ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

O slavnih osebnostih vemo skoraj vse. Spodaj pa boš našel/ našla nekaj zanimivih podrobnosti iz njihovega življenja, ki jih morda slišiš prvič.

-Leonardo da Vinci je lahko obenem pisal z eno roko in risal z drugo.

-Vse do svojega devetega rojstnega dne  Einstein ni znal tekoče govoriti.  Njegovi starši so mislili, da je umsko zaostal.

-Elvis Presley je bil rojen kot plavolasec. Njegovi lasje so počasi temneli v rjavkasto barvo, na črno pa si jih je moral pobarvati.

-Veliki osvajalec ozemlji Napoleon je svoje bojne načrte pripravljal v peskovniku.

-Gwen Stefani je priznala, da je imela do sedaj v svojem življenju le dva resna fanta.

-Igralec Ashton Kutcher ima na stopalu desne noge dva prsta zaraščena( se držita skupaj).

–Justin Biebe je klavstrofobičen. Še posebej v zelo natrpenem dvigalu.

-Pevka Rihanna ima 13 tetovaž, med drugim tudi tega: ‘‘Never a failure, always a lesson.” Ta je napisan obratno, da ga lahko pevka prebere, ko se gleda v ogledalo

– Producenti so Roberta Pattinsona prisilili, da je pred začetkom snemanja Somrak nosil zobni aparat. ”Nikoli si ne bi mislil, da je z mojimi zobmi kaj narobe,” je takrat povedal igralec.

Tina Pečan

Astma je kronična vnetna bolezen malih dihalnih poti, ki se pod vplivom določenih snovi zožijo, zato je dihanje oteženo.

Mrzel zrak je lahko eden izmed dejavnikov, ki pripomore k temu, da se težave z astmo še povečajo.

Dejavniki, ki lahko poslabšajo oz. sprožijo napade astme;

Nespecifični dejavniki

• cigaretni dim
• dražeči plini (npr. lak za      lase)
• kredni prah
• steklena vlakna

Specifični dejavniki

• cvetni prah
• hišni prah
• plesni
• živalska dlaka
• hrana
• piki žuželk in drugi alergeni

Znaki bolezni

• težko dihanje (dispneja),      predvsem otežen izdih
• piskanje v prsih
• tiščanje v prsnem košu
• stalen suh kašelj
• težje dihanje med telesnim      naporom in ponoči

Čeprav mnogi mislijo, da se astmatiki ne smejo ukvarjati z športom, je to prepričanje napačno. Šport je smiseln prav za astmatike, saj telesna dejavnost krepi mišice (te so posebej pomembne pri oteženem dihanju) in telesno odpornost ter s tem v celoti povečuje  kakovost življenja in samozavest. Za astmatike so posebej primerni vzdržljivostni športi, npr. plavanje, hoja, planinarjenje, ples, tek, jadranje in kolesarjenje. Neprimerne športne zvrsti pa so tiste, ki zahtevajo hipen velik napor, npr. športi moči (dviganje uteži, polaganje rok…)

Za več informacij o astmi si lahko prebereš na spletni strani; http://www.moja-astma.si/

Tina Pečan

Članek je namenjen vsem radovednim in tistim, ki si želijo izvedeti nekaj zanimivosti , ki jih verjetno še nisi vedel/a.

Si vedel/a da…;

-da vsak dan vdahnemo okoli 13.5000 litrov zraka

-da sodi kikirikiji (arašidi) v družino stročnic in ne oreščkov

-da človeško telo popolnoma zamenja kožo vsakih sedem let? Celice vrhnje plasti kože (epidermis) pa se zamenja vsakih 28 dni.

-da je koža je naš največji organ in zajema približno 12 odstotkov telesne teže

-da na našem planetu v povprečju vsako sekundo stokrat udari strela? V vsakem trenutku namreč na Zemlji divja okoli 2.000 neviht.

