, saj več kot je nabranih morskih kumar, redkejše in posledično dražje postanejo. Povprečne cene so se med letoma 2011 in 2016 po vsem svetu zvišale za skoraj 17 odstotkov. In redkejše, kot so te živali, globlje potapljači plavajo, da jih najdejo. Takrat pa postane ribolov nevaren.
vir: TripAdvisor
Vsaj 40 potapljačev Yucatana je umrlo, ko so poskušali nabirati morske kumare. Ker se povpraševanje še povečuje, se tako problem samo poslabšuje. Od 70 ali več vrst izkoriščenih morskih kumar je sedem zdaj razvrščenih med ogrožene, vse z izkoriščanjem, zaradi česar so številna ribištva po vsem svetu zaprta in v tem procesu škodijo lokalnim gospodarstvom. Zakaj torej ne bi gojili morskih kumar in divjih pustili pri miru? No, to je lažje reči kot storiti, saj veliko ličink odmre, preden doseže zrelost, tiste, ki preživijo, pa potrebujejo od dve do šest let, da zrastejo na tržno velikost. Kljub temu se je ribogojstvo, sploh na Kitajkem, za nekatere vrste začelo vzpenjati.
Vsi ljudje smo pod Soncem enaki, a se razlikujemo v eni stvari. Ali naše srce pripada psom ali mačkam in tu lahko pride do veliko prepirov. In za vse pasje navdušence moram priznati, da ta recenzija knjige ne govori o psih. Vseeno pa vam svetujem, da preberete tako recenzijo in knjigo, saj se lahko tudi tisti, ki so jim psi ljubši, veliko naučijo iz nje. Kako živeti po mačje?
Živeti po mačje je lahko tvoj nov moto
Mačka je svobodna, mirna, radovedna, opazujoča, zaupljiva, trdoživa, previdna, elegantna, tiha, karizmatična, ponosna, neodvisna … Same zavidanja vredne lastnosti, po katerih se je smotrno zgledovati in jih prenesti v svoj vsakdan. Nič čudnega, da si vsi želijo biti bolj podobni mački!
Stéphane Garnier in njegov mačkon Ziggy vam bosta na zabaven in razumljiv način razložila, kako živeti bolje po mačjem vzoru. Postanite radovedni, najdite notranji mir, zahtevajte, kar vam pripada. Svobodno se gibajte, mislite in odločajte. Ne podlegajte pritiskom okolice in ohranite hrbtenico. V službi ali doma. Mačka vam bo pokazala, kako se upreti stresu, ohraniti neodvisnost in izžarevati karizmo.
Živeti po mačje: Stéphane Garnier, prevedel Luka Novak, založba Vida, 208 strani.
Mačje življenje je že mnogo let predmet nešteto študij in tu ne govorimo le o pristankih na nogah ali devetih življenjih. Govorimo o popolni sproščenosti, samozavesti, radovednosti, svobodi in miselnosti. Prav ta miselnost oziroma mačja miselnost je tista, ki bi se je bilo pametno nalesti od naših mačk. Če bi upoštevali vsaj tretjino vseh nasvetov v knjigi, bi bilo naše življenje lepše in slajše. Pa ne samo naše, temveč tudi tistih okoli nas. Saj veš kaj pravijo, mačja miselnost lahko resno koristi vam in ljudem okoli vas.
S prisrčnimi ilustracijami, ki ponazarjajo trenutke v mačjih življenjih in kratkimi opisi mačjih vrednot je Živeti po mačje prav fletna knjiga. Kot iz vsake, lahko tudi iz te izvlečemo marsikaj pametnega, kar bi načeloma lahko že vedeli. Živeti po mačje je knjiga za vse tiste, ki obožujete mačke in ki jih ne prenesete. Knjiga z nasveti, da boste lahko zaživeli polno življenje brez skrbi in tegob. Kot mačka.
Z novim študijskim letom je marsikateri študent postavljen pred izziv: hrano si moraš pripravljati sam! Pred teboj so ključne sestavine, ki so poceni, kakovostne in obstojne ter zato idealne za vsak študentski špajz.
Testenine
Na študentskem meniju so testenine nepogrešljive. Priprava je hitra in enostavna, saj moraš le slediti navodilom na pakiranju. Nasitile te bodo za dlje časa in ti dale energijo.
Banane
So idealen sadež, saj vsebujejo vsa potrebna hranila. Lahko jih hraniš v hladilniku ali na sobni temperaturi. Če kupuješ banane, ki so še zelene, bodo zdržale cel teden. Vkomponiraš jih lahko v smuti, narežeš v jogurt ali si narediš banana split.
