V Lučah je bila to pomlad vzpostavljena prva samooskrbna energetska skupnost v Sloveniji. To je omogočil projekt COMPILE, ki je prvi evropski projekt v okviru programa Obzorje 2020, katerega koordinira Univerza v Ljubljani. Energetske skupnosti ne bi bilo brez partnerjev, še posebej Petrola in Laboratorija za energetske strategije s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Projekt COMPILE se osredotoča na odročna območja ter območja, ki so šibko povezana z omrežjem – energetske otoke. Glavni namen je prikazati možnosti energetskih otokov za razogljičenje oskrbe z električno energijo, gradnje skupnosti ter ustvarjanja okoljskih in družbenoekonomskih koristi.
Projekt se je začel novembra 2018, trajal pa bo do aprila 2022. Njegova vrednost je ocenjena na 6,5 milijona evrov. Koordinira ga izr. prof. Andrej F. Gubina, predstojnik Laboratorija za energetske strategije s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Luče ležijo na oddaljenem aplskem območju, v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi šibke električne povezave z glavnim omrežjem in ekstremnih vremenskih pogojev imajo težave z zanesljivostjo napajanja električne energije. Danes pa je tako vas popolnoma energetsko samozadostna. Izvedena je bila namestitev sončnih elektrarn na devetih stavbah, petih hišnih baterij in ene sistemske baterije.
vir: Compile Project
Partnerji projekta so s pomočjo lokalnega operaterja distribucijskega omrežja podjetja Elektro Celje preizkušali še otočno delovanje, ki bi energetski skupnosti ob motnjah v omrežju neodvisno zagotavljalo oskrbo z energijo glavnega omrežja. Takšno otočno obratovanje predstavlja prvo tovrstno otočno obratovanje s sistemsko baterijo na ravni vasi v EU.
Te rešitve, ki so uporabljene v Lučah, so rezultat slovenskega znanja in imajo velik potencial za nadaljnjo uporabo, še posebej na podeželju.
Povprečen človek misli, da bo denar rešil vse njegove probleme. A nekatere raziskave, ki so preučevale bogate ljudi, kažejo, temu ni vedno tako. Bogati ljudje zaradi svojega bogastva lahko trpijo zaradi mnogih težav, ki si jih povprečen smrtnik težko predstavlja.
Iskreno se opravičujem za uporabo nazivov srednji in nižji sloj. V tem članku sta naziva uporabljena samo za lažje razumevanje in nikakor za deljenje ljudi na podlagi bogastva.
Alkoholizem
Stereotip je, da je alkohol prisoten tam, kjer sta beda in revščina. A raziskave kažejo, da je alkoholizem močno prisoten tudi med bogatimi. Norveška raziskava je pokazala, da v Evropi bogati pijejo veliko več kot ljudje iz srednjega ali nižjega sloja. Zakaj pa je temu tako? Verjetno za tem stojijo faktorji, ki jih bomo našteli v tem članku in pa, da si bogati lahko privoščijo več boljšega alkohola.
Anksioznost in depresija
Zaradi česa pa naj bi bili bogati depresivni, bi se lahko vprašali ljudje, ki nimajo debele denarnice. A velikokrat pozabimo na stvari, katerim so se bogati odrekli, da so dosegli to bogastvo. Tako je velikokrat njihovo življenje prazno.
Tudi pri podmladku bogatih ni vse tako mavrično. Ena raziskava je pokazala, da so otroci, ki odraščajo v visokem ugodju, izražajo več anksioznosti in znakov depresije, poleg tega pa trpijo za narcizmom (ki ga velikokrat zamenjamo za egoizem) in pa zlorabo substanc.
Denar te osreči samo kratkotrajno
Res je, prvič, ko dosežeš neko večjo cifro na svojem bančnem računu, lahko pričakuješ veliko dozo hormona sreče. Ampak, kakor se veča številka na računu, se manjša doza sreče. In tako nadaljnji trud bogatejšega človeka ne doprinese enake potešitve, kakor jo ima pripadnik srednjega sloja, ko mu ponovno uspe posel.
Stres
Stres je prisoten pri vseh ljudeh, ki se borijo za preživetje. A tudi bogatejši sloj ni imun nanj. Še posebej je stres visok pri posameznikih, ki vodijo velika podjetja. Stres prihaja iz zavedanja, da na njihovih odločitvah sloni prihodnost podjetji in vseh zaposlenih. Ena napačna odločitev lahko pomeni, da 10.000 ljudi izgubi službo in vse, za kar je ta posameznik delal, lahko čez noč izgine.
Vest
Vse bogataše si predstavljamo kot neke stripovske zlikovce, zaprte v svoje pisarne na vrhu neskončne stolpnice, s katere prezerljivo gledajo na ljudi pod njimi. A kar nekaj bogatašev ima slabo vest, da je njim finančno uspelo, medtem ko drugi živijo na pragu revščine. Ta slaba vest velikokrat privede do depresije, obupanosti in samosovraštva.
Postalo je tudi popularno med mladimi bogataši, da svojega bogastva ne razkazujejo in se skušajo čimbolj asimilirati v »povprečno« okolico, kar je dobrodošla sprememba v primerjavi s prejšnjim desetletjem, v katerem je bilo sila popularno se »ven metat«.
