ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Napišite stvari, ki se vam zdijo najpomembnejše – kaj zares želite početi, s katerimi ljudmi želite biti, kje želite preživeti čim več svojega časa.

Zabeležite primeren termin v prihodnjem tednu, ko boste nekaj od tega resnično naredili. Naj bo to vaš spored najbolj pomembnih tedenskih dejavnosti. Prilagodite jim vse druge naloge in njihove termine.

Potem napišite dejavnosti, ki niso usodne za vaše blagostanje, vendar vam jemljejo veliko časa. Premislite, ali je možno skrajšati ali izločiti te dejavnosti brez neprijetnih posledic za vas. Ljudje delajo določene stvari samodejno in niti ne opazijo, da niso nujne. V vašem primeru je to lahko opazovanje izložbe brez namena, da bi kar koli kupili, klepetanje s kolegi pred kavnim avtomatom ali telefonski pogovori o trivialnih temah.

Nekateri čas zapravljajo s pregledovanjem objav znancev na družbenem omrežju ali z vztrajnim spremljanjem naporne TV-oddaje, ker jim je neprijetno priznati, da so vse predhodne epizode gledali zaman. Želite si zmanjšati zapravljanje časa z brezkoristnimi dejavnostmi in narediti prostor za tisto, kar vas navdihuje in izpolnjuje. Ne bodite čustveni glede nepotrebnih stvari le zato, ker ste jih navajeni početi. Še lažje se boste navadili na dobre stvari, ko vam postanejo dostopne zaradi boljšega upravljanja s časom.

Prevetrite dnevni urnik

Zdaj preidite k čiščenju dnevnega urnika. Ugotovite, katere od številnih dejavnosti bi lahko spremenili, da bi pridobili nekaj časa. Na primer, ali lahko opravite nekaj ločenih opravkov zunaj stanovanja drugega za drugim, tako da vam ne bo treba večkrat oditi in se vračati? Isto velja za sestanke, predvsem zasebne, na katere imate več vpliva. Trije zaporedni dogovori, po možnosti v bližini, so bolj ekonomični od treh dogovorov v treh različnih dnevih.

Veliko časa izgubljamo tudi za ‘online' dejavnosti, ki pri velikem številu ljudi izzivajo določeno vrsto odvisnosti. Ali lahko določite en ali dva termina za pregledovanje in pisanje elektronske pošte, namesto da to delate po malem ves dan? In ko ste pri e-pošti, prihranite še malo časa, tako da boste dolžino vsakega sporočila skrajšali na pet do šest vrstic.

Če uporabljate družbena omrežja, naredite kot z elektronsko pošto: preglejte jih enkrat ali dvakrat na dan in opravite, kar ste nameravali, ‘v kosu'. Tako si razvrstite tudi odhodne telefonske klice in omejite njihovo trajanje. Neverjetno veliko besed in časa (in denarja!) gre v nič zaradi nesmiselnega telefoniranja.

Če vam uspe časovno organizirati sorodne dejavnosti po skupinah, boste ustvarili večje bloke prostega časa v preostalih delih dneva. In ti večji bloki vam bodo prinesli več razpoložljivega prostora za ukvarjanje s stvarmi, ki jih imate radi.

Tina Pečan

Zaposlenim je treba omogočiti delo tam, kjer so najbolj produktivni, pravi direktor Ekvilib Inštituta, Aleš Kranjc Kušlan. Projekta, ki podjetja spodbuja k ustvarjanju kjerkoli, so se lotili pri Microsoftu in Zavodu Ypsilon

Cilj projekta Ustvarjam kjerkoli je spodbuditi delodajalce – tiste, pri katerih je to mogoče -, da zaposlenim en dan v tednu omogočijo ustvarjanje, kjerkoli si želijo.

”V svetovnem merilu devet odstotkov zaposlenih v velikih korporacijah dela od doma oziroma na daljavo. Pri srednjih in manjših jih je celo 25 odstotkov, na Slovenskem tretjina,” je podatke predstavila Biljana Weber, generalna direktorica Microsofta Slovenija, pri katerem zaposleni od dva do tri dni v tednu delovne obveznosti opravljajo od doma.

Nove tehnologije podjetjem s tem načinom dela omogočajo večjo fleksibilnost, s hitro odzivnostjo do strank so tudi konkurenčnejši na trgu. Storilnost posameznika in njegov prispevek k uspehu podjetja se ne merita v času, ki ga je preživel v pisarni, ampak s poslovnimi rezultati.

