Evropski teden športa: bodi aktiven, bodi zdrav

0

Ta teden bo v znamenju športa. Od 23. do 30. septembra se bo odvijal že peti Evropski teden športa, z glavno temo #BEACTIVE. Številne dejavnosti bodo potekale po vsej Evropi.

Cilj?

Spodbuditi čim več Evropejcev k zdravemu načinu življenja, ki vključuje šport. Z glavno temo #BEACTIVE, oziroma »Bodi aktiven, bodi zdrav« v slovenščini, skušajo organizatorji ljudi navdušiti nad športom ne le med tednom, posvečenim športu, ampak čez celo leto.

Ženske na vadbi
Prav vsi bi del prostega časa morali posvetiti športu.

Telesna dejavnost je namreč pomembna za ohranjanje in krepitev zdravja, šport pa je lahko tudi način socialnega vključevanja.

Kdo lahko sodeluje?

Popolnoma vsi. Teden športa je namenjen prav vsem, ne glede na starost, spol ali telesno pripravljenost. Glavni namen Evropskega tedna športa je približati šport čim širši populaciji.

Kaj se bo dogajalo pri nas?

Po vsej Sloveniji bodo organizirani številni dogodki: vodene vadbe, športne igre, predstavitve športov, strokovni posveti in drugi. Preveri na spletni strani ewos.olypic.si.

Kako sodelujem?

Preprosto se prijaviš na enega izmed dogodkov ter se ga brezplačno udeležiš. Prijavi se na spletni strani Evropskega tedna športa.

Nekdo, ki štarta
Prijavi se na dogodke Evropskega tedna športa

Za zaključek …

… se pridruži še Dobrodelnemu večernemu teku, 28. septembra na Kongresnem trgu. Ob premagani razdalji 400 metrov bo Olimpijski komite Slovenije s sponzorji namenil finančna sredstva za mlade športnike iz socialno šibkih okolij.

Naj šport postane del tudi tvojega vsakdana.

Kako biti bolj produktiven

0

Vsi se ves čas pritožujemo, da nam čas mineva prehitro. Dan ima premalo ur in nikoli nam ne uspe narediti vsega, kar bi radi naredili. Ob študijskih in službenih obveznostih nam zmanjkuje časa za osebno rast, hobije, zdravo življenje in druženje. Kako si lahko pomagamo?

Urnik spanja in vstajanja

Koristno je hoditi spat in se zbujati ob ustaljenem času. To ne bo pripomoglo samo k redu, temveč tudi k boljšemu spancu. Ko smo bolj naspani, imamo več energije za delo in ustvarjanje.

fant spi
Spanec je pomemben del produktivnosti.

To do list

Dobro je, da si preden gremo spat ali takoj po temu ko vstanemo, napišemo, kaj vse moramo storiti v dnevu. Opravljene naloge lahko sproti črtamo, kar nam bo dalo občutek zadoščanja. Seznam bo tudi zagotovil, da ničesar ne bomo pozabili.

Premori

Da ne pregorimo, si je med delom koristno vzeti kakšno pavzo. Pomaga že, če se na hitro sprehodimo po sobi/pisarni/predavalnici ali spijemo nekaj vode. Za kosilo si je dobro vzeti kakšno uro, če si jo lahko privoščimo.

utrujen moški pade na tla

Koledar

Poleg seznama dnevnih opravil mnogim pomaga tudi zapisovanje raznih obveznosti v koledar za tedne in celo mesece vnaprej. Za to seveda lahko uporabljamo tudi Googlov koledar ali tistega na pametnem telefonu.

Koristne aplikacije

Če med delom ali študijem ves čas odpiramo Facebook in Instagram, se bo delo samo zavleklo. V boju s tem nam lahko pomagajo razne aplikacije, ki nam omejijo čas (tako čas v dnevu kot količino časa), ki ga lahko preživimo na družbenih omrežjih, celo na YouTubu.

