ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V prvem delu sem predstavila nekaj osnovnih informacij o Jordaniji in ti zaupala, da sem večino časa jedla falafel. Zakaj? Ker je to najdostopnejša in najcenejša ulična hrana. Na predelih, ki so umaknjeni od turističnih točk in glavnih promenad lahko dobiš solidno velik falafel za 1,5 € ali manj! Je pa ta precej različen od takšnega, kot smo ga navajeni pri nas. Gotovo se falalfel tudi pri nas razlikuje med različnimi ponudniki, a v jordanskem sem pogrešala predvsem svežo zelenjavo. V nobenem izmed cca 15-ih falaflov, ki sem jih pojedla v teh 6 dneh, ni bilo zelene solate, repe ali zelja! Večinoma so ti vsebovali nekaj falaflov, malce humusa, pomfri ter ocvrte jajčevce ali ocvrto cvetačo. Ponekod so dodali še izredno kisle in slane kumarice. Precej slano in mastno, a nasitno za vse podvige.

Ko se sprehajaš po rimskih ostankih

Pri nas so kakršnekoli najdbe iz davnih časov skrbno hranjene v muzejih, zaščitene in vzdrževane pod posebnimi mikrolimatskimi pogoji. V Jordaniji je teh ostankov tako veliko, da je takšna ureditev muzejev oziroma najdbišč na prostem enostavno nesmiselna. V Ammanu sem si ogledala Herculesov tempelj (Amman Citadel) in se sprehajala med nešteto ostanki rimskega cesarstva. Izjemno dobro ohranjen je tudi amfiteater pod Herculesovim templjem.

Najem avta je dobra poteza

Glede na to, da javni prevozi niso ravno najbolje urejeni, sploh pa ne izven glavnega mesta, sva se odločila, da najameva avto. To sva uredila že vnaprej prek spleta, kljub temu, da ta čas v Jordaniji ne velja ravno za turistično sezono. Ker je prometna infrastruktura slabo grajena in vzdrževana, je doplačilo za vsa mogoča avtomobilska zavarovanja več kot pametna odločitev.
Iz Ammana sva se odpeljala okoli opoldneva in se napotila do Petre. Tam sva v enem izmed hotelov prespala 2 noči in si prvi večer ogledala nočni spektakel pri Zakladnici, naslednji dan pa posvetila raziskovanju celotnega območja. Vstopnina za Petro ni ravno najbolj poceni, saj je uvrščena na seznam Unescove svetovne dedičšine in nosi tudi naziv za enega izmed svetovnih čudes. Kljub temu nama je uspelo nekaj denarja prihraniti, saj sva pred odhodom na potovanje preko spleta kupila Jordan Pass, ki je vseboval tudi že vizo in dnevno vstopnico za Petro. Naj spodnje fotografije iz Petre govorijo same zase…

Pojdiva spat v puščavo!

Ko sva načrtovala potovanje, sva naletela na možnost spanja v puščavi. Sicer je doživetje, ki ga ponujajo precej turistično obarvano, a sva se uspela izogniti turistom in dan sredi puščave preživeti po svoje in na samem. Ležanje v pesku pod nešteto zvezdami, mlečna cesta… uau! Bila sva povsem očarana! Kljub temu, da sva bila dobro pripravljena pa naju je presenetil mraz, ki se je po puščavi razlegel v trenutku, ko je zašlo sonce.

Kaj naju še lahko navduši?

Po spanju v puščavi sta nama ostala še dva dneva in kljub temu, da sva bila že povsem očarana, najino čudenje še ni bilo pri koncu. Kopanje v Mrtvem morju? Itak!
Kako sva se lotila tega nenavadnega kopanja si preberi v tretjem delu!

Čas od 27.11. do 5.12. sem preživela v Jordaniji. Tja me je, povem iskreno, povabila poceni letalska karta, ki je znašala zgolj 65 €. Tako poleg absolventskega statusa res nisem imela dobrega izgovora, da karte ne kupim. Ker sva s fantom karti kupila že v aprilu, sva imela do odhoda več kot dovolj časa za planiranje celotnega potovanja.

