5 najbolj inovativnih izdelkov preteklega leta

V preteklem letu smo bili priča številnim inovacijam, ki so močno zaznamovale računalniški svet. Tako smo imeli priložnost spoznati računalnik, ki je kombinacija namiznega strojčka in prenosnega računalnika, operacijski sistem, ki teče na spletu, ter temeljito prenovljen pisarniški paket. Seveda smo pri izbiri peterice zmagovalcev upoštevali tudi njihovo takojšnjo dosegljivost.

1 MICROSOFT OFFICE 2007
Vas že slišim, kako porečete: “Inovacije, Microsoft?” A tokrat je vso svetovno računalniško javnost pozitivno presenetil prav velikan iz Redmonda, ki je s prenovo svoje pisarniške zbirke zadel žebelj točno na glavo. Sprememb glede na predhodnika je veliko, nekatere so prav revolucionarne. Upravljanje s funkcijami je namreč sedaj predstavljeno na uporabniku vizualno dostopen način, saj imamo za uporabniški vmesnik namesto klasične vrstice z ukazi in padajočimi meniji na voljo poseben trak s predstavljenimi možnostmi – podobami, kaj posamezni ukaz naredi. Spremembe dokumentov lahko vidimo, še preden jih naredimo. Avtorji so izboljšali tudi podporo za XML-format zapisa dokumentov. Vse spremembe so malenkostno dvignile tudi ceno paketa, ki je študentom in profesorjem na voljo za malce manj kot preračunanih starih 30 tolarskih tisočakov oziroma 120 evrov.

2 INTEL CORE 2 DUO
Intelovi dvojedrni procesorji nove generacije so zaslužni za bržkone največji zmogljivostni premik naprej v preteklem letu. S svojimi zmogljivostmi so namreč na široko odprli možnosti piscem zahtevnih računalniških programov in iger, ki jim bo dodatna računska moč prišla še kako prav. Pohvalo si zaslužijo tudi zato, ker dodatne zmogljivosti niso šle na račun povečane porabe energije – ta se je glede na predhodnike celo zmanjšala.

3 DVOJE NAMIZIJ ZA MAC RAČUNALNIKE
Možnost poganjanja Oken na računalnikih MAC je v zadnjih 12 mesecih zapolnila številne naslovnice računalniških medijev. Ideja, ki so jo leta in leta opisovali kot “zamrznitev pekla”, se je torej uresničila. Še več, lastniki MAC računalnikov lahko sedaj uporabljajo Okensko tehnologijo s pomočjo virtualizacijskega programja ali pa s pomočjo Applove rešitve Boot Camp.

4 NINTENDO WII
Trg igralnih konzol je dobesedno eksplodiral. Medtem ko se glavna akterja Microsoft (s konzolo Xbox 360) in Sony (s svojim nesrečnim PlayStationom 3) merita v napenjanju mišic z vgrajevanjem zmogljive in drage strojne opreme, je Nintendo izbral povsem drugačen pristop. Svojo konzolo Wii je opremil z inovativnim krmilnim mehanizmom, tako da pri upravljanju z njo dodobra razgibamo svoje ude. Igre so z novim načinom upravljanja dobile novo dimenzijo in beseda zabavno je dobila nov pomen. Odslej se boste pri igranju lahko tudi dejansko spotili – le igrajte tenis ali drugo športno igro na Wii-ju. Najlepše smo prihranili na konec. Nintendova igrača stane vsega 250 evrov, kar je le polovico toliko, kolikor za svoje novotarije zahtevata tekmeca.

5 SAMSUNG 32 GB SSD

Samsung bo ravno te dni, ko to berete, pričel tržiti svoj trdi disk, zgrajen iz flash pomnilnika. Gre za prvi tovrstni disk, ki premore za delo uporabno veliko kapaciteto (32 gigabajtov). Novinec bo počasi, a zagotovo našel pot v vse več prenosnih računalnikov, ki bodo po njegovi zaslugi postali bistveno hitrejši. Glede na dosedanje mehanične trde diske z vrtečimi se magnetnimi glavami bo dostop do podatkov postal skorajda hipen. Kratkoročno si lahko obetamo veliko hibridnih rešitev, ki bodo sestavljene iz diskov nizke kapacitete s flash pomnilnikom za hiter dostop in klasičnih trdih diskov s preko 100 GB prostora za shranjevanje podatkov.