Kaj vse se spremeni v tvojem življenju, ko postaneš študent

0

Matura je mimo, izvedel si, da si sprejet na (upam, da tisti želeni) faks, oktober se bliža s svetlobno hitrostjo. Z njim pa tudi začetek tvojega študentskega življenja – tisti najlepši del tvoje mladosti, ki ti bo za večno ostal v spominu. Vsaj tako velikokrat slišiš pripovedovati starejše, ki se z nostalgijo spominjajo svojih študijskih let. In v veliki meri imajo prav  – študij je obdobje, ki ti pomaga odrasti in te pripravi na real life, ki te čaka po njem. To pa doseže tako, da te vrže iz tvoje cone udobja domačega in znanega, ter te postavi pred množico preizkušenj, ki jih prinaša novo in neznano. Katera področja tvojega življenja se skozi študentska leta najbolj korenito spremenijo? Zakaj si po končanem študiju bolj odrasla, za ogromno izkušenj bogatejša in predvsem popolnoma drugačna oseba, kot si bil po maturi?

1. Novo življenjsko okolje

Sploh če študiraš daleMnožica ljudi na mestni ulici.č od svojega domačega kraja in se prvič v življenju preseliš. Po možnosti še iz res majhne zakotne vasice, kjer si navajen domačega kroga ljudi in počasnega ritma življenja, v veliko hektično mesto (v Sloveniji to predstavljata Ljubljana in Maribor), kjer »vsi ljudje hitijo«, kot poje Neca Falk. Naenkrat se moraš navaditi na življenje v mestu. Recimo na uporabo javnega potniškega prometa (s katerim sploh ob urah prometnih konic ne prideš nikamor – tudi ta gneča na cestah je zate novost, na katero se težko navadiš). Po drugi strani pa življenje v mestu prinaša veliko prednosti: ogromno storitev in aktivnosti imaš zdaj na dosegu roke, doma pa si se moral do najbližje trgovine zapeljati z avtomobilom v najbližje večje naselje.

2. Neodvisnost

Risani junak govori po telefonu, da mu gre super, čeprav je sam, in da je ravnokar našel konzervo fižola.

… je neizogibna posledica selitve od doma. Ko zaživiš sam kot študent, si prvič v življenju soočen s skrbjo zase. Pa tukaj ne mislim (samo) duševni self care, ampak tisto osnovno, fizično skrb zase. Mame ni v študentskem domu, zato boš lačen, če si kosila ne boš skuhal sam. Če ne boš imel na skrbi, da moraš v trgovino, bo tvoj hladilnik prazen. Če si ne boš sam pospravil sobe, boš živel v svinjaku. Sprva je navajanje na samostojno življenje gotovo težko. Neodvisnosti se zato, na žalost, naučiš v največji meri ravno na napakah. Recimo, da ti bo hrana v hladilniku zgnila, če je ne boš pojedel v doglednem času. Nekateri vidiki učenja neodvisnosti pa znajo biti tudi zelo prijetni, recimo to, da si po lastni želji razporejaš prosti čas in tako gotovo bolj pogosto počneš stvari, ki te veselijo.

3. »Študentsko življenje«

Zabava.

… v zabavnem (in žurerskem) pomenu besede. Študentske zabave so izkušnja, ki definitivno mora biti del tvojega študija, a v pravi meri. Če si bil doma navajen feštati samo ob vikendih, je med študijem vsak dan v tednu lahko dan za party (čeprav je po tradiciji sreda tisti čas v tednu, ko je največ študentskih zabav). Če si res pravi študent, se pokaže naslednje jutro, ko imaš predavanje ob 7.00 in greš po (in kljub) prekrokani noči (spat) na faks. In to so tisti spomini, ki delajo študentska leta nepozabna!