Narcizem, skopušnost in brezbrižnost
Ta podnaslov perfektno opiše stereotip bogataša. Hladen, samovšečen, skop, sebičen in čustveno zakrknjen. A to niso osebnostne lastnosti, temveč posledice »bogataškega« življenja. Mnogi bogataši pravzaprav trpijo za narcizmom (ki nikakor ni isto kakor samovšečnost), problemi s sočustvovanjem ali navezovanjem stikov ter paranojo, da so ljudje v njihovem življenju samo zaradi denarja. To privede do izkazovanja karakteristik, ki so tako značilne za bogataša.
V poletnih dneh, ko temperatura naraste tudi preko 30 stopinj, je ohladitev še posebej priporočljiva. Slovenija nima le koščka obale, ki je letos nabito polna, ampak jo krasijo tudi prelepa jezera z odlično urejenimi plažami in prelepo okolico.
Blejsko jezero
Blejsko jezero je svetovno znano po svojem naravnem jezerskem otoku, h kopanju pa privablja številne domačine in turiste. Poleti se voda segreje do 25 stopinj. Odlično ima urejenih kar nekaj kopališč, vse krasijo leseni pomoli, v bližini pa se lahko posladkaš s slovito kremšnito.
Za Grajsko kopališče je najbolje poskrbljeno, a ima tudi svojo ceno. Dijaki in študentje dobijo dnevno vstopnico za 8 evrov, popoldansko (po 15. uri) za 6 evrov. Kopališče zavzema vsega skupaj kar 6000 kvadratnih metrov, odprto pa je od junija do konca septembra. Dolžina obale je skoraj 300 metrov.
Poskrbljeno je tudi za zabavo: ob jezeru se nahajajo dva vodna tobogana, trampolin, štirje bazeni, skakalna deska in številne druge zanimivosti. Senco najdeš pod kostanji, na voljo pa so tudi ležalniki in senčniki – zopet, vse po svoji ceni. Ne manjkajo pa niti kabine, garderobe in tuši.
Za domačine bolj priljubljeni sta kopališči Mala in Velika Zaka, kjer se lahko kopaš zastonj. V bližini Velike Zake se nahaja kamping Bled. Kopališči sta večinoma travnati, senco najdeš pod drevesi, posebej ob vikendih pa je tam kar nekaj gneče.
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje in najgloblje naravno slovensko jezero. Poleti se segreje na 22 stopinj, ob močnem deževju pa se gladina vode dvigne za kar dva do tri metre. Na južni strani jezera, ob glavni cesti Ribčev Laz – Ukanc, je urejena plaža. V bližini je tudi parkirišče.
Drevesa nudijo obilo sence, razgled je čudovit, plačila za kopanje pa ni. Poleg možnosti osvežitve Bohinj ponuja še številne druge aktivnosti: pohodništvo, kolesarske poti, jahanje, športno plezanje, adrenalinske športe …
Jezero Jasna
Prelepo jezero Jasna se nahaja pri Kranjski Gori ob cesti proti Vršiču. Gre za dve povezani umetni jezeri ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice. Zadnja leta so jezero precej uredili in njegova voda je kristalno čista. V bližini so speljane sprehajalne poti, kopanje pa je rezervirano predvsem za pogumne, saj je voda precej mrzla – plačila zato seveda ni. Če ne drugega, vanj pomoči vsaj noge.
Ob jezeru sta 6-metrska razgledna ploščad in znamenit bronasti kozorog, obiskovalce pa navdušuje tudi prelep razgled na Julijske Alpe.
Velenjsko jezero
Spada med Šaleška jezera, ki so zelo mlada – nastala so večinoma po drugi svetovni vojni kot posledica izkopavanja lignita v velenjskem premogovniku, kasneje pa je območje zalila voda.
Na izboru za Naj kopališče 2019 je v kategoriji naravnih kopališč zmagalo že drugo leto zapored. V okolici je veliko možnosti za preživljanje prostega časa: poleg kopanja lahko izbiraš med supanjem, surfanjem, igranjem nogometa, mini golfa, košarke, odbojke na mivki in še mnogimi drugimi aktivnostmi. Plavanje je brezplačno.
Jezero je globoko kar 54 metrov, kar je globlje od Blejskega (30 metrov) in Bohinjskega jezera (45 metrov). Ob jezeru so tudi bari in restavracije. Vsako leto ga obišče okoli 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
Šobčev bajer
Gre za umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo pritokov, in leži ob kampu Šobec, v bližini pa je tudi Sava Dolinka. Nahaja se v bližini avtoceste Jesenice – Ljubljana, tri kilometre pred Bledom.
Plavanje v jezeru je brezplačno, v poletnih mesecih ima voda okoli 20 stopinj. Primerno je tudi za majhne otroke, saj ima urejeno vodno igrišče za najmlajše, v bližini pa tudi otroško igrišče. Ob jezeru se lahko uležeš na mehko travo – senco priskrbijo borovci. Zraven je tudi bar, obdaja pa ga čudovita narava in številne sprehajalne poti.
