Enodelne ali dvodelne – odločitev je vaša …

Poletne temperature so se končno le pojavile, prvi vroči dnevi pa so odločilno že vplivali na spremembo garderobe. Zimska oblačila smo zamenjali s poletnimi, ker pa smo z mislimi že na morju, si poglejmo, kakšna je letošnja »beach« moda, kaj enostavno morate imeti in predvsem s kakšnimi kopalkami narediti najboljši vtis!

Če želite biti modni …!
Leto 2010 bo predvsem v znamenju enodelnih kopalk, raznoraznih motivov predvsem pa futurističnih in drugačnih, nenavadnih krojev. Že lansko poletje so enodelne kopalke zakorakale po večini plaž, toda letos so se končno izkazale kot idealno plažno oblačilo za modne gurmanke. Ne, ne, ne, ne mislimo na tiste enodelne staromodne kopalke izpred nekaj let, ampak za prave preobrazbe tovrstnih kopalk. Največkrat gre za raznorazne izreze na najbolj sexi predelih, opazni so raznorazni paščki, nekatere so posute s kamenčki, kristalčki, druge pa očarajo s prefinjeno elegantnim ravno sešitim zgornjim delom. Enodelne kopalke pomenijo elganco ali seksapil! Bodite drzne!
Tudi monokini kopalke bodo letos krasile ženska telesa. Z izrazito skromnim spodnjim delom, ki se nadaljujejo v zgornji del kopalk kot nek trikotnik, boste zares modne. Vsekakor pa so se modni kreatorji poigrali z geometrijo, tako da so rezultat predvsem zelo edinstveni in nadvse zanimivi modeli kopalk.
Monokinke so zaželjene v enobarvnem odtenku, predvsem so v ospredju rumena, rdeča in nepogrešljiva črna barva. Vzorci so odsvetovani, da posamezni kroji lepo pridejo do izraza.
Seveda celotno stvar morate okusno nadgraditi z letos nujnimi modnimi dodatki, manjkati pa ne smejo niti visoki in še višji čevlji s paltformo.
Prefinjene dame pa se bodo odločile za minimalizem. Enostavno krojene enodelne kopalke brez naramnic s pasom, ki podari vaše obline, bodo prava odločitev. Pri modni znami Lacoste so poskrbeli, da boste elegantno očarali okolico. Če pa se brez »varovala«(beri – naramnic) slabo počutite, imate na voljo tudi takšne z eno samo naramnico, ki pa niso nič manj modne. Torej za piko na i si omislite še velik slamnik in nepogrešljiva veliiika očala.

Tudi dvodelne kopale!
Tiste, ki se ne bojite sončnih žarkov in želite svoj trebušček malce posončiti – seveda so modne tudi dvodelne kopalke!
Modni oblikovalci pa so svoj navdih črpali iz preteklosti. Zopet so tu dizajni 40. in 50. let, ki poudarijo ženske obline. Visoko oblikovane hlačke in nedrčke, ki se obvezno zavezujejo okoli tilnika. Volački, pike, pentlje, črte, velike rože pa so vzorci, ki bodo krasili zagorela telesca.
Barve, vzorci in stil …!
Letošnje kopalke bodo krasile vojaško zeleni in pa flurescentni odtenki, še vedno so modni živalski vzorci, etno potiski in črte. Najbolj dodelani stili tega poletja bodo zagotovo kavbojski, športni ali safari. Rumena, turkizna in bela pa so tudi ene izmed barv letošnjega poletja. Ne pozabi na prosojno tuniko in aviatroke, s katerimi boš zares zažgala.
Moda dopušča zares veliko, vsekakor pa se je najbolje odločiti za kopalke, ki bodo primerne vaši postavi. Klasičen model je primeren za večje prsi, saj nudi odlično podporo. Če želite poudariti svoj dekolte, se odločite za model z zavezovanjem okoli vratu, trikotni model najbolje pristaja ženskam s popolno postavo, medtem ko je model brez naramnic zopet primernejši za manjše oprsje in zgolj poležavenje, brez večjih aktivnosti. Tankini pa je odlična rešitev za nekoliko problematičen trebušni del. Spodnje hlačke naj vam bodo dovolj velike, da se v njih pučutite udobno, tiste z privezovanjem pri krajih pa pustite za popolna in fit telesa. v svoji koži se morate počutiti odlično in kopalke vam bodo vedno pristajale.