4. Nova poznanstva (in spoznanja)

Zaznamujejo čas tvojega študija in ga delajo drugačnega od prejšnjih obdobij tvojega življenja. Na faksu spoznaš OGROMNO ljudi. In s tem mislim res neprimerljivo veliko število ljudi s tistimi, ki jih poznaš od prej. Na vsakem koraku spoznaš nove ljudi – sošolce, cimre, sodelavce, profesorje, (ne pozabimo na) kelnarje … potem pa še množico ljudi, ki jih poznajo ti ljudje in kup ljudi, ki jih poznajo oni ljudje … Skozi vsa ta bolj ali manj slučajna (s)poznanstva doživiš raznolikost karakterjev, videzov in življenjskih zgodb vseh teh ljudi. Ne širi se le tvoj seznam Facebook prijateljev in Instagram followerjev, ampak tudi tvoje obzorje in pogled na svet in družbo. Skozi pogovore in druženje s temi ljudmi si izoblikuješ sliko o tem, kdo si in kaj si (ne) želiš postati. Pomembno je, da pustiš svoji osebnosti, da se z vsemi temi novimi osebami v tvojem življenju prožno spreminja (na boljše), a da še vedno ohraniš pristnost in zvestobo lastnemu jazu, ki si ga prinesel s sabo od doma.

Silhuete 4 ljudi brez obrazov.

5. Adijo, sramežljivost in socialna anksioznost

Na faksu zadržanost pri spoznavanju novih ljudi izgine – kar tako (a postopoma). Tudi če si po naravi bolj sramežljive sorte in težko navežeš stik z novimi ljudmi, ti faks pomaga, da presežeš te težave. Če hočeš preživeti svoja študijska leta, moraš spoznati nove ljudi. Tudi sicer imaš na faksu občutek, da so vsi nekako bolj odprti, kot si navajen pri ljudeh iz domačega okolja. Če ti ne boš pristopil do simpatičnega sošolca, bo pa on do tebe. Nekako se bosta prebila preko tistega začetnega small talka in kmalu bo pogovor stekel, kot da se poznata že od nekdaj. Seveda takih prijetnih prvih pogovorov ni mogoče začeti s čisto vsakim človekom, a z nekaj vaje  boš tudi ti lahko brez sramu navezal prvi stik s popolnim neznancem. In še kako prav ti bo to prišlo, ko boš nekoč moral na razgovoru za službo prepričati šefa, kako fajn si!

Oseba na gifu govori o tem, kako težko spoznava nove ljudi (zajame ga panika).

6. Odgovornost

Izgovor za špricanje,

Se je lahko naučiš, tudi če ne hodiš na faks, ampak če študiraš, si ves čas obkrožen z ljudmi, ki imajo podobne težave kot ti in se tudi odgovornosti učijo na enak način in približno ob istem času. Morda se ti danes res ne da na tisto pomembno predavanje, a te  sošolec z motivacijskim govorom prepriča, da vseeno prideš na faks. Ko bo naslednjič njega preizkušala lenoba, pa boš ti v položaju, da s svojim občutkom za odgovornost rešiš svojega prijatelja pred slabo vestjo. Saj špricanje ni vedno napačna odločitev, ampak you get me – študij je odgovornost, a ni nekaj zakonsko obveznega in brez staršev, ki bi ti dihali za ovratnik, je lahko skušnjava močna. Toda s pravimi ljudmi ob sebi je tudi biti odgovoren mnogo lažje.

7. Nove izkušnje in material za v CV

Študentska leta so za mnoge tudi priložnost za nabiranje delovnih izkušenj. Večje mesto, kjer študiraš, ponuja ogromno izbiro študentskih del in zlahka boš našel delovno mesto, ki ustreza tvojim željam, zahteva kompetence tvoje študijske smeri in ima za študenta prilagodljiv delovni čas. Tako lahko poleg tega, da ob študiju še malce zaslužiš, v tem času nabereš izkušnje in znanja, ki bodo obogatila tvoj CV in ti v prihodnosti pomagala pri pridobivanju sanjske službe. Prav gotovo si si na šihtu pridobil tudi kako pomembno poznanstvo, ljudi, ki ti lahko pomagajo pri nadaljnji karieri.