-da je v povprečnem človekovem telesu toliko fosforja, da bi lahko izdelali 2.000 vžigalic in toliko železa, da bi lahko naredil spodobno železno verižico

-da je kri jastoga brezbarvna ? Ta prozorna tekočina šele ob stiku s kisikom pomodri

-da bi z gorivom, ki ga sprejme rezervoarji letala boeing 747, ki ga poznamo kot ˝jumbo jet˝, povprečen avtomobil 4x obkrožil svet

-da strela, ki udari na Zemljo, lahko doseže temperaturo  do 30.000 stopinj Celzija

-da lahko žirafe in podgane  zdržijo brez vode dlje kot kamele

-da je kameleonov jezik, s katerim ujame svoj plen, dolg dvakrat toliko kot njegovo celo  telo

-da smo ljudje skoraj edini sesalci, ki zmoremo premikati ušesa

-da je v nas je toliko ogljika, da bi lahko iz njega izdelali 900 svinčnikov

Tina Pečan

Prostovoljno lahko delamo na različnih področjih, socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (npr. gasilske organizacije, reševalci) itd. Ob upoštevanju svojih zmogljivosti ga lahko opravljajo ljudje različnih starostnih obdobij in ne sme biti privilegij posamičnih družbenih skupin. Iz njega ne sme biti zaradi svoje socialne situacije, pripadnosti manjšinski skupini, starosti ali bolezni izključen nihče.

Prostovoljstvo dviga kakovost življenja v širši skupnosti

Prostovoljstvo je aktivnost, ki jo posameznik opravlja z namenom pripomoči k večji kakovosti življenja v skupnosti. Preden postanete prostovoljec, si razjasnite, kaj od tega pričakujete, koliko prostega časa mu boste lahko namenili ter kakšna so vaša znanja in sposobnosti.

Zakon opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplačno delo, prostovoljci pa o pridobljenem znanju prejmejo potrdilo.

Kot zanimivost je večina prostovoljcev, cca 70 %, starejša od 60 let, ki je lani opravila cca 3.839.400 ur prostovoljskega dela, prostovoljcev mlajših od 18 let pa je cca 2,5 % in so opravili cca 139.570 ur prostovoljskega dela. Delež prostovoljcev v starostni skupini od 18. do 30. leta starosti znaša cca 11 % in delež prostovoljcev v starostni skupini od 30 do 60 let cca 17 %.

Več o pravicah in odgovornostih prostovoljcev in organizacij, v katerih delujejo, si lahko preberete v Etičnem kodeksu organiziranega prostovoljstva.

Kje in kako se vključimo v prostovoljstvo

Kot odgovor na skupno potrebo posameznikov, organizacij in družbe po promociji prostovoljstva, prepoznavanju vrednosti prostovoljskih aktivnosti in ustvarjanju okolja, naklonjenega njegovemu razvoju, je nastala Slovenska mreža prostovoljskih organizacij. Tu boste našli vse potrebne informacije o prostovoljstvu. V mrežo je povezanih več kot 900 organizacij. Nudijo uvodna usposabljanja za posameznike začetnike kot tudi za tiste, ki že delujejo kot prostovoljci, vendar se še niso udeležili organiziranega izobraževanja. Izvajajo tudi t. i. korporativno prostovoljstvo. Prostovoljski programi podjetij obsegajo prostovoljsko neplačano delo zaposlenih za dobrobit širše skupnosti, ki ga z različnimi iniciativami podpirajo podjetja.

Prostovoljska dela lahko najdete s pomočjo brskalnika v posredovalnici prostovoljskih del na spletni strani http://www.prostovoljstvo.org/. 

Lep primer dajanja, ki ti prinese ogromno nazaj

Prostovoljstvo ima velik pomen za širšo skupnost, saj izboljšuje kakovost življenja v družbi, brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob ali izključeni. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, vrednot solidarnosti, socialnemu in drugemu napredku družbe. Za družbo kot celoto je zelo koristno, saj zmanjšuje revščino, izboljšuje kakovost življenja, povečuje zaposljivost, povečuje socialno vključenost, promovira medgeneracijsko solidarnost, spodbuja aktivno državljanstvo in pripomore k razvoju demokracije. Prav tako prostovoljstvo uspešno odpravlja nekatere probleme v lokalni skupnosti in uspešno nudi pomoč vsem pomoči potrebnim.