Tjaša Kržišnik

Šaleški študentski klub je letos festival Dnevi mladih in kulture organiziral tri vikende v mesecu maju, in sicer od 8.5. do 23.5.2010. Festival DMK je ena najpomembnejših aktivnosti Šaleškega študentskega kluba in predstavlja tradicijo, ki jo nadaljuje vsaka nova generacija. Obiskovalcem so ponudili pester, kvaliteten in raznolik program. Ob 20. obletnici pa so izdali tudi knjigo Druga desetletka. Poleg gledaliških predstav, športnih iger, foto natečaja, jazz in etno koncerta, Skate kontesta, Kitarijade, okrogle mize, predavanja, stand up-a, druženja ob družabnih iger in še marsičesa, smo uživali tudi na dveh Rock večerih, kjer so gostili Dendelion Children, Deck Janiels, Last Day Here, Res Nullius, Niet in Big Addiction. Zadnji vikend festivala pa so imeli še en velik koncert, kjer so nastopali Ziebane (Klemen Klinc), Ali en (Dalaj Eegol) in Mr. Tijama.

Žirija filmskega festivala v francoskem Cannesu se tudi letos ni izneverila tradiciji in je zlato palmo podelila filmu, ki ni bil niti v širšem krogu favoritov.
Odločila se je za Tajski film Stric Boonmee, ki se lahko spominja preteklih življenj (Uncle Boonmee Who Can Recall His Past Lives) režiserja Apichatponga Weerasethakula. Film pripoveduje o reinkarnaciji, zgodbo pa je naslonil na zadnje dneve premožnega kmeta. Režiser, ki je v Cannesu prejšnja leta že prejel nekaj nagrad, je dejal, da je nagrada verjetno tudi posledica zadnjih dogodkov na Tajskem, ko je vojska nasilno obračunala z demonstranti.
Dobitnike filmskih nagrad je med 18 filmi v tekmovalnem programu izbrala osemčlanska žirija z režiserjem Timom Burtonom na čelu. Poleg Burtona so o glavnih nagradah v žiriji med drugimi odločali igralec Benicio del Toro, indijski režiser Shekhar Kapur, italijanska igralka Giovanna Mezzogiorno, britanska filmska igralka Kate Beckinsale in skladatelj filmske glasbe Alexandre Desplat.

Kakšno je tvoje mnenje na demonstracije študentov in dijakov?
Tatjana
Moje mnenje je, da so šli predaleč. Mislim, da so stvar samo še poslabšali. S takim obnašanjem ne bodo nič dosegli. Itak so pa te proteste organizirale študentske organizacije, ki služijo na račun študentov. Nimam nič proti študentskemu delu, tudi jaz sem delala kot študent in vem, da ta denar še kako prav pride. Marsikdo ne bi mogel plačevat stroške študija, če si ne bi sam zaslužil denarja. Zdi se mi pa, da študentske organizacije malo preveč vzamejo stran, in če bi sprejel zakon o malem delu, bi bole te organizacije na slabšem, bolj kot pa sami študenti.

Tibor
Ja saj ne vem kaj naj rečem na vse to. Lahko zatrdim le to, da sem zgrožen in da si nisem mislil, da bo prišlo do takšne agresije in nasilja. Predvsem pa sem razočaran nad dejstvom, da se je Študentska organizacija dobro zavedala do česa lahko pride, pa so ukrenili bore malo, da bi to preprečili. Podpiram študente, v nobenem primeru pa ne podpiram “ulične revolucije”. Škodo nastalo na protestih pa naj plača organizator shoda in ne davkoplačevalci.

Marko
Ni lepo kar so naredili. Jih po eni strani razumem, po drugi jim pa ne dam prav. Je neumnost metati hrano v parlament, potem pa se pritoževat, da nimajo za malico.

Katja
Katastrofalno, porazno. Sramota za celotno študentsko populacijo, zaradi alkoholiziranosti in “praznih glav” nekaterih študentov, če so sploh študenti tisti, ki so bili najbolj huliganski. Zgrožena sem.