Na razgovoru za službo.

8. Prijatelji za vse življenje

… so gotovo tisti, ki jih spoznaš na faksu. Svoboda študentskega življenja prinaša tudi svobodo pri izbiranju prijateljev – in v tisti množici novih ljudi jih boš gotovo našel med tistimi, ki jih zanimajo podobne stvari in imajo podoben pogled na svet kot ti, vendar vseeno prinašajo nekaj novega v tvojo vizijo o tem, kakšen je pravi prijatelj. To so ti ljudje – ljudje, s katerimi se nasmejiš do solz, medtem ko se vsi skupaj po dolgem predavanju mastite ob dobrem kosilu na bone.

3 prijateljice, ki se smejijo.

Smo pozabili še kakšno točko? Kaj se je pa pri tebi najbolj spremenilo, ko si postal študent? Katere študentske izkušnje so te najbolj obogatile? Zaupaj nam v komentar!

Univerza v Ljubljani med boljšimi na svetu

0

Katero mesto s(m)o zasedli?

Organizacija Quacquarelli Symonds (QS), vodilni ponudnik informacij s področja visokošolskega izobraževanja, je letos objavila novo lestvico o univerzah in njihovih študijskih programih.

Univerza v Ljubljani je pristala na lestvici v skupini od 591. do 600. mesta med skoraj 5000 evalviranimi univerzami na svetu.

Sedež Univerze v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je napredovala po lestvici najboljših univerz na svetu.

V primerjavi z lanskim letom je napredovala, saj je bila prej uvrščena v skupino od 651. do 700. mesta.

Kateri so kriteriji razvrščanja?

Organizacija Quacquarelli Symonds daje pri raziskavi in razvrščanju univerz največji poudarek mednarodnemu ugledu univerz.

Slika predavalnice
Pomemben je mednarodni ugled univerze.

Poleg tega so pomembni kriteriji še razmerje med številom profesorjev in študentov, število citatov znanstvenih del na zaposlenega profesorja, ugled pri delodajalcih ter delež tujih profesorjev in študentov.

Katere so najboljše?

Med top tri univerze spadajo Harvard University na 3. mestu, Stanford University na 2. in zmagovalni Massachusetts Institute of Technology.

Kaj meniš ti? Je Univerza v Ljubljani ena boljših univerz?

Čustva niso znak šibkosti

0

Vsi poznamo koga, ki hitro zajoka, je najbolj navdušen navijač in se obenem hitro razjezi. Pogosto jim rečemo, da so preobčutljivi in da se morajo bolj obvladati. Hitro namreč pade kak komentar v smislu »kakšna jokica si«.

Sama sem bila občutljiva že kot otrok. Naši sosedi bi ti znali povedati, kako sem se neko poletje drla čez cel kamp in pri tem jokala kot dež. Ni lahko biti tako občutljiv, da te v jok spravi že reklama za mačjo hrano. Ampak resno, kako lahko kdo ostane resen pri tako luštnih muckih?

Oseba joka
Jok je dober za tvojo psiho.

V psihologiji poznamo izraz HSP – highly sensitive person, kar bi dobesedno prevedli kot zelo občutljiva oseba. Gre za osebo, ki se običajno močno čustveno odzove na dražljaje in to ne samo psihično, ampak tudi fizično (klasični primer tega je jok). Dejansko imamo torej psihološko definicijo, ki nam občutljivim rožicam dopoveduje, da z nami ni čisto nič narobe.

Kaj pa pomeni, če si HSP? Kot pri vsaki stvari, je ogromno pozitivnih in negativnih lastnosti. Pri prednostih izstopata empatija in intuicija, medtem ko je slabost ta, da se čisto preveč primerjaš z drugimi, se hitro prestrašiš in težko sprejemaš spremembe.

Osebe z visoko mero čustvovanja potrebujemo VELIKO časa zase. Bolj nam odgovarja počasen način življenja, kjer se lahko v miru pripravimo na vse obveznosti. Kadar smo pod stresom, ne spimo in če ne spimo, smo v peklu. Težko gledamo grozljivke in jokamo ob pocukranih filmih.