Od danes naprej si na svoj telefon že lahko preneseš mobilno aplikacijo #OstaniZdrav, ki te opozori na morebitno srečanje z okuženo osebo. Njen glavni namen je lažje obvladovanje stikov okuženih oseb. Če je nekdo torej pozitiven na novi koronavirus, lahko aplikacija preprosto opozori vse tiste, ki so bili v njegovi bližini.
Vlada poziva, da z uporabo aplikacije ravnamo odgovorno do sebe in drugih, saj pomagamo pri obvladovanju širjenja okužb. Epidemiologi bodo namreč z njo veliko lažje prišli v stik s tistimi, ki jih je okužena oseba potencialno okužila.
Uporaba je prostovoljna in brezplačna, vlada pa tudi zagotavlja, da je anonimna in prilagojena slovenskim standardom varovanja osebnih podatkov. Deluje s tehnologijo Bluetooth Low Energy in ne vsebuje nobenega geolokacijskega podatka.
Aplikacija enkrat na dan preveri, ali si bil slučajno v stiku z osebo, pri kateri so potrdili okužbo z novim koronavirusom. Če se to zgodi, dobiš opozorilo, da se moraš samoizolirati in biti pozoren na znake okužbe. Zaenkrat je aplikacija na voljo le uporabnikom android telefonov, uporabniki Appla pa bodo morali počakati do konca tega meseca.
Vseeno pa se zgolj na aplikacijo ne moreš zanašati. V Nemčiji si je na primer podobno aplikacijo naložilo okoli 20 % prebivalcev, kar pa ni niti približno dovolj učinkovito. Še zmeraj moraš torej paziti na razdaljo, si umivati roke in nositi masko.
Švedski trgovec je prvo trgovino v Sloveniji začel graditi lanskega oktobra, po napovedih pa naj bi Ikeo predvidoma odprliletos jeseni. Postavljena bo naobmočjuposlovno-trgovskega središča BTC, kar bo obiskovalcem omogočilo enostaven dostop do trgovine.
Vodja trgovine v Ljubljani Cas Lachaert je povedal, da dela tečejo tudi v času epidemije. Na gradbišču je okoli 200 delavcev, ki imajo zagotovljeno zaščitno opremo. Do sedaj so postavili značilno Ikeino modro stavbo. Vgradili so večino instalacij, dokončana je tudi streha. Pred kratkim so na vrh 48-metrskega označevalnega stolpa, ki stoji ob stavbi, postavili Ikein znak.
Foto: Floriana Scalia, Vladislav Necić, IKEA
Infrastruktura
Zunanjost in parkirišča, kjer bo prostora za več kot 900 avtomobilov, so večinoma že uredili, zdaj prenavljajo notranjost. Celoten objekt obsega 34.000 kvadratnih metrov, v prvem nadstropju bo 52 opremljenih prostorov z več kot 9.500 izdelki. V trgovini bo tudi restavracija za 450 ljudi, ponujali pa bodo tradicionalne švedske in slovenske jedi. Dostop do trgovine s Šmartinske ceste je že urejen, potrebna je zadnja preplastitev. Severno cesto med trgovino in sosednjim Mercatorjem bodo uredili med poletjem.
Pozitiven vpliv na okolje in skupnost
Ljubljanska trgovina bo ena najbolj trajnostno naravnanih. Trenutno na strehi postavljajo okrog 2300 sončnih panelov, ki bodo preskrbeli večino elektrike v trgovini. Geotermalno energijo bodo uporabljali za ogrevanje, deževnico pa za splakovanje stranišč in zalivanje. Uredili bodo recikliranje 23 različnih vrst odpadkov in čiščenje odpadne vode s pametnim čistilnim sistemom. Na strehi bo 1200 kvadratnih metrov zelenja.
V Ikei so že začeli zaposlovati delovno silo. Za zdaj jih je v ekipi okoli 20, ciljajo na 300 zaposlenih. Zanimanje je ogromno, po besedah Lachaerta dobijo okoli 200 prošenj za vsako razpisano delovno mesto.
Fakulteta za elektrotehniko vsako poletje organizira poletni tabor inovativnih tehnologij, ki je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem. Program je sestavljen iz poučnih in zabavnih delavnic ter ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Letošnji poteka od 17. do 21. avgusta, in sicer v malce drugačni podobi zaradi pandemije.
Letos so zato razpisali manjše število mest in skrajšali čas delavnic na šest ur, program so omejili samo na dopoldanskega. Kljub temu bodo udeleženci imeli priložnost spoznati kar nekaj fascinantnih vsebin. Med najbolj zanimive delavnice na primer sodijo LEGO viharniki, Pametni avtomobili in RoboSumo.
Poletnega tabora se lahko udeležijo mladi od 4. razreda osnovne šole pa vse do 3. letnika srednje šole. Na različnih delavnicah se bodo mladi spoznali z robotiko v različnih oblikah, od mini sumo robota, ki bo tekmoval na mini turnirju, do robotike v medicine, ki se uporablja za najbolj natančne posege.