Jajca
Jajce je živilo z idealno aminokislinsko sestavo. Beljak je sestavljen iz vode in beljakovin, v rumenjaku pa je obilica dobrega holesterola. Jajca so sicer bolj pokvarljivo živilo, vendar bodo v hladilniku ostala sveža dlje. S kuhanim jajcem lahko obogatiš toast ali solato, pečeno jajce pa je zajtrk prvakov!
Probiotični jogurt
Lahko se ti zgodi, da boš imel zaradi menjave okolja začetne težave s prebavo. Pri tem so ti lahko v pomoč probiotični jogurti, ki vsebujejo dobre bakterije in te bodo v tvojem črevesju zopet vzpostavili red. Jogurt se odlično znajde v družbi svežega sadja ter polnozrnatih kosmičev.
Tunina v olju
Konzerve s tuno lahko uporabiš za katerikoli obrok dneva. Imajo dolg rok trajanja in so okusne hladne ali kot topla priloga. Tunina je odlična v kombinaciji s testeninami ali kruhom, enkratno pa se dopolnjuje s sezonsko svežo zelenjavo.
Čaj
Poleg kave je čaj najpogostejši topli napitek. Zelo poceni prideš do okusne pijače, ki jo lahko tudi ohladiš in piješ namesto sokov. Najboljše pri vsem je, da imaš pod kontrolo količino zaužitega sladkorja in se na ta način izogneš nihanjem. Škatla filter vrečk ima zelo dolg rok trajanja in te lahko počaka tudi čez počitnice.
Lep pozdrav vsem bralkam in bralcem Študenta! Naj se predstavim, ime mi je Tadej Maver Guštin in sem slovenski državni prvak v minimotu, kategorija Otroci 2. Pravite, da vam je ime znano? Seveda, verjetno ste v novembrskem Študentu brali intervju z mano. Tam sem se predstavil sam, sedaj bi vam pa rad predstavil še moj šport, moje hobije, potovanja in z vami delil velike in male trike, ki jih uporabljam.
Tadej na podelitvi pokalov za Motošportnika leta 2020.
Minimoto! Kaj si predstavljate pod to besedo? Večina ljudi misli, da je to majhen motorček, ki ne pelje prav preveč hitro in je zato primeren za otroško igro. No, v tej povedi sta resnica in laž. Minimoto je res majhen motorček, visok je le 47 cm, vendar v svojem srcu skriva pravo zver. Minimoto, ki ga bom vozil letos, ima skoraj 20 konjskih moči. Da si boste laže predstavljali, cestni, 125 kubični motorji so omejeni na največ 15 konjev! Presenečeni?
Moj jekleni konjiček, ki žalostno čaka, da odprejo dirkališča.
In ne mislite, da je minimoto namenjen le otrokom! Kje pa, tudi odrasli se usedejo nanj in se zagrizeno podijo za zmago. V Sloveniji je namreč v minimotu več kategorij: kategorija Otroci 1 je namenjena otrokom od 6 do največ 10 let, v kategoriji Otroci 2 tekmujejo nadobudneži od 9 pa do največ 14 let, če pa ste dopolnili 14 let, spadate v kategorijo Open. V lanski sezoni je imel najstarejši dirkač kategorije Open kar 66 let! Razlika med kategorijami je v moči motorja, prostornini motorja in v načinu hlajenja.
Skupni trening dirkačevi kategorije Otroci 1, Otroci 2 in Open
Dirkači dirkamo državno prvenstvo nekje od aprila pa do oktobra na štirih dirkališčih: Vrtojba, Vransko, Slovenja vas in Krško. Tudi sicer so to steze, na katerih treniramo v Sloveniji. Če pa želiš biti res dober, se je potrebno zapeljati tudi v tujino, predvsem v Italijo, kjer je konkurenca res huda. Tudi steze so tam drugačne od naših. Vendar o vsem tem vam bom več povedal v članku, ki bo izšel že čez približno 14 dni. Do takrat pa gasssss!
Jutranji mir na stezi pred nedeljsko dirko na Vranskem.
Svet je dom številnih divjih živali in vse se morajo boriti za preživetje. Medtem ko se nekatere prehranjujejo z zelenjem, se druge hranijo z njimi. V tej prehranjevalni verigi velja zakon močnejšega. Tisti z izjemno močjo plenijo druge s slabšo močjo.