Krohotanje
Močno občutimo tudi srečo.

Težko je, ampak obenem zna biti tudi zelo lepo. Kadar smo zelo žalostni, samo jokamo in se zavijemo v odejo, ker hočemo pobegniti pred svetom, ampak kadar nam je lepo, res uživamo v življenju. Nova najljubša serija nas na primer tako osreči, da kar lebdimo.

Če te zanima, ali si tudi ti HSP oseba, lahko rešiš tale test, spodaj v komentarjih pa nam sporoči rezultate.

Ali naj študiram in kaj?

V Sloveniji je število vseh študentov vsako leto nižje. V študijskem letu 2014/15 se je vpisalo 83.700 študentov ali 7000 manj kot v predhodnem letu. Upad gre pripisati tudi številčno mlajšim generacijam, a za študij se še vedno odloči približno polovica mladih med 19. in 24. letom starosti.

Diploma ni več garancija za delovno mesto

Enoznačnega odgovora na vprašanje, ali se ti splača študirati, ni. Je pa morda dovolj zgovorno dejstvo, da je med tistimi z visoko izobrazbo še vedno manj brezposelnih kot med tistimi z nižjo. Višji je tudi zaslužek. Gotovo te skrbi tudi začarani krog produkcije novih intelektualcev kljub premajhnemu številu delovnih mest. Kako izstopiti iz tega kroga? V sodobnih družbah se poklici spreminjajo, izumirajo in nastajajo novi. Vse bolj se pričakuje, da bo zanje poskrbel kar vsakdo sam. Dobro je, da o tem ministrstvo že razmišlja in v prihodnosti načrtuje sistematično spremljanje zaposljivosti diplomantov. To bo omogočilo lažje prilagajanje študijskih programov delovnim potrebam. Če te študij torej zanima, se ti vsekakor splača potruditi za višjo izobrazbo, saj Slovenija še vedno vlaga veliko v izobraževanje, to pa se precej pozna v tvoji denarnici (oziroma v denarnici tvojih staršev).

Kako izbrati pravega?

Prav gotovo te čaka raziskovanje. Žal je šolski sistem urejen tako, da mladi večkrat pričakujemo odgovore servirane kot na krožniku, a to gotovo ni prava pot pri iskanju in odločanju o tvoji intelektualni prihodnosti. Ena izmed šolskih psihologinj svetuje, da si sestaviš preglednico, vanjo vneseš vse, kar te veseli ali kar si že delal, in vse zanimive poklice, ki si jih zasledil med znanci ali pa celo v filmih in knjigah. Pomembno se je zavedati predvsem dejstva, da se družba spreminja tako hitro kot še nikoli in da je dobro biti pripravljen na popolne obrate. Nikoli ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo, ko boš končal študij. Tega, da bi dobil službo v poklicu, za katerega se izobražuješ, skorajda ni več in služba ne čaka. Najpomembneje je, da si izbereš, kar te veseli, ker si potem bolj zadovoljen in lažje študiraš.

Za najboljši recept dodaj še …

… kakšno svežo statistiko ali napoved o poklicih prihodnosti. Mnogokrat se v pogovore o prihodnosti prikrade strah pred roboti, ki bodo ukradli naša delovna mesta. Ta skrb je povsem odveč, a o tem kdaj drugič. Zaradi nenehno razvijajoče se inovativnosti v družbi je potreba po inženirskih poklicih več kot očitna. Med poklici z naravoslovnega področja, ki so bili bolj iskani oziroma hitreje zaposljivi, so inženirji strojništva, elektrotehnike in elektronike, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij ter tehniki za strojništvo. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje naj bi bili najperspektivnejši poklici v Sloveniji do leta 2020 analitik trga, gradbeni inženir, medicinska sestra, analitik vodenja, računovodja in revizor, računalniški sistemski inženir/analitik, svetovalec za osebne finance oziroma finančni svetovalec, programer, zdravnik in zobozdravnik. Več o iskanih poklicih si lahko prebereš še v članku Najbolj in najmanj zaželjeni poklici.