Korak naprej pri konceptu dela na domu so storili na Finskem in Nizozemskem, kjer so začeli tako imenovani activity based working. Gre za delo, pri katerem nihče nima svoje pisarne ali mize. Obstajajo različni prostori: za kreativno delo, timsko delo, pogovore, brainstorming … Zaposleni se na podlagi nalog vsak dan odločijo za vrsto prostora, v katerem bodo delali.

Pri uresničevanju tega koncepta dela sta seveda pomembna popolna podpora menedžmenta za ta korak in zaupanje v zaposlene. Za delodajalca, ki se odloča o možnosti dela od doma, je zelo pomembno, da izbere ustrezno tehnologijo za delo na daljavo in zanjo izšola zaposlene. Pomembna sta tudi vizija in zavzemanje za spremembo kulture v podjetju. Vodje morajo imeti veščine za usmerjanje zaposlenih na daljavo in vedeti, kako profesionalni so posamezniki.

Premik v organizacijski kulturi je dolgoročen proces, a treba je vedeti, da je delo na daljavo prihodnost. V skladu z neko raziskavo naj bi do leta 2015 tako delalo 1,6 milijarde zaposlenih. Menedžerji bodo lahko izgubili dobre kadre, če jim ne bodo omogočili tovrstne fleksibilnosti. Morda se v obdobju brezposelnosti to zdi čudno, vendar bo bitka prihodnosti bitka za talente.

Delo na daljavo ima seveda tudi svoje slabosti, saj se z njim vse bolj brišejo meje med delovnim in prostim časom. Zaposleni so delodajalcu ves čas na voljo. Ali v družbi postaja samoumevno, da so ljudje službi dostopni vedno in povsod? ”To je kultura podjetja. Če stranki pošljem e-sporočilo ob 21. uri, prejmem odgovor pol ure pozneje. Dosegljivost je postala način vsakdanjega življenja,” je odgovorila Biljana Weber in dodala, da si mora vsak vzeti tudi čas zase.

”Delo od doma ni, da v pisarni delaš osem ur in nato še štiri doma, ampak pomeni opravljati obveznosti po štiri ure v službi in doma, osem ur skupaj,” je opozoril Aleš Kranjc Kušlan. V tujini se nekatera podjetja zavedajo te slabosti dela od doma, ki dolgoročno lahko vodi v stres, izgorelost in slabšo delovno uspešnost zaposlenih. Zato jim ukinjajo dostop do elektronske pošte in službenih podatkov po 18. uri.

Bodo potemtakem v prihodnosti delovna mesta izumrla? Raziskave kažejo, da bo 90 odstotkov delovnih mest v takšni obliki, kot jih poznamo danes, do leta 2020 povsem spremenjenih. In vsa bodo zahtevala dobro poznavanje moderne tehnologije. To bo seveda potegnilo za seboj manj poslovnih prostorov, stroškov za prevoz na delo in še marsikatero ugodnost za delodajalce… a hkrati tudi izboljšanje delovnih razmer za zaposlene, predvsem tiste, ki živijo daleč od delovnega mesta in že za prevoz do službe in nazaj dnevno potrošijo uro ali več.

Tina Pečan

Poslovni načrt je eden izmed temeljnih dokumentov vsakega podjetja.

Poslovni načrt je neke vrste zemljevid podjetja. Gre za temeljni dokument v katerem definiramo cilje našega podjetja ter pot kako bomo do njih prišli.

Je potrebno poslovni načrt nujno napisati?

Ob odprtju podjetja poslovnega načrta od nas nihče ne zahteva. Gre torej za dokument, ki ga formalno ne predpisujejo nobena pravila. Ga pa obvezno potrebujemo v primerih, ko želimo dobiti investicijo v podjetja ali pa dobiti dodaten kapital za poslovanje podjetja s strani banke. Pa tudi pri prodaji podjetja je to pomemben dokument.

S poslovnim načrtom namreč storimo dvoje. Prvo je to, da s poslovnim načrtom dokažemo določeno mero resnosti. Investitorji vidijo, da smo o ideji dobro premislili, napravili finančne projekcije, načrt prodaje, predvideli stroške ter vse ostalo. Drugo pa je to, da tudi sami pridobimo dodatne informacije, ki lahko pripeljejo do izboljšanja naše poslovne ideje, kar pripomore k boljši realizaciji le te in posledično uspešnosti podjetja.

Naj napišem poslovni načrt ali ne?

Naš nasvet je, da je poslovni načrt vsekakor vredno napisati. V mnogih primerih se namreč že v fazi pisanja in zbiranja potrebnih informacij izkaže, da naša ideja v praksi ni izvedljiva. Predvsem projekcije prodaje, finančne analize ter druge nas velikokrat postavijo na realna tla. In nam s tem prihranijo oportunitetne ter druge stroške, ki bi jih izgubili z našim pomanjkljivim poslovnim modelom.