Ta teden bo tako minil v znamenju zabavnih in poučnih vsebin, saj bodo udeleženci pridobili nova znanja s področja elektrotehnike in sodobnih tehnologij. Tovrstni programi so odlični za spoznavanje mladih s področji delovanja, ki bi jih utegnili zanimati v prihodnosti.
Vsem mladim želimo veliko uspehov in upamo, da se bodo na poletnem taboru zabavali in osvojili veliko novih znanj.
Islandija je večinsko prekrita z ledeniki in res neizprosna za življenje. Ravno zaradi tega je še posebej priljubljena destinacija predvsem za severne medvede in pingvine.
Kimaš zgornjemu zapisu? Potem moraš nujno izvedeti 5 najpogostejših mitov o Islandiji!
Večni mraz in led
Če sklepamo po imenu tega otoka, si res lahko predstavljamo le neomejene količine ledu, snega in vsesplošnega mraza. Takšno ime naj bi deželi že v letu 870 nadel vikinški vodja Flóki Vilgerdsson, ko mu je po poskusu naselitve v hudi zimi poginila vsa živina. Ponekod se pojavljajo še zapisi, da se je ime obdržalo tudi zato, da dežela ne bi bila preveč privlačna za druge narode. Podnebje je v primerjavi z našim res bolj hladno, vendar povprečna julijska temperatura znaša 13 °C (V Sloveniji pa 20 °C). In ne, severni medvedi in pingvini niso del islandske favne. Žal.
Polarnih medvedov na Islandiji ni.
Tuj moški za poroko z Islandko prejme finančno nagrado
Totalno neresnično. Tukaj ni kaj debatirati. Morda omenimo le, da na Islandiji živi celo malce več moških kot žensk.
Vsi Islandci so ateisti
Raziskava iz leta 2013 kaže na to, da je trdnih ateistov le 10 %, ostali pa verujejo – v karkoli že pač. Večina vernikov, to je nekje 70 %, je pripadnikov evangeličansko – luteranske veroizpovedi.
Mobilna aplikacija Íslendingabók za izogibanje incestom
Dotična mobilna aplikacija sicer res obstaja, vendar jo je inženir Friðrik Skúlason ustvaril z namenom rodoslovnega raziskovanja. Zgodovinsko raziskovanje lastnega naroda je nekaj, kar Islandce pač izjemno zanima. Kakorkoli že, populacija je tako majhna, da gotovo vedo, kdo je komu teta, nečak ali pa sestrična.
Potovanje po Islandiji je izjemno drago
Gotovo ni med najcenejšimi turističnimi destinacijami na svetu, vendar pa se dá prihraniti predvsem z načinom potovanja in prehranjevanja. Pri prehranjevanju ni posebnih skrivnosti – nakupuj v poceni supermarketih (Bonus ? ) in kuhaj sam. Za način potovanja pa se kot najboljši kaže…
Camper kombi
Mi štirje smo potovali s camper kombijem podjetja Happy Campers. Takšen način potovanja je v primerjavi s spanjem v hotelih, počitniških hišicah ob poti, v Airbnb namestitvah ali pa hostlih precej cenejši. Strošek najema camperja ni zanemarljiv (mi smo za 10 dni odšteli 2200 €), vendar je ta manjši, če vas potuje več skupaj. Povprečna cena nočitve v hostlu ali na Airbnb-ju znaša vsaj 50 € na osebo. Na prvi pogled precej podoben strošek, a ti potovanje s camperjem omogoča toliko več drugačne svobode. Če potuješ na ta način, se izogneš pretiranemu vnaprejšnjemu planiranju in se res lahko sprostiš. Ni ti potrebno nenehno gledati na uro in loviti časa za prijavo v hotelsko ali Airbnb namestitev. Če te določen slap, ledenik, plaža ali pa kamen prevzame za celih 12 ur, pač prilagodiš lokacijo te nočitve. Super je tudi to, da imaš vedno vse seboj (npr. ko se vreme spremeni in potrebuješ dodatne hlače).
Udobje na zadnjih sedežih. Foto: Mark PrelecKosilo po študentsko – pašta s tuno. Foto: Mark Prelec
Poceni kampi
Potovanje s kamperjem ti omogoča nočitve po kampih, ki so ob celotni glavni cesti R1 precej gosto posejani, pa še poceni so. V povprečju za noč v kampu odšteješ 12 € na osebo, kar je v primerjavi s cenami slovenskih kampov res super cena. Poleg tega si na ta način res ves čas v stiku z naravo. To od tebe zahteva tudi kakšno dodatno iznajdljivost pri opravljanju vsakodnevnih higienskih in drugih opravil, a če v takšnem načinu bivanja uživaš, je to res najboljši način potovanja zate.
V enem izmed kampov smo se tuširali na prostem. Foto: Mark Prelec
Brrr … gretje, prosim!
Največja prednost našega camperja Happy Campers Happy 3 pa je defintivno bila grelna naprava Webasto (te pri drugih ponudnikih najema prevoznih sredstev niso vedno vgrajene!). Kljub temu, da smo potovali v juliju, smo gretje uporabljali vsak dan. Včasih le za 20 minut pred spanjem. Življenje nam je rešil predvsem takrat, ko nas je na barki, s katere smo v razburkanem oceanu opazovali kite, 3 ure močilo hladno morje in bičal veter s sunki do 80 km/h pri vsega 5 °C.