Kot oblika neformalnega učenja ima za posameznika veliko prednosti, kot npr. učenje skupinskega dela, pridobivanje delovnih izkušenj, novih znanj in veščin, širjenje socialne mreže, sklepanje novih prijateljstev, pomoč pri odločitvi za karierno pot itd.

Poklicna kariera postaja vse bolj pomembna in treba jo je skrbno in premišljeno načrtovati že z izbiro prave študijske smeri. Gre za zaporedje raznih del in aktivnosti, katerih namen je napredovanje, samouresničevanje ter osebni in poslovni razvoj. Stopnja uspešnosti je odvisna od naših osebnostnih lastnosti, sposobnosti, spretnosti, strokovnosti in tudi vrednot. Zelo pomembno je, da si zadamo cilje in jim potem sledimo.

Svojo kariero začnite ustvarjati čim prej

Na prehodu iz mladosti v odraslost in samostojnost se mladi soočajo z zaposlitvijo, ki je v današnjih časih vse prej kot enostavna. Zato je potrebno načrtovati svojo karierno pot že zgodaj z izbiro takega poklica in študijskega programa, ki nas bo nato vodil v uspešno iskanje zaposlitve.

Čeprav naj bi bil poklic v skladu z našimi interesi in sposobnostmi, je vse bolj pomembno upoštevati potrebe trga dela in se jim prilagajati. Le tako boste nekoč dobili zaposlitev, ki vam bo zagotavljala razvoj vaših potencialov in uspešno poklicno pot.

Za dosego tega je potrebno najprej spoznati samega sebe, svoje vrednote, interese in sposobnosti. Vendar je pri tem treba biti realen in kritičen. V ta namen obstaja veliko psiholoških testov, ki nudijo vpogled v naš osebni profil. Sestavite si svojo lestvico osebnih in poklicnih vrednot ter primerjate, v kolikšni meri se ujemata. Nadalje prepoznajte svoje sposobnosti. Tudi v ta namen obstajajo razni testi splošnih sposobnosti in sposobnosti po področjih. Preizkusite se v različnih dejavnostih in spoznajte svoje interese. Dobro se informirajte o vsebinah, zahtevah in značilnostih študijskih programov in povežite svoje prostočasne interese s študijskimi programi.

Različne vrste zaposlitvenih razmerij

Oblike zaposlovanja postajajo vse bolj fleksibilne. Delodajalci nudijo namesto zaposlitve za nedoločen čas druge oblike zaposlitvenih razmerij, kot npr. delo po pogodbi o delu, na domu, izmensko delo, delitev delovnega mesta, delo na vpoklic, preko s. p. V prihodnje naj bi tovrstnih oblik zaposlovanja oziroma sodelovanja bilo za pričakovati še več. Slabost je njihova zmanjšana socialna varnost.

Razvoj kariere je vseživljenjski proces. Ko končamo študij in se zaposlimo, se ne konča, ampak nadaljuje na drugačen način. Zato je potrebna motivacija, nenehno vsestransko izobraževanje in raznovrstne aktivnosti.

Karierni svetovalci Univerze v Ljubljani

V pomoč pri načrtovanju kariere in poklicne poti so vam lahko karierni centri. V Kariernem centru Univerze v Ljubljani študentom nudijo različne brezplačne storitve, kot npr. individualno in skupinsko karierno svetovanje (za izbiro študija, ob prehodu v zaposlitev, za pripravo kariernega načrta), prirejajo delavnice in druga dodatna izobraževanja za študente pri pridobivanju dodatnih kompetenc in praktičnega znanja za učinkovitejši vstop na trg delovne sile, dajejo informacije o študiju na vseh stopnjah, o zaposlitvenih možnostih po zaključku študija, izvajajo predstavitve delodajalcev in zaposlitvenih možnosti v njihovih organizacijah ter neposredne obiske v podjetja in organizacije, kjer študenti spoznavajo realno delovno okolje. Njihovi najodmevnejši projekti so Karierni dnevi, Simulacija selekcijskega postopka, Izzivi v tujini in Hitri zmenki z delodajalci.

Karierne centre najdete tudi na vseh fakultetah in akademijah.