Miran Varga

ŠOU svetovalnica

Pozdravljeni!
Nek prijatelj mi je povedal, naj se obrnem na vas, če hočem izvedeti, koliko dohodnine bom morala plačati. Stara sem 24 let, predlani sem se vpisala v prvi letnik enega od dodiplomskih študijskih programov. Do sedaj nisem imela težav s študijem, letos pa pavziram. Z delom preko študentskega servisa sem zaslužila 650.000 SIT, od tega so mi med letom vzeli 30.000 SIT akontacije. Drugače pa v letu 2006 nisem nikjer delala niti nisem dobila nobenih dividend od delnic ali dohodkov od dajanja premoženja v najem. Sem tudi Zoisova štipendistka, do oktobra sem tako prejela za 220.000 SIT štipendij. Za svojim pokojnim očetom prejemam oziroma sem do oktobra prejemala družinsko pokojnino, in sicer skupno 500.000 SIT. Z mamo sva se odločili, da me bo uveljavljala kot vzdrževanega družinskega člana. Hvala za vašo pomoč!
Lep pozdrav, Lea

Živjo!
Načeloma naredimo informativni izračun dohodnine le študentom, ki pridejo osebno v Študentsko svetovalnico ŠOU v Ljubljani na Kersnikovo 4, saj je dohodnina izjemno delikatno področje in potrebujemo veliko podatkov. Ker pa si se zares potrudila in napisala ustrezne podatke, bomo naredili izjemo. Poudaril pa bi, da je to zgolj informativni izračun! Za lažje razumevanje pa ti predlagam, da si ogledaš spletno stran Davčne uprave Republike Slovenije – www.durs.gov.si in članek o dohodnini iz prejšnje številke revije Študent. Na spletni strani DURS-a boš tudi našla možnost informativnega izračuna dohodnine.
Najprej bomo pogledali, koliko od posameznega dohodka bo obdavčenega, nato pa bomo to sešteli in dobili letno davčno osnovo, od katere se bo izračunala dohodnina.
Za prvi dohodek, dohodek iz dela prek študentskega servisa oziroma iz študentskega dela, je zelo pomembno, ali boš lahko uveljavljala t.i. posebno osebno olajšavo za študente (ki za leto 2006 znaša 1.225.200 SIT). Če ima študent status celo koledarsko leto, jo lahko uveljavlja, če njegovi obdavčljivi dohodki ne presegajo 1.600.000 SIT. V primeru, da študent nima statusa celo leto, je ta meja sorazmerna s časom, ko je imel status. Ker si ti imela status 9 mesecev oziroma tri četrtine leta 2006, bo meja znašala 3/4 od 1.600.000 SIT, torej 1.200.000 SIT.
Nato pogledamo, ali so vsi tvoji bruto (torej pred odštetjem normiranih stroškov ter olajšav) obdavčljivi stroški presegali 1.200.000 SIT. Seštejemo 650.000 SIT + 500.000 SIT, kar skupaj znese 1.150.000 SIT, kar pomeni, da meje nisi presegla in da boš olajšavo lahko uveljavljala! Na tem mestu naj pojasnim, da je tudi višina olajšave, tako kot meja za uveljavljanje olajšave, sorazmerna s časom. Če bi imela status celo leto, bi lahko uveljavljala celotno študentsko olajšavo v višini 1.225.200 SIT. Ker pa si imela status 9 mesecev oz. 3/4 leta, boš lahko uveljavljala olajšavo v višini 3/4 od 1.225.200, torej 918.900 SIT.
Nato od dohodka iz študentskega dela 650.000 SIT odštejemo t.i. normirane stroške v višini 10% -> 650.000 SIT – 65.000 SIT = 585.000 SIT. Od tega zneska se odšteje višina študentske olajšave -> 585.000 SIT – 918.900 SIT = -333.900 SIT = 0 SIT. Ker je višina olajšave višja od višine dohodka iz študentskega dela, se ti dohodek iz študentskega dela ne šteje v letno davčno osnovo, od katere se računa dohodnina.