Kaffi
Pri potovanju s camperjem pa lahko prihraniš tudi pri kavicah, saj si jo sam skuhaš kjerkoli in kadarkoli se že ustaviš. Dobro je vedeti tudi, da je njihova najpogosteje zaužita kava filter kava in da je navadno malce cenejša od espresso kave.
Kuhanje kave na enem izmed parkirišč ob turističnih znamenitostih. Foto: Mark Prelec
Skupna cena potovanja
Uganeš koliko smo porabili za 10-dnevno potovanje s camperjem po Islandiji? 1265 € na osebo, vključno s čisto vsemi stroški. Tudi tistim zavitkom čigumijev iz bencinske črpalke. Mi smo super zadovoljni! ?
Razširjene in zamaščene pore oziroma ogrci so pravzaprav maščoba (loj), ki je zastala v zunanjem delu žleze lojnice. Na žalost jih je preprosto opaziti, saj so temne barve in čisto malo dvignjeni nad ostalo kožo. Veljajo za bolj blage, ker ne povzročajo bolečin, a psihološki stres ostaja. Najbolj pogosti so prav na nosu, lahko pa se pojavijo tudi na rokah, prsnem košu, hrbtu in na vratu.
Kako nastanejo?
Črni ogrci nastanejo, ko odmrle kožne celice zamašijo pore in maščoba iz žlez ne more prehajati na površino. Ker maščoba (loj) ob stiku z zrakom oksidira, ta postane temna. Čeprav imajo ljudje z mastno kožo večje probleme z ogrci, se pojavljajo tudi pri tistih s suho kožo. Ni pa res, da ogrci nakazujejo pomanjkanje higiene.
Kako jih pozdravimo ali preprečujemo
Na tržišču obstaja tisoč in en pripravek za »uničevanje« ogrcev, ki so vse od krem pa do rokavic za stiskanje ogrcev. Veliko teh pripravkov in pripomočkov je na tržišču postalo slavnih kar tako, brez neke prave rešitve. Seveda pa to ne pomeni, da ne delujejo. Ker je toliko različnih pripomočkov, je pravilno sklepati, da bo eden zagotovo deloval. Tako lahko kot mnogi poskusiš več pripomočkov in vidiš, kako in kaj. Nasvet ni ne vem kaj, ampak smo že vsi bili na tem mestu in poskusili enako.
Čeprav je pravilna nega kože z mikro-luščilnimi sredstvi pomembna za odstranjevanje odmrlih kožnih celic, mnogi pretiravajo. Nikakor ne počni z ogrci tako, kot bi z umazano kožo, saj boš zadevo le poslabšal. Prav tako ne pretiravaj z umivanjem obraza z vodo, kaj šele z mili. Po večini boš le izsušil kožo in jo razdražil.
Obrazne maske in trakovi
Tista črna zadeva, ki jo odlepiš z nosa, včasih pomaga, včasih pa ne. Podobno kot ostale maske in trakovi, tudi ta ne zmanjša por, ampak jih le delno očisti. Por se namreč ne more povečati ali pomanjšati, saj pore niso mišica in zato niso prožne. Lahko postanejo samo bolj vidne ali manj vidne, kar je odvisno od količine loja, ki se v porah nabere.
Parna kopel obraza
Tak način pride prav pri čiščenju, vsekakor pa ne pri zdravljenju ogrcev. Pripravi si parno kopel za obraz ali pa nanj postavi mokro, toplo brisačko in počakaj nekaj minut. Koža se bo omehčala in to ti bo olajšalo odstranitev maščobe. Previdno lahko začneš stiskati, po koncu pa uporabiš kremo, ki ti jo je priporočil farmacevt.
Salicilna kislina
Več strokovnjakov za uničevanje ogrcev priporoča izdelke, ki imajo v sebi salicilno kislino. Ta bo odmašila pore in odpravila kopičenje odmrlih celic s spodbujanjem obnavljanja kožnih celic. Najdeš jo v kremah, gelih in drugih izdelkih za obraz.
Popranje
Črni poper (pol žličke) pomešaj s skuto (dve žlici) in pomešaj. Nanesi na obraz, ko pa se posuši umij z vodo. To ponovi dvakrat tedensko.
Med
Segreto žličko medu nanesi na obraz oziroma nos. Pusti nekaj minut, nato pa speri s toplo vodo.
Čaj
Črni ali zeleni čaj skuhaj in pusti, da se ohladi do sobne temperature. Z blazinicami za čiščenje obraza nanesi na obraz in pusti delovati čez noč.
Zobna pasta in ščetka
Nekateri so povedali, da jim je pri ogrcih pomagala uporabe zobne paste na ogrcih. Tudi če je to res, prosim, ne pretiravaj. Lahko pa si pomagaš z zobno ščetko, ki ji dodaš limonin sok. Zelo nežno podrgni po ogrcih in to ponovi dvakrat na teden.
Ostali nasveti
Redno preoblačenje vzglavnika.