Metka
Izgovor za pijančevanje in vandalizem…

Alenka
Študentje in dijaki so se na demonstracijah vsekakor vedli skrajno neprimerno, me ne boli toliko za tista parlamentarna okna, ki jih bodo parlamentarci že kaj kmalu zamenjali, kajti če imajo denar za drage nepotrebne avtomobile in letala, bo še za to, čeprav nasilja absolutno ne podpiram, ampak da so uničili tudi kulturno dediščino, pa se mi zdi neodpustljivo. Po drugi strani pa se resnično vprašam, če so se vsi sploh zavedali proti čemu so protestirali. Menim, da je še vedno osnova študenta, da študira in ne da dela, je pa res, da sama ne bi mogla študirati, če ne bi delala, ampak če hočeš redno študirati, tudi ne moreš vsak dan delati. Jaz sem delala vse vikende in včasih sem že komaj zmogla. Menjala kar nekaj delodajalcev in skrajni čas je, da jim kdo stopi na prste. Nekateri delodajalci študente izkoriščajo na celi črti, dobesedno se včasih norčujejo, se ne držijo dogovorov, te uvajajo tudi po pol leta brez plačila, na koncu pa te odslovijo, če pa že delaš, pa moraš še imeti srečo, da te plačajo in če te ne, se nimaš kam pritožit. Študentski servisi bi se naj sicer postavili za tvoje pravice, a če delodajalec ne vrne napotnice, lahko na plačo pozabiš. Se mi pa zdi skrajno neprimerno tudi od študentskih servisov, da na svojih spletnih straneh objavljajo dela, ki niso za nikamor. Glede na to da so oglasi na študentskem servisu, kjer naj bi dodaten zaslužek iskali dijaki in študentje, jaz ne vem, kaj tam počnejo oglasi, ki od dijaka ali študenta zahtevajo večletne izkušnje! Kje pa jih naj dobiš, če si pa študent, saj kolikor je meni znano, bi naj bil kot dodatna pomoč, s tem nekaj zaslužil ter pridobil kakšno izkušnjo.
Menim, da je krivda na eni in na drugi strani, vsekakor pa je trenutno nad študentskim delom pri delodajalcih premajhen nadzor. Je pa tudi res, da so štipendije tako majhne, da z njimi komaj kriješ prevoz, kje je še prehrana, knjige in vse ostalo. Zakon o malem delu je pomanjkljiv in nedosleden, vsekakor bi nekakšen zakon o malem delu moral nastati, jaz bi ga raje poimenovala študentski zakon – pravice in dolžnosti, a temu manjka še marsikateri člen in marsikatera sprememba, treba se bi ga lotiti na večjem deležu mnenj dijakov in študentov ter ugotoviti kakšne so denarne potrebe za normalno preživetje in kolikor se ob študiju lahko dela.

Urška
Takšno obnašanje je primerno za živali. Včerajšnji dogodek je odraz čezdalje večje razvednotenosti in brezglavosti mladih.

Andreja
Groza!!!! Očrnili so vse študente in dijake! Ne vem, kaj so sploh mislili doseči z nasiljem!? Samo vse slabše bo zaradi vsega tega.

Maja
Nisem ravno ponosna na ravnanje študentov in dijakov. Je pa res, da ne smemo vseh metati v isti koš. Na demonstracije je na podlagi dobrih namenov odšlo (po moje) vsaj večina dijakov in študentov, potem pa smo zaradi nekaj takih razgrajačev, oziroma nenormalnih protestnikov “umazani, oblateni” kar vsi! Po eni strani si mislim, pa dajte, uvedite nov zakon o malem delu, se bo po novem vsaj študiralo, ne pa na veliko popijančevalo, tako kot veliko študentov in dijakov počne. Spet ne smemo biti krivični in vseh metati v isti koš. Sam vseeno, mladi in toliko alkohola. Pa ne rečem, da bi bil to kakšen koncert ali pa festival, to pa je bil protest. A je bil alkohol res tako nujno potreben??? Ali je res moral biti prisoten, da “smo si mogli naliti riti in smo šele nato lahko izrazili mnenje o malem delu”??????? Po slikah in filmčkih sodeč so večina razgrajali dijaki. No, super, res dobre in sposobne generacije prihajajo za nami “študirat”! Čestitke mladina, na “dobri” poti smo!

Katra

Do tega vandalizma vsekakor ne bi smelo priti. Žalostno je bilo, ker večina dijakov in študantov ni vedelo zakaj so sploh prišli. Demonstracije so izkoristili za zabavo, pitje… Mislim, da bi morali organizatorji poskrbeti tudi z vsebino novega predlaganega zakona, ne pa samo z oglaševanjem naj pridejo na demonstracije.