Drugi “dohodek”, ki si ga navedla, torej štipendija, je oproščen plačila dohodnine, zato se ne šteje v letno davčno osnovo, prav tako pa se ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do študentske olajšave. To velja v celoti tako za republiško kot za Zoisovo štipendijo.
Tretji dohodek, ki si ga navedla, je družinska pokojnina v višini 500.000 SIT. Ker je bilo glede tega precej nejasnosti, naj poudarim, da je družinska pokojnina v celoti obdavčljiv dohodek, prav tako pa ni možno uveljavljenje normiranih stroškov ali olajšav, zatorej se vseh 500.000 všteje v letno davčno osnovo. Od družinske pokojnine se ne plača dohodnina le v primeru, ko vsi drugi obdavčljivi dohodki ne presegajo 80€ oziroma 19.187 SIT, kar v tvojem primeru ne drži. Vendar pa se na koncu izračunana dohodnina zmanjša za 14.5% družinske pokojnine.
Sedaj izračunamo letno davčno osnovo, od katere se bo računala dohodnina. V letno davčno osnovo vštejemo posamezne dohodke po odštetju normiranih stroškov ter olajšav. Po odštetju študentske olajšave dohodek iz študentskega dela znaša 0 SIT, štipendija ni obdavčljiv dohodek, dohodek iz družinske pokojnine pa znaša 500.000 SIT. Tako je tvoja letna davčna osnova 500.000 SIT + 0 SIT = 500.000 SIT. Letno davčno osnovo, in posledično tudi dohodnino, boš lahko znižala s pomočjo uveljavljanja olajšave za različne namene (npr. za nakup zdravil, leposlovja in strokovne literature, za šolnine in priklop interneta – za vse namene si poglej 112. člen Zakona o dohodnini). To zmanjšanje se prizna le pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno zate in je to dokazano z dokumenti oziroma računi, ki se glasijo na tvoje ime.
Za nadaljnje znižanje letne davčne osnove je pomembno, ali te kdo uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana ali ne. Če te ne bi, bi od letne davčne osnove v višini 500.000 SIT odšteli splošno olajšavo, ki je za leto 2006 znašala 604.330 SIT. Tako bi tvoja letna davčna osnova pravzaprav bila 0 SIT in ne bi plačala dohodnine ter bi dobila nazaj vso akontacijo, ki ti je bila odtegnjena med letom. Ker pa te bo mama uveljavljala kot vzdrževanega družinskega člana, ne moreš uveljavljati splošne olajšave in zato tvoja letna davčna osnova znaša 500.000 SIT. Od tega zneska se izračuna dohodnina, ki jo boš morala plačati. Od 500.000 SIT se izračuna 16%, kar znese 80.000 SIT = dohodnina.
Če bi imela letno davčno osnovo 500.000 SIT, pa ne bi prejemala družinske pokojnine, potem bi bila to dokončna dohodnina. Potem bi se pogledalo, ali je znesek med letom odtegnjene akontacije višji ali manjši od višine dohodnine. Če je manjši, bi razliko morala doplačati, če je večji, bi dobila razliko nazaj. Ker pa imaš ti družinsko pokojnino, se od dohodnine najprej odšteje še 14.5% zneska družinske pokojnine, ki si jo prejela v koledarskem letu 2006.
Tako se pri tebi od dohodnine v višini 80.000 SIT odšteje 72.500 SIT (14.5% od 500.000=celoletna pokojnina). Tako dobimo znesek v višini 7.500 SIT in to je končna višina dohodnine, ki jo moraš plačati za leto 2006. Sedaj pogledamo akontacijo, ki ti je bila odtegnjena v letu 2006. Akontacija je pravzaprav predvidena dohodnina, ki jo med letom plačuješ vnaprej. V letu 2006 ti je bilo odtegnjenih 30.000 SIT akontacije. Sedaj to primerjamo z dohodnino, ki jo moraš plačati -> 30.000 SIT akontacije – 7.500 dohodnine = 22.500 SIT. Teh 22.500 SIT boš dobila povrnjenih.