Veš kje je Jordanija?

No jaz pred nakupom letalske karte ne bi dala ravno roke v ogenj za točno lokacijo te države. Vse za kar sem vedela o Jordaniji je bilo mesto Petra, da je muslimanska država in da je blizu vojnih nemirov v Siriji.

Uradno se država imenuje Hašemitska kraljevina Jordanija. V načelih ustavne monarhije jo upravljata kralj in ministrski predsednik.

Brez zgodovine ne gre…

Prvi vzpon jordanskega naroda se beleži v čas med letom 400 pr.n.št. in 106 n.št., ko so ozemlju vladali Nabatejci, takratni arabski nomadi. Njihovo kraljestvo z glavnim mestom v Petri se je obdržalo vse do zmage Rimskega imperija. Z razdelitvijo Rimskega imperija na vzhodni in zahodni del, je ozemlje Jordanije od leta 395 pripadlo Bizantinskemu cesarstvu. V začetku leta 700 so ozemlje preplavili Muslimani in Jordanija je postala del Islama. Kasneje v letu 1516 si je to ozemlje podredilo Otomansko cesarstvo in vztrajalo vse do prve svetovne vojne, ko je dokončno razpadlo. Po prvi svetovni vojni je bilo ozemlje dodeljeno Veliki Britaniji kot protektorat. Osamosvojitev so Jordanci dočakali v letu 1946, a so še nekaj časa v nemirih čakali na priznanje. Precej pestra preteklost je pomembno vplivala na značilnosti dananšnje jordanske podobe.

Brez zanimiv dejstev pa še manj!

1. Od slabih 10 miljonov prebivalcev jih je kar dobra tretjina migrantov, predvsem iz Palestine in Sirije.
2. Poleg Egipta so edina muslimanska država, ki se je zavezala k mirnim odnosom z Izraelom.
3. Jordanija ima najnižje ležečo točko na zemlji. Ta se nahaja okoli 420 m pod oceansko gladino in se z leti niža.
4. Ostankov iz časa Rimljanov je tukaj v izobilju!
5. Kava s kardamomom ima v družbi poseben simbol. Je znak sprave, prijateljstva, gostoljubnosti in sprejemanja, zato je tisti, ki mu je ponujena, ne sme nikoli zavrniti.
6. Falafel, humus, tahini… prav zares izvrstna dežela za ljubitelje te kuhinje!
7. Umetnost jih definira predvsem z mozaiki, lončenimi izdelki, ročnimi pleteninami iz kozjih dlak in vezeninami.
8. Kljub neizprosni naravi imajo v bližini Mrtvega morja tudi nekaj naravnih vrelcev s topo mineralno vodo.
9. Film Indiana Jones je posnet v Petri.
10. Jordanija ima manj morske obale (zgolj 26 km ob Rdečem morju) kot Slovenija!

Pričelo se je z…

…dolgočasnim čakanjem na let. Ko se odločiš za potovanje prijazno študentski denarnici, enostavno raje malce dlje čakaš oziroma se voziš dlje. No ja, res je, da potem vsakič razmišljam o tem, kako bi bilo bolje dodati tistih 50 € in prihraniti na času, a kaj ko bi na koncu vse skupaj naneslo na vsoto, ki bi jo lahko porabila za naslednje potovanje!
V Amman sem prispela v poznih večernih urah in se namestila v hotelu, ki to ni bil niti približno. Vedela sem, da hotelski standard ni primerljiv z našim, a sem bila vseeno kar malo šokirana nad stanjem. Še dobro, da nisem plačala 50 € več za prevoz in sem bila tako preveč utrujena za zgražanje.

Prvi in drugi dan v Ammanu

Prihodnje jutro se je dogodivščina zares pričela. Najprej sva si za zajtrk privoščila falafel, ki je bil večino potovanja najino gorivo. Ta je precej drugačen od takšnega, ki smo ga navajeni pri nas. Te zanima razlika? To ti zaupam v drugem delu potopisa! 🙂