20 tisoč evrov škode na okenskih steklih, 7 tisoč evrov na steklenih vratih, zaprta novinarska soba in preseljene pisarne, je prva ocena škode po sredinih študentskih nemirih.
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je podal prvo oceno škode. Škodo na steklenih površinah (ta je ocenjena na 27 tisoč evrov) bo v celoti krila zavarovalnica, preostalo škodo pa se bo krilo iz zavarovanja za primere vandalizma, vrednega 15 tisoč evrov. Če bo škoda ta znesek presegla, bo državni zbor razliko izterjal od organizatorja po sodni poti, je tožbo napovedal Gantar.

Državni zbor je o škodi že obvestil zavod za spomeniško varstvo (stavba je namreč zaščitena kot kulturna dediščina), o odškodninski tožbi zaradi poškodovanja kulturne dediščine pa bodo še razmislili. “Zgradba je v celoti zaščitena in od ocene strokovnjaka za te zadeve bo odvisno, ali bomo šli v tožbo,” je dejal Gantar.
Pred parlamentom se zbirajo posamezniki, kar po Gantarjevem mnenju pomeni, da “državljanom ni vseeno, kaj se dogaja z državnim zborom”. Ocena škode še ni končana, saj je zavarovalniški agent še v stavbi.
Med sredinimi študentsko-dijaškimi demonstracijami v Ljubljani so namreč izgredniki poškodovali stekla na pročelju stavbe državnega zbora, ki je objekt kulturne dediščine in spomenik posebnega pomena. Čim prej bodo pripravili tudi oceno škode. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v sredo napovedal tudi tožbo proti organizatorjem protestov.

Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba je poudarila, da se distancirajo in ostro obsojajo nasilje posameznikov ob koncu demonstracij. V ŠOS-u so še poudarili, da so bili pristojni organi ves čas seznanjeni z razmerami na prizorišču dogajanja, vendar jim ni uspelo zagotoviti varnosti, reda in miru.

Na Policijski upravi Ljubljana so opozorili, da je zagotavljanje varnosti predvsem naloga organizatorja dogodka. Ko so se nemiri začeli, je bila prva naloga policistov preprečiti vdor v poslopje državnega zbora. Ugotavljajo, da so bili med kršilci številni mladoletniki, poleg tega pa so bili v množici protestnikov problematični le posamezniki.

V soboto, 22. maja 2010, bo od 16.00 do 18.00 ure v koprski Taverni potekala dobrodelna dražba športnih rekvizitov z naslovom Športniki za športnike, ki jo skupaj prirejamo društvo Zdrav podjetnik in Študentska organizacija Univerze na Primorskem.

Predmete, ki so jih za namene projekta podarili slovenski profesionalni športniki (dresi, žoge, zastavice …), bomo prodajali na dražbi, izkupiček pa bo šel v dobrodelne namene, in sicer za zdravstvene preglede neprofesionalnih športnikov.

Društvo Zdrav podjetnik in ŠOUP smo povabili uveljavljene slovenske profesionalne športnike, da odstopijo za namen projekta kakšen svoj pomemben predmet. Na pomoč je priskočilo veliko profesionalnih športnikov. Med drugimi zbranimi predmeti so tudi žoga s podpisi letošnjih zmagovalcev državnega prvenstva nogometnega kluba Luka Koper, zastavica s podpisi dvakratnih evropskih prvakov rokometnega kluba Ciudad Real, dres rokometnega kluba Cimos Koper, kopalke Matjaža Markiča, dres ACH Volley s podpisi vseh igralcev in majica s podpisi vseh članov moške članske rokometne reprezentance Slovenije, ki je nastopila na moškem evropskem rokometnem prvenstvu v januarju 2010 v Avstriji.

Namen akcije je zbrati finančna sredstva za sofinanciranje preventivnih zdravstvenih pregledov neprofesionalnih športnikov z osnovnim ciljem zagotovitvi športno aktivni populaciji ustrezno zdravstveno stanje tudi po zaključeni aktivni športni dejavnosti. Še posebej želijo omogočiti osnovne preglede vsem športnikom, ki so sicer dolgoročno vpeti v fizične in psihične napore zaradi športnih aktivnosti v daljšem časovnem obdobju in nimajo ustrezne zdravniške kontrole.