Lep pozdrav!

Luka, pravno svetovanje  

POPRAVEK
V reviji Študent, številka 4, letnik X, december 2006, rubrika svetovalnica, je v odgovoru na vprašanje študentki Sari prišlo do neljube napake. Sari sem med drugim povedal, da se pri napovedi za odmero dohodnine za leto 2006 znesek pokojnine, ki ga v napoved vpiše, zmanjša za 14,5% celoletnega izplačila pokojnine. To pa ni res =>po 3. odstavku 106. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-1-UPB4, Ur.l. RS 59/2006) namreč velja, da se dohodnina, davek, ki ga posameznik mora plačati, zmanjša za 14,5% odmerjene pokojnine. To pomeni, da se tistemu, ki je v napoved vpisal tudi dohodek iz naslova pokojnine, davek, ki ga mora plačati, zmanjša za 14,5% od zneska, ki ga je skozi celo leto prejel iz naslova pokojnine. Opravičujem se Sari in vsem, ki sem jih s svojo napako zavedel.
Primož, pravno svetovanje

OBVESTILO ZA VSE PAVZERJE
6.b člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti prinaša spremembe pri opravljanju začasnih in občasnih del za pavzerje. S 1. 1. 2007 se namreč ukinja možnost opravljanja začasnih in občasnih del prek študentskega servisa za pavzerje. => vsem pavzerjem svetujemo, da se oglasijo v svojih študentskih servisih in se pozanimajo o svoji situaciji.

Si predstavljate deset Slovenij v enem mestu?

Istanbul je bil že dolgo na moji top listi mest, ki sem si jih želela obiskati. Po neštetih navdušenih opisih, ki sem jih slišala od ljudi, ki so že bili tam, sem se, ko se mi je ponudila priložnost obiskati Istanbul za pet dni, seveda tja brez premisleka napotila.

Bogata zgodovina
Eno izmed največjih mest na svetu ima tudi zelo zanimivo preteklost: Istanbul je rimski cesar Konstantin Veliki leta 330 ponovno zgradil na mestu grške kolonije Bizanc in vanj prenesel prestolnico Rimskega cesarstva,  po sebi pa je mesto poimenoval Konstantinopel. Ko se je leta 476 Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela, je Konstantinopel postal prestolnica vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Leta 1453 so mesto zavzeli muslimanski Otomanski Turki in ga kmalu proglasili za glavno mesto svoje države. Šele 28. marca 1930 so ga uradno preimenovali v Istanbul. Istanbul je torej edino mesto na svetu, ki je bilo glavno mesto treh različnih cesarstev. Leta 1923, po nastanku Turčije, je bila za prestolnico določena Ankara. Še vedno pa ostaja največje in verjetno tudi najpomembnejše mesto v Turčiji.

Mesto na dveh celinah
Geografska lega Istanbula je tudi eden izmed razlogov za neverjetno raznolikost in barvitost mesta: leži namreč na dveh celinah in je s tem edino tako mesto na svetu. Nahaja se na severozahodu države ob Bosporski ožini, ki ločuje Evropo od Azije. Kljub temu, da leži na obeh straneh ožine, ga ponavadi štejemo za evropsko mesto. Eno izmed številnih imen, s katerimi so v zgodovini poimenovali Istanbul, je tudi “mesto sedmih gričev”: najstarejši del je namreč zgrajen na sedmih gričih, kar je še poudarjeno s sedmimi mošejami, ki se nahajajo na vrhovih gričev.