Veliko podjetnikov namreč pri svojem podjetju oziroma produktu ne upošteva različnih stroškov, brez katerih prodaja storitev / izdelkov ni mogoča, ali pa so ti stroški podcenjeni.

Bo poslovni načrt natančno predvidel rast mojega podjetja?

Ne. Velja nenapisano pravilo, da v poslovnem načrtu vse predvidene stroške množimo z dva, predvidene prihodke pa delimo s tri. Kljub temu je poslovni načrt vredno napisati. Pri pisanju si lahko najdete tudi pomoč, v Sloveniji obstaja kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s pisanjem poslovnih načrtov. Najdite jih v iskalniku na ključno besedo “poslovni načrt”.

Tina Pečan

Se tudi ti počutiš v zadregi, ko ti nekdo omeni ples, kaj šele, da bi se odpravil/a na plesišče?

Večina ljudi ob besedi ples pomisli na Katarino Venturini in Andreja Škufco, ki sta s popolnimi gibi lahkotno lebdela po plesišču. To je ples v najlepši luči, ki seveda zahteva veliko vaje, volje in časa. Za vse ljubitelje plesa, ki ne nameravamo stati na zmagovalnih stopničkah, pa ples ni le rekreacija, temveč odlična priložnost za zabavo, druženje, izražanje čustev in sprostitev – idealna pot do dobrega počutja!

Ples kot rekreacija …

Ples je oblika rekreacije s številnimi koristnimi učinki za naše telo:

• razvija in krepi srčno-žilni in dihalni sistem,
• krepi telesno pripravljenost,
• razvija ravnotežje, koordinacijo in gibljivost,
• aktivira vse mišične skupine,
• od nas zahteva tako aerobno kot anaerobno telesno      dejavnost..
• plesom torej lahko vse življenje zadovoljujemo      potrebo po gibanju in izživljamo presežno energijo.

… in umetnost
S plesom lahko odkrijemo in izrazimo tudi svojo ustvarjalno plat. Pomislite samo, na kako različne načine lahko izvedemo en sam gib. Ples nas pokaže takšne, kot smo. Pusti in celo spodbuja nas k izražanju najglobljih čustev, ki jih sicer nemara težje izrazimo – ali sploh ne. Skozenj lahko pokažemo naklonjenost drugi osebi, saj je ples družbeno sprejet stik med posameznikoma, pri katerem lahko izrazimo najčistejšo ljubezen ali skrita hrepenenja, privlačnost in naklonjenost soplesalcu.

Kakšen ples je zame?

• O tem, za kakšen ples se posameznik odloči,      odločata predvsem njegova starost in glasbene zvrsti, ki ji je naklonjen.
• Starejši se navadno odločajo za klasične zvrsti,      saj uživajo v melodijah mirne klasike.
• Otroci in mlajši si želijo predvsem energičnega      gibanja ob modernih glasbenih zvrsteh in priložnosti, da porabijo odvečno      energijo.
• Nekateri si želijo le zbližati s svojim      partnerjem, zato izberejo katerega od bolj seksualno nabitih      latinskoameriških plesov.
• Številni ljudje pa si želijo obenem sprostiti      napetost, se zabavati in obenem pohitriti srčni utrip – takšni se odločijo      za rock'n'roll.
• Najbolje je slediti svojim željam, izkušnjam in      partnerjevim željam, če si želita plesa v dvoje. Vprašajte se, kakšno      glasbo najraje poslušate in kateri ritmi so vam najbolj blizu – ali imate      raje hiter tempo in napornejše oblike gibanja, s katerimi si boste      oblikovali telo in izboljšali telesno pripravljenost – ali pa sta vam      bližje pozibavanje s partnerjem in druženje.

S plesom razgibamo tudi možgane

Raziskovalci trdijo, da je ples odlična vadba za krepitev spomina. Ko se pri plesni vadbi učimo novih korakov, zaposlimo in urimo tudi možgane. Izsledki angleške raziskave izpred nekaj let pravijo, da so imeli ljudje, ki so vsaj dvakrat na teden obuli plesne čevlje, manj možnosti, da zbolijo za boleznimi, povezanimi z izgubo spomina (Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence). Bolniki so ob plesu na pesmi, ki so jih poslušali v preteklosti, celo priklicali nekatere spomine.