Še nasvet kadrovskih strokovnjakov

Ker bo veliko poklicev tudi izginilo, so za uspešno zaposlitev potrebna interdisciplinarna znanja oziroma zavedanje o pomembnosti vseživljenjskega učenja in nenehnega prilagajanja potrebam trga dela. Tehnična znanja bo treba dopolnjevati z zelo dobrimi socialnimi spretnostmi in sposobnostjo sodelovanja. Kadrovski strokovnjaki svetujejo, da se pri izobraževanju ne opiraš le na en sektor, temveč opraviš dodiplomski študij na primer s področja naravoslovja, podiplomskega pa s področja družboslovja. Za vsa študijska področja pa velja, da je ključ do uspeha predvsem pester nabor praktičnih izkušenj, zato se s potencialnimi delodajalci poskušaj povezati že v času študija.

Domišljijske službe

Morda pa bo tvoj naziv čez 20 let kateri izmed teh poklicev prihodnosti, ki so zaenkrat le še ugibanja: digitalni arheolog, specialist za 3D tisk, virtualni arhitekt, razvijalec idej, podatkovni rudar, socialni gerontolog, prodajalec osebnosti, pogajalec za reševanje ob ugrabitvah podatkov, spletni bankir za trgovanje z alternativnimi valutami in dispečer dronov.

Študentje pozor: natečaj za najboljše magistrsko delo s področja trajnostne energije

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana je objavila natečaj za najboljše magistrsko delo s področja trajnostne energije. Pokroviteljica natečaja je ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek.

Trajnostna energija je pomemben del reševanja sodobnih izzivov. Kot spodbudo mladim pri soustvarjanju skupne trajnostne prihodnosti na področju energetike je Borzen pripravil nagradni natečaj z glavno nagrado v višini 3000 €.

Natečaj na temo trajnostne energije vabi k sodelovanju študente, ki so ali bodo svoje magistrsko delo končali in uspešno zagovarjali v obdobju od 1. januarja 2018 in do 30. septembra 2019. Tema magistrskega dela mora obsegati področje obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.

Glavna nagrada pa še ni vse. Študentje se potegujejo tudi za javno priznanje, ter se preizkušajo v reševanju sodobnih izzivov trajnostne energetike.

Prijave zbirajo na elektronskem naslovu natecaj@trajnostnaenergija.si do 7. oktobra 2019.

Več informacij:

Borzen, d.o.o., Dunajska 156, Ljubljana
Eva Činkol Kristan, Odnosi z javnostmi
Tel.: 01 620 7605, eva.cinkole@borzen.si
www.trajnostnaenergija.si www.borzen.si

Z vlakom po Evropi

0

Si želiš spontano in avantur polno potovanje po Evropi? Rad potuješ z vlakom? Evropske železnice prebivalcem Evrope omogočajo odličen način potovanja brez prometnih zamaškov in zamujenih letov: sistem Interrail. Kaj še čakaš?

Kaj je Interrail vozovnica?

Interrail je skupna ponudba evropskih železnic in velja za potovanje z vlakom v kar 30 različnih evropskih državah. Svojo avanturo lahko zasnuješ na 2 načina in izbereš za svoje želje primernejšo možnost: izberi Interrail Global Pass ali Interrail One Country Pass vozovnico.

Kaj omogoča?

Global Pass vozovnice omogočajo potovanje po vseh državah, ki si jih izbereš za svojo ciljno točko. Pri tem izbiraš med flexi vozovnicami (imajo določeno število potovalnih dni v 15 dnevih ali v enem mesecu) in kontinuiranimi vozovnicami (veljajo neprekinjeno 15 dni, 22 dni ali cel mesec).