Evropska prestolnica kulture 2010
… je laskavi naslov, ki so ga 11. marca 2006 podelili Istanbulu. Naslov za eno leto podeljuje Evropska unija, v tem času pa ima mesto priložnost, da prikaže svoje kulturno življenje in razvoj na tem področju. In kulture v Istanbulu zagotovo ne manjka! Nešteti muzeji, razstave, zgodovinske zgradbe so vsekakor dovolj, da nas prepričajo in nam včasih celo vzamejo sapo. Nekdanja mošeja, sedaj muzej, Hagia Sofia, je zagotovo ena izmed najbolj znanih zgradb na svetu, in to ne brez razloga. Tudi Sultan Ahmet mošeja, ki jo pogosto imenujejo tudi Modra mošeja zaradi modre barve njene notranjosti, je ena izmed največjih znamenitosti Istanbula. Vsekakor pa je ogleda vreden tudi Veliki bazar, kjer lahko nakupite vse, kar si zaželite … da boste lahko vsaj delček Istanbula odnesli tudi domov.

Veronika Žagar

 

Balkanska pustolovščina 2006

“Vozi me vlak v daljavo, daleč tja v širni svet,”  so mi odmevali zvoki Marjane Deržaj na vožnji z vlakom novim izzivom naproti, ki so kasneje dobili ime Balkanska dogodivščina.  Kaj dejansko predstavlja Balkan? Odgovore sem dobila med tritedensko mednarodno poletno šolo v makedonskem Tetovu, v druženju s študenti balkanskih držav ter med nadaljnjim potovanjem po Makedoniji, Bolgariji in Srbiji. Okušanje raznih jedi, sprehod po drugačnih  pokrajinah,  spoznavanje kulturnih in političnih razlik v drugem okolju mladega človeka popeljejo v svet novih izkušenj in drugačnih pogledov. Pa veselo na pot!

MAKEDONIJA:  TETOVO, OHRID, SKOPJE, BITOLA

TETOVO
Iz Ljubljane je vlak mlade slovenske popotnike popeljal vse do končne postaje v Skopje. Po enodnevnem potovanju in seveda z običajno večurno zamudo. Na vlaku smo spoznali nekatere hrvaške in srbske študente, s katerimi smo skupaj potovali do Makedonije. Tam smo najeli kombi, seveda po ilegalni poti, in se odpeljali v mesto Tetovo, ki je eno uro oddaljeno od makedonske prestolnice Skopje. V prvi stik s kulturo Balkana smo prišli že na poti. Bolj ko smo se vozili na jug, bolj so nas presenečali zanemarjeni obmejni toaletni prostori. Čemur so se čudili tudi srbski študentje, s katerimi smo navezali odlične odnose. Presenečenj pa za tisti dan kar ni bilo konec. Na avtocesti smo naleteli na tržnice, polne dinj in lubenic, kjer nam je šofer za dobrodošlico postregel z ogromno dinjo. Še isti večer je na vselitveni zabavi pošla kot za malo šalo. Za romantični prizor pa se nam je vtisnil v spomin tam v daljavi obsijan minaret, ki je kar klical po podobah iz Bartolovega romana Alamut. 
Preden smo odšli v Tetovo, so nas v domovini opozarjali, da je to zelo nevarno mesto, in se spraševali, zakaj sploh rinemo tja. A radovednost in adrenalin sta bila še večja. Nevarno mesto? Mogoče. Sreča? Verjetno tudi.
Tetovo je mesto ob vznožju gore Popova Šapka, ki se nahaja v  Šar planini; ta loči vzhodnomakedonsko mesto od albanske meje le par kilometrov.  Je največje albansko mesto v Makedoniji, albanski vpliv je močno zaznati na vseh družbenih, kulturnih in krajinskih podobah mesta. V Tetovu živi približno 85% Albancev; v zadnjih letih se je veliko Makedoncev preselilo iz Tetova v večja mesta, bodisi zaradi boljših socialnih pogojev ali lokalnih pritiskov. V poletni šoli, ki se je odvijala na privatni univerzi v Tetovu, namenjeni albanskim študentom, sem imela sostanovalca albanske narodnosti, ki sta bila moja vodiča po neznanih ulicah tega mesta. Tako sta bila albanska študenta hkrati moja varuha, turistična vodiča, prevajalca in primer ter zgled mladih modernih muslimanskih fantov.  Podnevi smo obiskovali mošeje, kjer sem se pogovarjala z verniki in spoznavala praktično raven islamske vere in kulture. Si umivala noge v vodnjaku, preden sem vstopila bosa v mošejo, si včasih zakrila ramena pred vstopom ter se učila glavne molitve v arabščini, ki jo izgovarjajo petkrat na dan. Naši sprehodi so nas ponesli tudi do tržnic, kjer smo  pokušali slastne lubenice in melone  po ekstremno ugodni ceni in včasih celo zastonj. Pot nas je vodila  mimo islamskega pokopališča, ob katerem se na prvi pogled začudiš nad zanemarjenostjo. Nato pa se spomniš vrstic Korana, ki veli, da morajo biti grobovi preprosti, brez rož in zunanjega blišča, saj te blišč čaka v raju. Kljub navidezni dnevni podobi mesta, umazanega in zanemarjenega, pa so nočno življenje in nočni klubi nekaj povsem modernega, urejenega in bolj sofisticirani kot v marsikaterem evropskem mestu. Ponoči je mesto nevarnejše tako za dekleta kot fante, saj je po pričevanju lokalnih ljudi Tetovo eno izmed balkanskih tranzitnih mest trgovanja z orožjem,  ženskami in mamili. Pozorni pa morate biti tudi na brezdomske pse, ki se v tropih  sprehajajo po ulicah in včasih napadejo  ljudi. Po napornem dnevu pa je dobrodošel tudi počitek v turškem baru, kjer ti postrežejo odličen topel mlečni napitek saleb.