Tina Pečan

Zopet se oglašamo z novostmi z letošnjega Balaton Sounda. Poleg že najavljenih zvezd napovedujemo vedno nove. Začnimo na začetku. Po novem se pridružijo še newyorška hip-hop legenda NAS, trije trance superjunaki Above & Beyond, eden izmed najbolj pisanih ikon drum'n'bassa DJ Friction in še veliko več. Vse to 11.–14. julija na Blatnem jezeru, Zamárdi, Madžarska.

Hip-hop ikona iz New Yorka NAS ima več grammy nominacij in milijone prodanih albumov. Nastopa že dvajset let, smatra pa se kot najboljši MC in tekstopisec našega časa. Spomnimo se zadnjih uspehov, albuma „Life Is Good“, ki je izšel lansko leto in je bil v tekmi za Best Rap Album za 2013 Grammy Awards.

Tri trance junake Above & Beyond sestavljajo Jono Grant, Tony McGuinness in Paavo Siljamäki. Združili so se v letu 2000 in od takrat so izdali že več pomembnih albumov. Njihove skladbe implementirajo največji bogovi žanra, medtem ko se je njihov zadnji album „Group Therapy“ uvrstil med najboljših deset na DJ Mag Top 100 seznam.

DJ Friction je eden izmed najbolj vsestranskih in usposobljenih drum'n'bass DJ-jev na svetu. Omenimo dejstvo, da je bil izbran v All-Stars žanrsko skupino odmevnega Drum & Bass Arena Awards v 2011.

Še kdo? Seveda, Raffaele Manicone in Michele Colombo alias MiniCoolBoyz (minimal-techno), Modestep, ki bo približal dubstep, ojačan z bobni in kitarami, Slam, ki jih ni potrebno posebej predstavljati, pa še nekaj lokalnih veljakov, kot so Akkezdetphiai, Andro, Brains, Budai, Carbonfools, Chriss Ronson, Coyote, Dandy, Ganxsta Zolee és a KARTEL, Hot X, Irie Maffia, Jay Lumen, Muzzaik, Naga in Beta, Nora Poredni & Rocha, Palotai & MC Fedora, Poli & polarizaciji, Sena, Sterbinszky, Vad Fruttik, Yvel & Tristan in še veliko več!

Že dve leti vztrajno vztrajamo in vztrajni bomo še naprej. Če še razmišljate o „projektu plaža“, potem je zdaj skrajni čas, da se še malo „napumpate“, kajti Balaton Sound je poleg glasbenih vrhuncev znan po izklesanih telesih in … khm, no, preverite!

Dodatne informacije in karte (do 2. 6. 2013 dnevna 49 EUR, 4-dnevna 125 EUR) so na voljo na www.balatonsound.com.

Se vidimo!

Pravkar sklepam nekajmesečno bivanje v „deželi priložnosti“.

Kljub temu da sem ga po mnenju neke pravne teorije (za posebej zvedave – teorija eksteritorialnosti) zaradi narave svojega dela v glavnem preždel na slovenskem ozemlju, sem kljub temu doživel neke vrste ameriško izkušnjo.

Pred samim prihodom sem imel do države zaradi njene vloge v svetu precej mešane občutke. Pričakovanja in predstave pa vendarle niso vedno enake dejanski izkušnji. Ker je pozitivizem „in“, bom v res kratkem orisu začel s pozitivne stvari.

Prijaznost in vljudnost Američanov. Najlepši primer sem izkusil v nekem telefonskem pogovoru, ko je gospa na drugi strani, potem ko je izvedela, kar jo je zanimalo, povprašala še po mojem imenu in po mojem odgovoru in črkovanju komentirala, kako lepo ime da imam in kako dobro da znam črkovati. No ja, smešno že smešno, dene pa vseeno dobro. Prijaznost in vljudnost seveda najbolj prideta do izraza predvsem pri gostincih, željnih (tukaj kar obvezne) napitnine. Čeprav potem, ko se pride natakar v času ene bolj ali manj romantične večerje petkrat prepričat, da je z jedci vse v redu, postane zadeva že dokaj nadležna, sta vseeno imenovani vrlini vredni občudovanja in v zdravi meri tudi posnemanja.

Spoštovanje prava je naslednja. Medtem ko je pri nas iskanje bližnjic in izmikanje upoštevanju pravnih norm neke vrste ljudski običaj, ki širše gledano običajno nima najboljših posledic, tam, npr. ob cesti stojijo povsem resno mišljeni napisi: „Vozite počasi – to ni le prav, to je Zakon!, „Ne kurite – to je Zakon in z Njim lahko živimo!“. Američani v pogovorih zadovoljno razkrijejo svoj vtis, da z vidika prava nihče ni nedotakljiv. Pa pri nas?