One country pass vozovnico izberi, če želiš potovati po le eni državi. Omogoča 3, 4, 6, ali 8 potovalnih dni v enem mesecu.

In cena?

Cene se razlikujejo glede na nivoje, ki jim države pripadajo. Največ boš moral vložiti za potovanje po Nemčiji in Veliki Britaniji, najmanj pa za pot po Bolgariji, Češki, Slovaški, Poljski, Srbiji in po Hrvaški. Preveri na .

Kako do vozovnice?

Interrail vozovnico lahko kupiš na železniških postajah večine večjih slovenskih mest: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Brežicah, Murski soboti, Postojni, Ptuju, Sevnici, Bledu in Jesenicah.

Srečno pot!

Študent, zrihtaj si štipendijo!

0

Če si študent in na svojem to do listu še nisi odkljukal štipendije, še ni treba paničarit – še imaš čas, da pred začetkom študijskega leta urediš vse potrebne štipendijske ceremonije in si zagotoviš za študenta še kako potrebne dinarčke. Če štipendijo že prejemaš in jo želiš podaljšati, pa si lahko še toliko bolj brez skrbi. Zakaj, preveri spodaj.⤵ Tam so vsa navodila in podatki, ki jih potrebuješ. Porolaj… in zrihtaj!

Državna štipendija

Če za štipendijo zaprošaš prvič

… moraš vložiti vlogo do konca septembra, da boš do štipendije upravičen že s 1. oktobrom. Na pristojnem centru za socialno delo ali po pošti lahko oddaš navaden pisni obrazec ali pa se prijaviš preko poenostavljene elektronske vloge (če imaš elektronski podpis).

Podrobnejša navodila najdeš na e-Upravi.

Če želiš podaljšati štipendijo

… imaš od letos dalje eno skrb manj, saj od študijskega leta 2019/2020 dalje štipendistom ni več treba vlagati vlog za nadaljnje prejemanje štipendije! ? YAAAAAAY! Pravica do štipendije se ti samodejno podaljša, saj o tvoji upravičenosti do štipendije odločijo centri za socialno delo sami.

Zoisova štipendija

Če za štipendijo zaprošaš prvič

Če želiš na faksu prejemati Zoisovo štipendijo, je rok za oddajo vlog 7. oktober 2019. Vso potrebno dokumentacijo najdeš na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Izpolnjeno vlogo pošlješ priporočeno po pošti oziroma vročiš osebno.

Če želiš podaljšati štipendijo

… tudi to vlogo najdeš na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, kjer si lahko prebereš več o pogojih in posebnostih razpisa.

Nostalgične igre, ki se jih je vredno spomniti (1.del)

0

Dan danes veliko iger dobimo preko nekaj klikov, za najnovejše še vedno obiščemo trgovine, nekateri pa kar posežejo po piratskih načinih pridobitve igralnega materiala (yohoho). A prikradel se mi je spomin na drugačne čase. Čase ko si nestrpno čakal, da ti je tvoj prijatelj, ki je bil veliko bolj izkušenj v računalniških zadevah, na tvojo staro krehajočo škatlasto mrcino naložil najnovejšo igro tistega časa.

Ali pa tisti čarobni občutek ko ti je starejši brat pokazal igro, ki je zaradi neprimerne, krvave vsebine, nebi smel igrati. Zato se danes spomnimo nekaterih nostalgičnih iger, ki nikakor ne smejo biti pozabljene.

OPOZORILO: V tem članku bodo razkriti mnogi spoilerji, tako da odsvetujem branje, če še nisi igral opisanih iger.

Half–life

Ah ja, časi ko si z lomilko peštal vesoljce, se streljal z marinci in potoval skozi portale v različne galaktične svetove. In še to v oranžni opravi. Če misliš, da si imel kdaj v službi slab dan, nisi še slišal za dr. Gordona Freemana.

Naslovnica Half-life.
Naslovnica Half-life.