Umivanje las, predvsem če so ti mastni.
Uporaba sesalnika ogrcev ni ravno priporočena.
Zdrava prehrana, saj se veliko kožnih težav reši s pravo prehrano.
Odstranjevanje ogrcev je podobno hujšanju. Rezultati ne bodo prišli kar čez noč, zato je treba biti potrpežljiv in se držati svojega načina odstranjevanja ogrcev. Vsekakor pa se posvetuj s farmacevtom ali dermatologom, ki ti bosta s pridobljenim znanjem pomagala in ti svetovala še katere druge dodatne pripravke.
Naše mlado življenje je polno nasvetov, ki jih sicer dajo ljudje z dobrim namenom. A velikokrat ti nasveti skrivajo varljivo ali celo škodljivo filozofijo, ki se nikakor ne izraža v realnem svetu.
»Ne spreminjaj se za druge ljudi«
Čeprav je originalno ta nasvet pomenil, da ostani osebnostno to, kar si, kljub mnenjem drugih ljudi, je dandanes prešel v ekstrem. Prav je, da si to, kar si. A to ne pomeni, da se ne smeš spremeniti oziroma izboljšati, če opaziš, da veliko drugih ljudi ne mara določenega aspekta tvoje osebnosti.
Prav je, da si to, kar si. A to ne pomeni, da se ne smeš spremeniti oziroma izboljšati, če opaziš, da veliko drugih ljudi ne mara določenega aspekta tvoje osebnosti.
Verjetno je neko tvoje obnašanje nezaželeno, nadležno ali pa preprosto nemoralno. Če spremeniš neko osebnostno pomanjkljivost, še ne pomeni, da si prodal svojo dušo družbi, ampak da si postal boljša oseba.
»Bodi tiho in pridno delaj pa boš uspel«
Ta mit je v naši družbi še nadvse priljubljen. Ne izpostavljaj se in pridno delaj, potem ti bo v življenju uspelo, prišel bo denar in lagodje … ja, v poštenem svetu mogoče res. V realnem svetu pa ti neizpostavljenost in mučeniško garanje prineseta samo osamljenost in ukrivljen hrbet.
V realnem svetu pa ti neizpostavljenost in mučeniško garanje prinese samo osamljenost in ukrivljen hrbet.
»Ustrahujejo te samo zato, ker so ljubosumni«
Ljudje, ki ustrahujejo, to počnejo zato, da si napolnijo ego in da se počutijo močnejši. Prav nič niso ljubosumni nate, prej te pomilujejo. Ideja, da naj bi bili ljubosumni nate, izhaja iz samokrepilne zasanjanosti. Ustrahovalce je potrebno postaviti na svoje mesto in jim ne dovoliti, da z ustrahovanjem dosežejo, kar želijo.
Ideja, da naj bi bili ljubosumni nate izhaja iz samokrepilne zasanjanosti.
»Bodi zvest svojemu podjetju«
Pridiganje o zvestobi do podjetja in obljube o nagradah, ki ga prinese, sta le orodje, ki ga vodilni v podjetju uporabljajo za nadzor delovne sile in vzdigovanje morale. A naj te tako obljubljanje in pridiganje ne premamita. V večjem podjetju si le uslužbenec, ki je zamenljiv, in tudi nobene nagrade verjetno ne boš dobil. Seveda to ne velja za vsa podjetja, a bodi previden.
Pridiganje o zvestobi do podjetja in obljube o nagradah, ki ga prinese, sta le orodje, ki ga vodilni v podjetju uporabljajo za nadzor delovne sile in vzdigovanje morale.
»Goljufija se ne izplača«
Bodimo realni. Mnogo najuspešnejših ljudi v različnih panogah in področjih je goljufov ali pa so vsaj do sedanjega uspeha prišli preko različnih »bližnjic«. S tem nočemo svetovati, da goljufaj, a ne slepi se, da so ljudje dosegli svoje sanje in cilje po vsem pošteni poti.
S tem nočemo svetovati, da goljufaj, a ne slepi se, da so ljudje dosegli svoje sanje in cilje po vsem pošteni poti.
»Delaj to kar te veseli/Naj tvoj hobi postane tvoja služba«
Tako baje ne boš delal niti en dan v svojem življenju. A v resnici je tvoje delo še vedno polno dolgočasnih, monotonih projektov, poleg tega pa pridejo zraven še vsa korporacijska birokracija, roki in pa finance.
Kmalu postane tvoja strast, tvoj talent, le še neka dušeča enoličnost in tako, izgubiš nekaj kar te je veselilo.
Kmalu postane tvoja strast, tvoj talent, le še neka dušeča enoličnost in tako izgubiš nekaj, kar te je veselilo. Rajši se posluži službe, ki ti je prijetna in ti dovoljuje, da slediš svojim sanjam ter ne zanemariš svojih talentov.
»Dobro se povrne«
V pravljicah in risankah se. V realnosti pa je dobrota velikokrat prej izkoriščena ali pozabljena, kakor povrnjena. Poleg tega je delanje dobrega v pričakovanju nekega povračila hinavsko. Dobro narediš zato, ker je tako prav, ne ker pričakuješ osebno, družbeno ali kozmično povračilo.