Dnevno se število brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje povečuje. Ob tem se ustvarjajo še slabši pogoji za mlade.

Kaj se dogaja na trgu dela? Kaj pa mladi?

Stanje na trgu dela se slabša, vedno več je brezposelnih. Decembra je bila tako zabeležena največja brezposelnost v letu 2012. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo decembra na zavodu prijavljenih 118.061 brezposelnih oseb. To je za 7,2 % več novo prijavljenih brezposelnih kot leta 2011, zaposlitev pa za 4,4 % manj. 

Stanje v Sloveniji

Stanje na trgu dela v Sloveniji se slabša, ob tem je na Zavodu RS za zaposlovanje vsak dan prijavljeno večje število ljudi. Pri tem je vedno večji delež starejšega prebivalstva, kar vodi v naraščajoči delež neaktivnih in to povzroča pritisk na javne izdatke.

Ob tem se je položaj mladih v Sloveniji močno poslabšal, stopnja delovne aktivnosti mladih se je znižala, prav tako pa so se močno zmanjšale zaposlitvene možnosti mladih s terciarno izobrazbo. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj so najpomembnejše ovire za zaposlovanje mladih v Sloveniji neskladje med ponudbo in povpraševanjem, relativno močno varovanje zaposlitve in relativno visoki stroški dela. 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve si prizadeva v okviru Aktivne politike zaposlovanja slediti ciljem in zahtevam EU, in sicer prispevati k večji zaposlenosti in zaposljivosti starejših, glede na to, da imamo v Sloveniji eno najnižjih stopenj zaposlenih v starostnem obdobju 55–64 let v EU. Z izvajanjem ukrepa usposabljanja in izobraževanja prispevati k večji usposobljenosti aktivnega prebivalstva in s tem k možnosti, da zaseda bolj produktivna delovna mesta, ki prinašajo večjo dodano vrednost. Z razvojem socialnorazvojnih projektov (socialno podjetništvo, inovativni projekti, prenovljena javna dela) prispevati k večji možnosti zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela in s spodbujanjem zaposlovanja mladih zmanjšati segmentacijo mladih na trgu dela.

Kako naprej?

Po besedah Zavoda RS za zaposlovanje lahko v letu 2013 pričakujemo nadaljnje prilagajanje zaposlenosti nižji ravni gospodarske aktivnosti. Prav tako lahko zaradi javnofinančnih težav pričakujemo tudi zmanjšanje zaposlenih v sektorju države.

Kužet (2011) navaja, da bodo najbolj iskani kadri v prihodnosti zdravstveni poklici, finančni poklici, poklici v okviru informacijske tehnologije in spletne komunikacije, organizatorji in „zeleni poklici“. Ob tem pa na zavodu dodajajo, da zavod spremlja primanjkljaje in viške na trgu dela. Največje primanjkljaje beležijo pri inženirjih strojništva, elektrotehnike in elektronike, poklicih v zdravstvu in farmaciji, na področju IKT, kar pomeni, da je po njih tudi veliko povpraševanja. Na trgu dela je veliko povpraševanja še v gostinstvu (natakarji in kuharji), na področju gradbeništva (tesarji, izvajalci suhomontažne gradnje) ter na področju kovinarstva (varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij). V veliki meri delodajalci povprašujejo tudi po ekonomistih in pravnikih, vendar je pri teh poklicih velik tudi obseg ponudbe.

Na zavodu še dodajajo, da imajo težave pri zaposlovanju v prvi vrsti osebe s poklicem oziroma izobrazbo s področja družboslovja (sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi in novinarji), arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, posredniki in upravljavci nepremičnin, tajniki in uradniki na bankah, poštah, frizerji, kozmetiki, poklici za pripravo tiska, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna ter delavci za preprosta dela.

Za konec so še dodali, da so ti presežki delovne sile predvsem posledica gospodarskega prestrukturiranja in prevelikega vpisa na posamezne izobraževalne smeri, na splošno se težje zaposlijo osebe, ki so brez izobrazbe, brez izkušenj in dolgotrajno brezposelne osebe. 