Freeman zamuja v službo v laboratoriju. In to na dan, ko bodo začeli z novimi poskusi. Poizkus se ponesreči, odpre portal skozi katerega uhajajo vesoljci, marinci morajo narediti čistko laboratorijskega osebja in na koncu mora Freeman odpotovati še v vesolje. Tip sploh še ni spil jutranje kave.

Zveni čudaško? Saj je, a je genijem pri podjetju Valve uspelo to čudno zgodbo spremeniti v eno najboljših prvoosebnih streljačin. Kako? V igri ni niti enega cutscene–a in vse dogajanje doživljaš prvoosebno ter ti je tako prepuščena izbira, kako boš zgodbo spremljal. Poleg tega nenavadna zgodba skriva globoke filozofske tematike.

Če bi šli naštevati vsako kontribucijo, ki jo je Half–life prinesel kulturi računalniških iger, bi lahko spisali kar cel članek. Mogoče ga celo enkrat bom. Verjetno ko bodo izdali Half–life 3. (Opomba: Spodnji napovednik ni uraden temveč gre za fanmade projekt).

Half Life Trailer by James Benson

Age of Empires II + dodatki

Strateška igra, ki je stara dvajset let in še kar drži številčno skupnost igralcev. Igra, ki je bila inspiracija in učitelj za mnoge druge strateške igre ter vir mnogih memeov. Dogajanje je postavljeno v srednji vek.

Naslovnica Age of Empires II
Naslovnica Age of Empires II.

Igraš lahko marsikatero evropsko in azijsko civilizacijo (Kelte, Britance, Franke, Gote, Mongole, Turke, Kitajce) in se za prevlado bojuješ z računalnikom ali drugimi igralci. Poleg tega ponuja še pet kampanj: Džinginskanovo osvajanje, boj Ivane Orleanske, Barbarossin križarski pohod, Saladinova obramba svete dežele in upor Williama Wallacea.

Igranje je preprosto, saj zanj potrebuješ skorajda le miško in igre se hitro privadiš. Da pa v njej postaneš mojster potrebuješ leta in leta prakse. Igra je doživela HD preobrazbo in dobila še nekaj dodatkov, ki doprinesejo nove kampanje in civilizacije. In sedaj ko imamo pred vrati prihod Age of empires IV, je skrajni čas, da ponovno (ali pa prvič) obiščeš to strateško starešino.

Age of Empires II: HD Edition Trailer

Call of Duty 2

Kdo se še spomni streljanja po Toujane, preklinjanje camperja, ki zna uporabljati samo ostrostrelko Lee–Enfield, vsake toliko časa te je v realni svet poklical lag. To je bilo multiplayer igranje Call of duty 2.

Naslovnica Call of duty 2
Naslovnica Call of duty 2.

Poleg tega, kdo bi pozabil izkrcavanje v Normandiji, napetega opazovanja skozi ostrostrelski daljnogled v Stalingradu ali pa osvajanja severnoafriških mest kot britanski vojak?

Call of duty 2 te postavi v škornje različnih zavezniških vojakov med drugo svetovno vojno. Tako igraš vojaka Vasilija Kozlova, pripadnika rdeče armade, britanskega narednika Johna Davisa, britanskega komandanta tanka Davida Welsha ter ameriškega desetnika Billa Taylorja.

Vsak od njih ima serijo misiji, ki so napolnjene z akcijo in temeljijo na zgodovinskih dogodkih. Potem pa je tu tudi multiplayer, ki ti dovoli spopade s tvojimi kolegi ali pa popolnimi neznanci na različnih mapah.

Call of duty je imel nekaj neverjetnih inštalaciji a drugi del je ostal vsem v spominu kakor tista igra, ki si jo prižgal, ko si šolsko torbo vrgel v kot in se izgubil na bojiščih druge svetovne vojne.   

Naštevanje se bo nadaljevalo v naslednjem delu člankov o nostalgičnih igrah. Do takrat pa nam v komentarjih zaupaj, katera računalniška igra tebi prinese prijeten spomin na brezskrbna leta?