Dobrodelna dražba Športniki za športnike bo potekala v okviru projekta Zdravi maj, ki se bo zaključil prav na ta dan. Tri tedne v maju ŠOUP z najrazličnejšimi dogodki, predavanji, športnimi aktivnostmi in delavnicami spodbuja predvsem mlade k zdravemu načinu življenja. Za živahno in športno obarvano vzdušje bodo poskrbeli tudi člani plesno-akrobatske skupine Flip iz Pirana.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Dijaška organizacija Slovenije (DOS) se distancirata od nasilnih dejanj pred Državnim zborom RS in ostro obsojata nasilje, ki so ga izvajali posamezniki po zaključku demonstracij. Takoj, ko se je začelo nasilje, je organizator zaključil demonstracije in udeležence večkrat pozval k mirnemu razhodu, hkrati pa pristojne organe nemudoma pozvali h takojšnjemu ukrepanju.

Organizator je pred demonstracijami pozval dijake in študente, ki mirnim in dostojnim demonstracijam. Pozval jih je tudi, da naj pred in med demonstracijami ne uživajo alkohola, gostinci pa naj poostrijo nadzor nad točenjem alkoholnim pijač.

Organizator bo kril vse stroške organizacije demonstracij, ne more pa prevzeti odgovornosti za nastalo škodo, saj je ni povzročil. Bo pa ŠOS sodeloval z organi odkrivanja in pregona v zvezi s kršenjem pravil javnega reda in miru.

Katja Šoba, predsednica ŠOS: »Nasilje ni prava pot in nasilje ni pot Študentske organizacije Slovenije. Obžalujemo, da se je to zgodilo in s tem delno zasenčilo naša prizadevanja za mirno izražanje stališč.«

Aleksandar Spremo, predsednik DOS: »Dijaška organizacija Slovenije se pridružuje stališču ŠOS in šteje današnje demonstracije za legalne in legitimne do trenutka, ko se je začelo nasilje, ki ga enako ostro obsoja kot ŠOS.«

Jajca in granitne kocke…
Državni zbor še vedno oblega okoli 1.000 demonstrantov. V poslopje so letela jajca, razbitih je nekaj stekel, zagorelo je bližnje grmovje. Policisti so postavili živi ščit, sile niso uporabili. ŠOS nasilje obsoja in se od njega ograjuje.

Zdi se, da so organizatorji izgubili nadzor, saj so se protesti okoli tretje ure spreobrnili v izgrede, ki se še kar nadaljujejo, le število vpletenih je nižje. Sprva naj bi razgrajajlo okoli 2.000 ljudi. Predstavniki ŠOU-a v Ljubljani in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so prizorišče protestov na Trgu republike zapustili, pred tem pa demostrante pozvali, naj se umaknejo in na poslopje prenehajo metati različne predmete. Proti policistom in poslopju državnega zbora leti sicer vse mogoče, od kamenja, dimnih bomb in jajc, do kalkulatorjev in pasov za hlače.

Brez uporabe prisilnih sredstev
Predstavnica za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Maja Adlešič je za MMC pojasnila, da policisti varujejo po ustaljenih postopkih, aktivnosti pa so usmerjene k vzpostavitvi javnega reda in miru. Prisilna sredstva niso bila uporabljena, bodo pa, če bo potrebno, v okviru zakonskih pooblastil. Tudi pridržali so že nekaj demonstrantov, točne številke pa nam ni posredovala.

V varovanju poleg navadni policistov sodelujejo policisti specialci, konjeniki, vodniki policijskih psov, prometni policisti in po nekaterih informacijah tudi kriminalisti v civilu, ki naj bi prav tako že aretirali nekaj najbolj nasilnih udeležencev.

Policisti specialci so oblikovali živi ščit in skušajo protestnike s počasnim pominkanjem premakniti proti Kongresnemu trgu.

Preden so se posamezni izgredi začeli, pa …
“Oni so imeli seks, droge in rock’n’roll, mi pa malo delo in kredite,” je o razliki glede študija nekoč in danes na Prešernovem trgu dejala Katja Šoba, predsednica ŠOS-a.

Prestolnico je namreč zavzela množica študentov in dijakov, ki protestirajo proti malemu delu in ukinitvi brezplačnih malic. Na Prešernovem trgu jih je po navedbah organizatorjev zbranih od 6.000 do 7.000.

Pod geslom Za dostojanstvo! Za pravičnost! sta dijaška in študentska organizacija pozvali k protestom tudi zaradi odprave državnih štipendij za mladoletne dijake in otroških dodatkov za polnoletne dijake in študente. Na Prešernov trg so odšli, opremljeni s številnimi transparenti: “Zahtevamo bogate starše za vse!”, “Gremo v Južno Afriko. Za vedno”, “Denar za banke je, za nas pa ne!” itn.