Maribor je letos prejela naziv Evropska prestolnica mladih. S tem je nasledil Evropsko prestolnico mladih Braga 2012 (Portugalska), leta 2014 pa se naziv seli v grški Solun (Thessaloniki). Prvo mesto z nazivom EPM je bil leta 2009 Rotterdam (Nizozemska). Ta naziv izbranemu mestu za eno leto podeli Evropski mladinski forum. Mesto in hkrati država, ki se ponaša s tem nazivom, dodatno obogati svoj mednarodni ugled. Mesto se s tem nazivom obveže, da bo razvijalo znamko »Mladim prijazno mesto«. To v praksi pomeni, da bo ustvarjalo okolje, ki bo mlade spodbujalo in jim omogočalo razvoj osebnih potencialov, samozaupanja in ustvarjalnosti. Program je v osnovi namenjen mladim od 15. do 29. leta starosti, vendar si EPM Maribor 2013 prizadeva za medgeneracijsko sodelovanje.

Maribor ima tako priložnost, da se predstavi, kako je mladina povezana s svojo kulturo, družbenim, političnim in gospodarskim življenjem in razvojem. Projekt mladim omogoča, da so informirani, aktivno sodelujejo v družbi in lokalni skupnosti in s tem sami soustvarjajo nove priložnosti za boljšo prihodnost. Namen je izboljšanje stanja vsakdanjega življenja mladih. Nanaša se na večanje zaposljivosti in zaposlenosti, reševanje stanovanjske problematike, spodbujanje prostovoljstva, medkulturno povezovanje, aktivno udeležbo mladih, priznavanje neformalnega izobraževanja, krepitev strukturiranega dialoga, spodbujanje mobilnosti mladih, ekologije, kulturnega ustvarjanja in medgeneracijskega sodelovanja. Zelo pomembni so prostovoljci, ki pomagajo pri soustvarjanju in širijo zavest o pridobitvi neformalnega znanja med mladimi.

Na njihovi spletni strani najdemo register vseh mladinskih organizacij v mestu.

Dogodki januar:

– 10.01.2013, sestanek za European youth capital and its link to the eu youth policy, dvodnevnega pripravljalnega sestanka je pripeljati skupaj 2 trenerja in enega predstavnika iz preteklih, sedanje in bodočih Evropskih prestolnic mladih. Skupaj bodo razvijali program za seminar, se dogovorili za aktivnosti v času seminarja ter usklajevali organizacijo.

– 14.01.2013, Finding your future – Don't wait for the future to happen. Choose it yourself.
To je delavniški dogodek v angleškem jeziku, usmerjen k omogočanju mladim, ki se podajajo na svojo profesionalno pot, da razvijajo esencialne veščine za grajenje fleksibilne in uspešne kariere v modernih časih.

Več informacij in programi: http://www.mb2013.si/.  

Študentska organizacija Slovenije podpira proteste študentov pred Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), kjer bodo izrazili svoje nezadovoljstvo glede poznega obravnavanja vlog za štipendije, neustreznosti potrdila o ocenah, če je bilo to izdano pred koncem septembra, in nepriznavanja dodatka za bivanje. Prav na nepravilnosti pri slednjem je ŠOS že konec novembra opozarjal MDDSZ.

“Opozarjali smo takrat in še vedno, da je tako ravnanje nedopustno in v nasprotju s pravnim načelom predvidljivosti, saj gre za delovanje po internih navodilih med ministrstvom in javnim skladom, ki ni transparentno zapisano niti v zakonu, niti v pravilniku in niti v razpisu. Do danes žal še nismo našli skupnega jezika, ki bi razjasnil zaplet in upravičencem omogočil pridobitev dodatka,” je dejal predsednik ŠOS Mitja Urbanc. Za študente je nevzdržno in preveliko breme, da že tako dolgo čakajo na štipendije, zato poziva Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, da čim prej reši zamude z izplačili.

Protesta se bodo poleg predstavnikov ŠOS-a, na čelu s predsednikom Mitjo Urbancem, udeležili tudi predstavniki Zveze študentskih klubov Slovenije, ki so že pred časom začeli zbirati pooblastila štipendistov za oddajo skupne pritožbe na urad varuha človekovih pravic.