Dobro narediš zato, ker je tako prav, ne ker pričakuješ osebno, družbeno ali kozmično povračilo.
»Vsak je svoje sreče kovač«
Velikokrat si mislimo, da so niti naše usode v naših rokah. Velikokrat nam to tudi pridigajo, ko nam hočejo (upravičeno ali neupravičeno) pripisati krivdo za situacijo, v kateri se znajdemo. A v resnici povprečen človek nima tako močnega primeža svojih niti.
Tako da ne krivi se preveč za vsak neuspeh v svojem življenju.
Tvoje življenje velikokrat oblikujejo odločitve in naključja, katerih se sploh ne zavedaš ali pa nimaš popolnoma nobenega vpliva nad njimi. Tako da ne krivi se preveč za vsak neuspeh v svojem življenju.
»Povej ji/mu, da ti je všeč«
Res je, da je prav, da že na začetku spoznavanja osebi nakažemo, da hočemo več kot samo prijateljstvo. A to nikar ne pomeni, da moraš to direktno povedati. Ljudem, še posebej v »hladnejših« kulturah, je sila neprijetno takojšne in direktno izražanje čustev. Zato je veliko bolj pomembno, kako to povemo.
Ljudem, še posebej v “hladnejših” kulturah, je sila neprijetno takojšne in direktno izražanje čustev.
Namesto nerodnega stavka rajši uporabi gesto ali pa lahkotno povabilo na sprehod. To takoj nakaže, da imaš v mislih več kot samo prijateljstvo in tudi manj je neprijetno zate in simpatijo.
»Naživi se, dokler si mlad«
Družba nam govori, da smo trenutno v najlepših letih, čeprav to slišiš že kot otrok, kot najstnik in tudi ko si študent. A to je le njihova nostalgija, ki se je manifestirala kakor nasvet. Spomini na brezskrbne dni.
A to je le njihova nostalgija, ki se je manifestirala kakor nasvet. Spomini na brezskrbne dni.
V resnici pa so si od teh časov selektivno zapomnili le prijetne dogodke. Tako je ta nasvet varljiv, saj te nekako prisili, da hitiš skozi mlado življenje in poskusiš čimbolj uživati, pri tem pa zanemariš marsikatero priložnost za izboljšavo kasnejšega življenskega standarda, hkrati pa te stiska zmanipulirana misel, da so problemi, s katerimi se spopadaš le malenkost v primerjavi s tem, kar prihaja.
Le še dva tedna nas ločita od začetka novega šolskega leta, njegov potek pa zaenkrat še ni znan – možni so še vedno štirje scenariji, vse pa bo odvisno od prihajajoče epidemiološke situacije in števila novo okuženih z virusom. Nekatere države so sicer šole že odprle.
Odločitev bo padla prihodnji teden
Dokončna odločitev o poteku šolanja v prihajajočem šolskem letu bo znana ta teden, ko se bodo na Brdu pri Kranju na 3-dnevni konferenci (od 18. do 20. avgusta) z ministrico za znanost, izobraževanje in šport Simono Kustec sestali ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter vrtcev. Na ministrstvu si močno želijo, da bi bilo šolanje možno v čim bolj normalni obliki – torej v šoli in ne prek spleta – a opozarjajo, da bo vse odvisno od epidemiološke slike v drugi polovici avgusta. Ta šele prihaja in se bo v zadnjih tednih najverjetneje še zelo spreminjala, zato točnega načina začetka leta še ni mogoče stoodstotno napovedati, še manj možno je mogoče napovedati scenarij za celotno šolsko leto.
Že konec julija so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pripravili štiri možne scenarije, po katerih naj bi pouk potekal, dokončna odločitev pa je v rokah MIZŠ in NIJZ.
Štirje možni scenariji šolanja
Štirje modeli, po katerih naj bi pouk potekal, so bili narejeni na podlagi zasnove slovenskega šolskega sistem, izkušenj pri izvajanju pouka v letošnjem letu in rezultatov raziskav ter na podlagi kadrovskih in prostorskih pogojih slovenskih šol.
Od najbolj »socialno distancirajočega se« do najbolj svobodnega modela si sledijo takole:
Po prvem modelu poteka pouk običajno – vsi osnovnošolci in srednješolci gredo v šole, te so odprte brez omejitev. Gre za način izvajanja pouka, ki je bil v veljavi pred začetkom epidemije.
Drugi modelprav tako predvideva vrnitev vseh učencev v šole, a z določenimi omejitvami. Šole bi morale zagotavljati pouk na tak način, da bi se preprečevalo mešanje učencev med seboj, zato bi bili uvedeni strogi varnostni ukrepi. Učenci bi med odmori ostajali v učilnicah, šole bi določile sistem njihovega prihajanja in odhajanja v šolo in domov, nastale bi določene omejitve in spremembe pri izvajanju interesnih dejavnosti, varstva, upoštevati bi se morala vsa priporočila glede širjenja bolezni: 1,5-metrska razdalja, prepoved dotikanja, druženja po hodnikih ipd.