OHRID
Po tritedenskem bivanju v Tetovu smo nekateri pot nadaljevali na jug v želji po namakanju v Ohridskem jezeru, ki  je eno izmed najstarejših jezer na svetu in meji na tri države, Albanijo, Grčijo ter Makedonijo. S srbskimi študenti in Slovenko Darjo smo na Ohridu nadaljevali pravo pustolovščino – od dolge hoje po obali jezera, kričanja za mimo plavajočimi kačami do nočnega kopanja na čudoviti plaži Kaneo v samem osrčju mesta Ohrid. Makedonci pravijo, da je Ohridsko jezero njihovo morje, ne jezero. In res imaš občutek, kot bi bil na morju. Nočni sprehodi po kamnitih zavitih ozkih ulicah, stojnice z nakitom ali tipičnimi ohridskimi biseri, ki se jim s pogledi težko upreš. Odlična makedonska kava v obalnem barčku Aquarius te popelje v nov dan. Ohrid se ti pokaže v najlepši luči z razgledne trdnjave nad mestom. Stara arhitektura in pravoslavne cerkve, grajene iz opeke, pa mu dajo poseben čar in romantično atmosfero. Ohrid je tudi  največje makedonsko poletno žarišče nočnega življenja in uličnega dogajanja. Ohridsko jezero ima več turističnih in kulturnih  mest, eno izmed njih je tudi Sv. Naum, kjer se lahko pelješ z ladjico ter občuduješ čistost in širino tega jezera.
 