Spodaj si poglej lestvico najmočnejših čeljusti v divjini:
Pričakovali bi, da bo lev višje na lestvici. Presenetljivo je, da imajo levi silo ugriza le 650 PSI. Ta ugrizna sila ni veliko močnejša od najbolj zagrizenega domačega psa, angleškega mastifa (550 PSI).
Lev je družabno bitje. Plena ne lovijo posamično, temveč lovijo v skupinah in pojedo uboj tam, kjer pade. Po mnenju raziskovalcev je to delno odgovorno za njihovo manjšo ugrizno silo.
Za primerjavo, ugrizna sila človeka je 160 PSI (11 kg/cm²). To je dovolj za žvečenje tršega zrezka.
Medved grizli ima masivne tace, ki mu omogočajo, da lahko z enim udarcem podre odraslega losa. Poleg tega ogromnega prikaza moči, imajo grizliji enega najbolj strašljivih kompletov sekalcev.
Ko govorimo o ugrizni sili, lahko grizli zdrobi kroglo za kegljanje.
V državah, kjer najdemo medvede grizlije, so zaradi svoje sposobnosti, da zagrizejo globoko v meso, potrebno razviti antibiotike za boj proti globoko tkivnim bakterijskim okužbam.
Bengalski tiger – Sila ugriza: 1.050 PSI (74 kg/cm²)
Zobje polarnega medveda so drugačni od preostalih medvedov, ki so zasnovani tako za rastlinsko kot živalsko hrano. Polarni medvedi so striktno mesojedi.
Ker so strogo jedci mesa, je njihov ugriz dobro prilagojen njihovemu plenu. Polarni medvedi so edini med vsemi sesalci, ki aktivno lovijo tudi ljudi.
Gorile so posebne tudi zaradi močne ugrizne sile. Gorila se opira na svoje masivne mišice na vratu in čeljusti. Njihove mišice so ene najmočnejših z močnimi molarji, ki jim omogočajo, da žvečijo trde poganjke, oreške, gomolje, lubje in drugo vlaknato hrano.
So pa rastlinojede. Druge značilnosti, kot so dolgi, ostri čekani, ki jih opazimo pri odraslih samcih, so večinoma za ustrahovanje.
Jaguar je opisan kot največja mačka v Ameriki. Poleg tega, da je največji, ima tudi najmočnejši ugriz med divjimi mačkami.
Jaguar ubije svoj plen tako, da ga ugrizne v lobanjo, medtem ko druge mačke primejo za grlo, da bi ubile svoje žrtve. Njegova ugrizna sila lahko prebije oklep želve.
Povodni konj – Sila ugriza: 1.800 PSI (127 kg/cm²)
Povodni konj lahko zagrabi celo lubenico in jo zdrobi. Ima okle, ki lahko zrastejo do 60 cm, in gobec, ki se odpre za 180 stopinj. Poleg tega imajo povodni konji verjetno najmočnejše čeljusti od vseh rastlinojedcev na planetu.
So še posebej sovražni do krokodilov, So teritorialni in potencialno agresivni v primerjavi s krokodili. Povodni konj naj bi bil sposoben pregrizniti 10-metrskega krokodila na pol.
Medtem ko je bila sila ugriza samic izmerjena na 1800 PSI, so se moški izkazali za preveč agresivne za testiranje.
Morski krokodil – Sila ugriza: 3.700 PSI (260 kg/cm²)
Profesor anatomije in paleobiologije na državni univerzi Florida dr. Gregory Erickson je izvedel desetletno študijo, s katero je znanstveno izmeril moč čeljusti pri vseh 23 vrstah krokodilov.
Erickson je s svojo ekipo postavil pretvornik sile ugriza, ovit v zaščitne plasti bikove kože, med čeljusti več vrst krokodilov. Po spremljanju krokodilov z uporabo pretvornika sile ugriza je 5-metrski morski krokodil dosegel ugriz s 3.700 PSI.
To je bila najvišja sila ugriza, zabeležena med 23 krokodili, ki jih je Erickson pregledal. Sila ugriza precej presega vrednost 2.980 PSI drugo uvrščenega 4-metrskega divjega ameriškega aligatorja.
Veliki beli morski pes – Sila ugriza: 4.000 PSI (281 kg/cm²)
Prišli smo do težko kategornika. Skupina avstralskih znanstvenikov, ki jo je leta 2008 vodil Steve Wroe, je uporabila dodelano računalniško modeliranje, ki temelji na več rentgenskih slikah lobanj morskih psov. Ocenili so, da lahko 6.5 metrski beli morski pes proizvede skoraj 4000 PSI ugrizne sile. Pri morskih psih je sila zelo odvisna od velikosti.