„Pozitivističen“ pristop do problemov – pri rednem spremljanju novic in komentarjev o ekonomskem položaju države mora biti človek v Sloveniji resnično že kar mojster, da ne podleže občutku apatije in brezperspektivnosti. Čez lužo je govora predvsem o priložnostih, izzivih in manj o težavah, problemih. Različen izraz za opis enake stvari nedvomno ustvarja drugačen odnos.

Precej je najti tudi negativnega. V zadnjem času najbolj odmeva razprava glede omejitve dostopa do orožja na način, da bi se preverila morebitna kazenska evidenca ali drugače izražena neprimernost kupca orožja. Izid glasovanja v Senatu je bil veliko razočaranje za predsednika Obamo, saj Senat kljub večini demokratov ni potrdil predlaganih sprememb. Kasneje se je izkazalo, da je vsaj del volilne kampanje številnih senatorjev finančno podprl zloglasno ameriško orožarsko združenje (National Rifle Association – NRA). Kljub temu da se mi je rezultat glede na, milo rečeno, razumno omejitev dostopa do orožja, zdel presenetljiv, sem v nekaj pogovorih odkril, da so vsaj nekateri (recimo temu običajni) Američani prepričani, da orožje potrebujejo za obrambo.

Drug primer, ki mi je stopil v oči, je medijsko precej manj „pokrit“ – način prodaje zdravil v trgovinah. Moj pogled je seveda predhodno zaznamovan z našo ureditvijo, kjer so (prosim morebitne bralce farmacevte, da ste milostljivi pri ocenjevanju mojega laičnega izrazoslovja) predmeti, opredeljeni kot zdravila, dostopni le v lekarnah. V ZDA je drugače, saj jih je moč dobiti tudi v „hibridnih“ prodajalnah (delno lekarna, delno običajna trgovina). Brez posvetovanja oz. vsaj prisotnosti farmacevta lahko pridemo do precej močnih zdravil proti bolečinam, ki so pakirana v takih količinah, da najmanjši vsebuje okrog 100 tablet. Že iz samega olajšanega dostopa do ne ravno nedolžnih zdravil pogosto izvira njihova pretirana in nenamenska uporaba, kar po mojem skromnem vedenju pač ne pomeni nič dobrega.

Lahko bi se razpisal tudi o pasteh individualizma in večje premoženjske neenakosti, vendar o tem kaj več kdaj drugič.

Ne glede na orožje in zdravila je vsako daljše bivanje v tujini gotovo večplastno koristna izkušnja. Presenetljivo povsod dobivam enako vprašanje – ali se nameravam vrniti domov? Moj odgovor je bil spočetka odločno pritrdilen, vendar sčasoma – na lastno presenečenje – vedno težje vnaprej izključujem možnost, da bi se moj odgovor na to vprašanje morda utegnil kdaj spremeniti. Podobno baje razmišlja vse več mladih. Bomo videli.

Blaž Božnar

Legendarni stadion Poljud in jet-setterski otok Hvar bosta od letos naprej prizorišče enega največjih evropskih elektronskih festivalov.

Ustvarjalci razvpitega miamijskega UMF-a se ob 15. izdaji domačega spektakla in odmevnih sestrskih projektih v čilskem Santiagu, Sao Paulu, Buenos Airesu, Seulu in Ibizi podajajo še na osvajanje Evrope. Pričakovanja pred regionalnim glasbenim spektaklom leta, ki bo sledil vrhunski programski in tehnični zasnovi Ultrinih projektov, so izjemna in to ne zaman, saj so svoje nastope potrdili Armin van Buuren, Avicii, Afrojack, Hardwell, Umek, Fedde Le Grand, Luciano, Arty, Nicky Romero, Bingo Players, Sander van Doorn, Porter Robinson, Carl Cox, Erick Morillo, Dada Life, Steve Aoki, Marco Carola, Reboot, Art Department, Jamie Jones, Guy Gerber, Riot Gear, Krewella in Swanky Tunes. Vse uradne informacije najdete na uradni spletni strani festivala www.ultraeurope.com in na www.facebook.com/UltraEurope.

16. maja pa se kot gostitelj edinega uradnega ogrevanja za regionalni glasbeni spektakel leta v Sloveniji – ULTRA EUROPE COUNTDOWN v klubu Cirkus domov vrača Beltek, avtor “Party voice”, prave himne Ultra festivala. Beltek bo seveda nastopil tudi na prvem festivalu Ultra Europe, ki se bo med 12. in 14. julijem odvijal v Splitu in mondenem Hvaru.