ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Slovenski nogomet že dlje časa pluje po sila razburkanih vodah. Reprezentanca več kot desetletje ni nastopila na svetovnem ali evropskem prvenstvu, klubi lahko v trenutnem stanju evropska tekmovanja samo sanjajo, za nameček pa svoje najboljše nogometaše v tujino prodajajo za drobiž. 

Ena redkih pozitivnih stvari na slovenski nogometni sceni je bila v zadnjih letih reprezentanca do 21 let, ki bo prihodnje leto skupaj z Madžarsko tudi gostila evropsko prvenstvo v tej starostni kategoriji. A tudi ta ima veliko težavo. Reprezentanti namreč ne želijo več nastopati pod vodstvom trenutnega trenerja Primoža Glihe. 

Razlogi? Veliko jih je. In vsak je bolj bizaren.

Mladi reprezentanti so svoje nestrinjanje izrazili v uradnem pismu, ki so ga naslovili na Nogometno zvezo Slovenije (NZS) in o katerem je kot prva poročala Nogomania. 

V njem so našteli vse razloge, zakaj Gliha ni primeren za mesto selektorja. Kot so zapisali, jim prepoveduje proslavljanje zadetkov in vdira v njihove sobe v času spanja. Prepovedano je tudi spanje na avtobusih oziroma letalih med dolgimi potovanji, treninge začenjajo brez ogrevanja, pred tekmami pa nasprotnikov ne analizirajo. 

Protestno pismo so zaključili z besedami: »Dokler g. Primož Gliha ostaja na mestu selektorja naše reprezentance, spodaj podpisani igralci ne bomo nastopali za Slovensko nogometno reprezentanco do 21 let.« Kot še poroča Nogomania, naj bi pismo podpisalo okoli 40 igralcev.

Nogometna zveza je sicer že potrdila, da je pritožbo prejela in bo primer obravnavala v prihodnjih dneh. V vseh razvitih nogometnih državah bi takšna afera selektorja stala službe. A vprašanje je, ali bo to doletelo tudi Gliho. Sploh zato, ker je bil 53-letni »strokovnjak« v preteklosti že deležen podobnih očitkov. In jih je tudi preživel.

Z mladimi reprezentanti, ki jih vodi od 2015, je bil v navzkrižju pred dvema letoma, a takrat nogometaši bojda niso bili povsem enotni. Zato je uspel obdržati službo, poleg tega pa je dobil celo novo pogodbo. Da se bo takšen scenarij ponovil, pa je le malo možnosti. Predvsem zato, ker so proti Glihi skoraj vsi člani reprezentance. 

Druga plat medalje 

Kot vsaka pa ima tudi ta zgodba dve plati medalje. Gliha se bo lahko na zagovoru z vodilnimi možmi NZS-ja skliceval na rezultate. Ti so bili v zadnjih letih – za slovenski reprezentančni standard – nadpovprečni.

Sloveniji resda v kvalifikacijah za Euro 2019 ni uspel veliki met, a je v skupini s Francijo odigrala nekaj odličnih tekem. Nenazadnje je v gosteh z galskimi petelini celo remizirala (1:1), čeprav je vrednost Francozov ocenjena na 448 milijonov evrov, kar je skoraj 41-krat več od naše izbrane vrste. 

Lani septembra je Slovenija na prijateljski tekmi še enkrat remizirala s Francijo (2:2), nato pa je podoben uspeh ponovila še proti prav tako favorizirani Portugalski (0:0). In to je Glihi uspelo z nogometaši, ki po večini igrajo v skromnem domačem prvenstvu. Za veliko takšnih, ki si kruh služijo v tujini, pa so minute v mladi reprezentanci ene redkih v sezoni (beri: Jan Mlakar in Adam Gnezda Čerin). 

Iz tega vidika je Gliha rezultatsko presegel samega sebe.

Druga stvar, na katero so opozarjali Glihovi zagovorniki, je, da so se reprezentanti preveč posvetili lastnemu ugodju in so na ta račun pozabili, kaj bi bilo najbolje za ekipo. Med razlogi za odstavitev selektorja jih je kar nekaj povezanih z uporabo mobilnih telefonov in ostalih »pametnih« naprav.

Da jih selektor jemlje, kadarkoli si to zaželi, in da jih je prepovedano uporabljati v času počitka po kosilu in v času spanja, sta bila očitka. Zato so reprezentanti v nadaljevanju pisma predlagali nova, svoja pravila, v katerih na mobilne naprave seveda niso pozabili. 

Po drugi strani pa so pozabili na pravico spanja na avtobusih oziroma letalih, ki je bila na spisku razlogov za Glihov odstop. 

Vprašanja, ki (nam) ne morejo biti v ponos

Reprezentanti zagotovo imajo svoje razloge, selektorja pa vsaj nekoliko rešujejo dobri rezultati v zadnjih letih. Epilog bomo verjetno dočakali v prihodnjih dneh. A kakršenkoli že bo, razkriva veliko pomanjkljivosti v slovenskem nogometu in delovanju Nogometne zveze nasploh. 

Kako lahko tako pomembno vlogo opravlja človek, ki je po besedah lastnih varovancev povsem nekompetenten in se obenem požvižga na osnovne moralne zadržke? In kdo je pred dvema letoma poskrbel, da je taisti človek preživel podobno afero in nato celo dobil podaljšanje pogodbe?

Po drugi strani pa, sploh če bo Gliha spoznan za »nedolžnega«, kako lahko imajo reprezentanti, ki zaradi starostnih omejitev kmalu ne bodo več imeli pravice nastopanja, toliko moči, da na lastno pest rušijo selektorja?