Po tretjem modelu v šole ne gredo vsi učenci. Pouk bi tam potekal le za učence od 1. do 5. razreda, vsi višji razredi pa bi se šolali na daljavo.
Po četrtem modelu, ki predvideva zelo slabo epidemiološko situacijo, so vse šole zaprte in pouk za vse poteka na daljavo.
Kljub izbranemu določenemu modelu bi bilo prek šolskega leta možno spreminjati potek pouka glede na poslabšanje ali izboljšavo situacije v povezavi s številom okuženih.
Otroci – zaviralci okužb?
Kar dva modela predvidevata šolanje večine ali vseh doma.
Kar dva slovenska scenarija tako predvidevata, da bo doma ostal ali velik del učencev ali pa kar vsi učenci, a to morda ni najbolj logična rešitev.
Zadnja raziskava Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je namreč pokazala, da otroci veliko redkeje zbolijo za covidom-19 kot odrasli – med vsemi obolelimi predstavljajo le 5 odstotkov otroci, mlajši od 18 let. Poleg tega ti ne zbolijo tako hudo in bolezen redkeje kot odrasli prenesejo na druge.
Spodbudna je tudi raziskava iz nemškega Dresdna: ta je pokazala, da se je novi koronavirus v šolah, ko so se maja ponovno odprle, širil v manjši meri in nobenega dokaza ni, da bi se tam hitreje širil in bi ga otroci pogosto prenašali – ravno nasprotno. Direktor poliklinike za otroke in mladostnike Univerzitetnega kliničnega centra v Dresdnu, Reinhard Berner, je celo dejal, da so otroci prej zavorni dejavnik pri okužbah – prav vse okužbe, ki so jih pri njih potrdili, se namreč niso razširile in kljub temu, da so se na šolah pojavili primeri, te niso nikdar postale nova žarišča.
Primer Nemčija
Nekateri nemški otroci so se v šole že vrnili, a se držijo strogih ukrepov.
Nemčija je vrata svojih šol začela odpirati že na začetku avgusta, ko so se v nekaterih nemških zveznih deželah končale poletne počitnice. Prvi so v šolske klopi sedli učenci in dijaki iz zvezne dežele na severu Nemčije (Macklenburg – West Pomerania), vrnilo se jih je kar 150.000, a so se že na začetku pojavili primeri koronavirusa. Pozitivna je bila profesorica nemške gimnazije in domov je bilo poslanih 800 dijakov, ko pa je bil pozitiven učenec ene izmed osnovnih šol, so v karanteno poslali 100 učencev. Kljub temu so se v šole vračali tudi učenci drugih zveznih dežel oziroma se bodo vanje še vrnili in se vračajo: vse do 12. septembra, ko zadnja zvezna dežela uradno konča s poletnimi počitnicami.
Vse nemške šole se držijo zelo strogih ukrepov. Organizirani so bili različni vhodi za različne razrede, prostori so pogosto zračeni, nameščena so razkužila, ves čas, vsaj v nekaterih zveznih deželah, nosijo tudi maske – ponekod že prihajajo pritožbe, da te izjemno motijo sam pouk in koncentracijo. Med različnimi zveznimi državami se sicer ukrepi nekoliko razlikujejo.
Tudi slovenski starši in ravnatelji za začetek 1. septembra – v šolah
Večina staršev in ravnateljev je za šolanje v šolah in ne na daljavo.
Tudi slovenske šole bi morale v primeru pouka v živo marsikaj prilagoditi, a večina strokovnih delavcev na področju šolstva želi vrnitev osnovnošolcev in srednješolcev v šole. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan zatrjuje, da si tega želijo ravnatelji in starši. To pa bi bil glede na dosedanje izkušnje primeren korak – ko so se pri nas odprli šole in vrtci, namreč ni bilo nobenih novih žarišč koronavirusa, prav tako mladi ne spadajo rizično skupino.
A hkrati ravnatelji opozarjajo, da so nekateri predvideni ukrepi proti širjenju bolezni v šolah praktično neizvedljivi in se bodo morali še precej organizacijsko uskladiti za njihovo vsaj približno izvajanje. Tudi Milan Kren, predsednik NIJZ, je za odpiranje šol – zaveda se negativnega učinka šolanja na daljavo in zato svari, naj se izogibamo rizičnim okoljem, ki bi utegnili do začetka šolskega leta epidemiološko situacijo poslabšati.
Šole ne bodo, kot so bile
Kakor koli – tudi, če se vsi učenci in dijaki vrnejo v šole, pouk še nekaj časa ne bo, kakršen je bil, vsaj dokler se situacija s covidom-19 ne pomiri. Učenci in dijaki bodo najverjetneje razdeljeni v manjše skupine, se gibali v manj prostorih, imeli različne vhode v šole, spoštovati bodo morali smernice in higienske ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni.
Vsekakor ni enoznačnega odgovora na to, katera izmed možnosti je prava, a šolanje na daljavo prinaša številne negativneposledice tako na posameznike kot na celotno družbo. Zato skušajmo storiti vse, da epidemiološka slika ob koncu meseca ne bo zahtevala onemogočanja normalnega šolanja naših osnovnošolcev in srednješolcev.