Veliko vprašanj, na katere bodo morali odgovarjati pri NZS-ju. In da se takšne stvari dogajajo manj kot leto pred začetkom domačega evropskega prvenstva, ne more koristiti nikomur. Ne vodilnim na zvezi, ne selektorju, ne igralcem, pa tudi nam – navijačem –, ki ga bomo spremljali v živo.

Celotno pismo si preberite na povezavi.

Organizatorji so morali letošnji Volkswagen Ljubljanski maraton zaradi epidemioloških razmer dokončno odpovedati. Prej predvidena prilagojena izvedba je bila sicer precej okrnjena, na vsaki razdalji so predvideli največ 450 tekačev, sedaj pa je, za tiste največje tekaške navdušence, na voljo le še virtualna oblika teka – vsak lahko razdaljo premaga sam in nato predloži svoje rezultate.

»Naraščanje okužb onemogočilo varno izvedbo«

Kot so zapisali na spletni strani ljubljanskega maratona, so se organizatorji do konca trudili, da bi vendarle izpeljali letošnjo prireditev, še 11. septembra je kazalo, da maraton bo, a so se razmere obrnile na slabše. »Žal je drugi val in vse večje naraščanje okuženih z virusom sovpadlo z našim standardnim terminom Ljubljanskega maratona in nam onemogočilo varno izvedbo prireditve,« je zapisal direktor ljubljanskega maratona Gojko Zalokar.

Kar dolgo so kolebali, kaj narediti in kakšno odločitev sprejeti, močno so si želeli izpeljati dogodek, a so »na koncu vseh izčrpanih možnosti ocenili nepredvidljivo situacijo in sprejeli končno odločitev po odpovedi Ljubljanskega maratona,« so zapisali na uradni spletni strani tekaške prireditve.

Le 450 tekačev

Tudi če bi letos maraton potekal, bi bil izveden v zelo prilagojeni obliki: za vsako tekaško disciplino je bilo predvidenih le 450 prostih mest, a še ta niso bila razprodana. To dokazuje, da so se tekači na splošno izogibali večjih dogodkov.

Prav tako so bile predvidene nekatere organizacijske spremembe. Krog proge bi bil najverjetneje krajši in bi ga morali tekači večkrat preteči, gotovo bi bile obvezne maske pred startom in po končanem teku, v startu pa je bila med tekači predvidena tudi večja vmesna razdalja.

Prva odpoved v zgodovini maratona

Ljubljanski maraton poteka že vse od leta 1996 in ni bil doslej odpovedan še nikoli. Nedeljskega jutra, 27. oktobra 1996, so ceste Ljubljane prvič zavzeli tekači, ki jih je bilo skupaj 673. Na prvem ljubljanskem maratonu je slavil Slovenec, Roman Kejžar, tudi udeleženec olimpijskih iger leta 2000, 2004 in 2008.

Z odpovedjo maratona je odpovedano tudi atletsko državno prvenstvo v teku na 42 kilometrov. Ostala atletska tekmovanja so bila v letošnjem letu sicer uspešno izvedena.

Lahko odtečeš sam!

Še vedno je za vse tekače na voljo virtualna različica teka v vseh prej predvidenih disciplinah: v teku na 10, 21 ali 42 kilometrov. Tak način izvedbe so organizatorji predvideli že prej – ob najslabši epidemiološki sliki so to možnost navedli kot četrti možni scenarij izvedbe dogodka.

Geslo letošnjega maratona, ki ostaja v virtualni obliki, se zato glasi Teci v svojem tempu, po svoji trasi!, predvideva pa, da tisti največji tekaški navdušenci razdaljo premagajo sami med 23. 10. 2020 od 6. ure in 1. 11. 2020 do 20. ure. Svoj čas izmerijo in dokažejo z aplikacijo za sledenje (npr. Stava, Runkeeper) ali s tekaško uro. Traso si izberejo sami.

Vsi zainteresirani se lahko prijavijo prek mobilne aplikacije Virtualni Ljubljanski maraton, ki se jo naloži v trgovini Google Play ali App Store, več informacij je na spletni strani ljubljanskega maratona. Prijavnina je 20 evrov, vključuje pa tekaško majico, spominsko medaljo, virtualno štartno številko in virtualno diplomo.

Finalni virtualni trening

Organizatorji vabijo tudi na Garmin Finalni trening za ljubljanski maraton 2020. Že četrto leto so bile organizirane tudi priprave na tekaško preizkušnjo, ki pa so bile izvedene v prilagojeni, virtualni obliki.

Finalni trening, tek na 10 kilometrov, opravi vsak sam med 8. in 25. oktobrom. Prijaviš se prek spletnega obrazca, za opravljen trening pa prejmeš medaljo.

Spomin na lanskoletne zvezde

Lansko leto je na najdaljši razdalji slavil Gezahegn Woldaregay Kelkile iz Kenije, med Slovenci je bil prvi Primož Kobe s časom 2:29:53. Tudi v ženski konkurenci je bila prva Kenijka, Chepkirui Kitur Bornes, med Slovenkami pa Saša Pisk (2:56:50). V polmaratonu je slavil slovenski atlet Mitja Krevs in v ženski konkurenci Neja Krišnar.

Med tekači so lansko leto večino tekmovalcev predstavljali Slovenci, dobra četrtina pa jih je prišla iz tujine: med njimi so bili tekači iz več kot 25 tujih držav, največ jih je bilo iz Hrvaške, Srbije, Italije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Nemčije in Velik Britanije.

V moški konkurenci imamo Slovenci kar nekaj herojev, ki so 42-kilometrski ali 21-kilometrski tek pretekli prav vsakič: doslej 24-krat. Pet tekačev se je še vsakič udeležilo maratona in pet polmaratona.