BITOLA

Lenarjenja in hedonističnega predajanja je bilo dovolj, čas je bil za pot naprej. Tako sva na koncu z Darjo ostali sami, zapustili srbskega “drugara” in se naloženi s kovčki ter nahrbtniki vkrcali na avtobus za Bitolo. Prenaložen avtobus potnikov, naravna klima z odprtimi okni, smrdeča paprika starih mam na zadnjih sedežih avtobusa, sedenje na kovčku in hlastanje za mrzlim zrakom, pokvarjene zavore in dimni oblak … zdelo se je nemogoče, da bova sploh kdaj prišli na cilj. Je to sploh Makedonija in ne morda Indija, sva se spraševali? Andrijana, študentka, ki sva jo spoznali v poletni šoli, naju je že čakala na avtobusni postaji. Prijaznost in ravnodušnost njene družine je bila presenetljiva. Od strežbe odličnih makedonskih pečenih paprik do razkazovanja bitolske grške Herakleje, od turističnega vodenja skozi nabite ulice različnih barčkov do zadnje akcije divje vožnje v zopet prenaloženem fičku. Za last sva ujeli vlak za Skopje. Še eno hitro in nenavadno slovo. Univerzitetno mesto Bitola ostaja v spominu, z njim pa tudi nenavadne dogodivščine.
 

SKOPJE

Prestolnica Makedonije vedno bolj dobiva podobo zahodnoevropskega  mesta, vendar pa utrip mestu še vedno dajejo ljudje s svojim umirjenim ritmom, saj se jim pri odlični  kavici ob reki Vardar nikamor ne mudi. Skopje sicer nima takšnega čara kot Ohrid, saj se zaradi komunističnih zgradb in počasnega obnavljanja stavb razblini magičnost mesta. Skopje je leta 1963 prizadel velik potres, med katerim je umrlo veliko ljudi, v mestu pa je bila uničena večina lepih in visokih stavb. Na dogodek spominja znana ura na stavbi današnjega Narodnega muzeja, ki se je ob potresu ustavila na 5:17 popoldne. Mesto pa je tudi rojstni kraj matere Tereze, na katero so Makedonci še posebno ponosni. Skopje se ponaša tudi z veliko pravoslavno cerkvijo, ki v  Makedoniji zaenkrat še predstavlja simbol glavne religije, čeprav ji muslimanska mošeja v starem delu mesta dela veliko konkurenco, saj je ena izmed večjih na Balkanu. Zame je bila vsekakor največja atrakcija Šutka ali predel mesta, kjer živijo Romi. Česa takšnega ne vidiš vsepovsod, vsekakor pa ne v slovenskih romskih naseljih. V Šutki je velika tržnica, kjer ponujajo vse od poceni oblačil do mastne balkanske hrane in slaščic. Presenetljiva je bila njihova prijaznost, ko sva potrebovali pomoč – žene so naju povabile v hišo ter naju pogostile s sokom in lepo besedo. Romi v Šutki so  bili muslimani, njihova hrana in pijača je bila tako mešanica vsega. Tam sva poskusili bozo – osvežilno alkoholno pijačo, ki je narejena kot pivo in pečeno meso kar v grilih, postavljenih na ulici. Hiše so bile res prava zanimivost. Pred vhodom navešeno oprano perilo in na tleh babica ob vsakodnevnem opravilu pomivanja posode. Zamudili sva edino prizor romske oz. ciganske poroke, ki poteka  prosto po Prešernu na veliki ulici, kamor so povabljeni vsi mimoidoči. Glava je bila polna makedonsko-mešane kulture in čas je bil za sprostitev ali napolnitev z drugo – bolgarsko. Pot naju je vlekla naprej v Sofijo.
 
BOLGARIJA: SOFIJA
Prvi vtis, sončni zahod za železniško postajo v Sofiji, se je razblinil ob besedah mimoidočega, da se moramo punce paziti Sofije po deseti uri, se držati v skupinah in ne hoditi same naokoli: “Samo policijo pokličita, če bo kaj narobe!” Spodbudne besede, kajne? Če je mesto Tetovo nevarno, kakor so naju prepričevali, kaj lahko potem rečem za Sofijo? Drži in ne drži. Obstaja namreč vidni in nevidni kriminal in v Sofiji je vsekakor bolj viden kot v Tetovu. Najstarejša ženska obrt je opazna na vsakem koraku, saj se postavljajo ne samo ženske, ampak jim konkurenco na ulici delajo tudi “olepšani” moški. Sumljive črne oči moških te spremljajo na vsakem koraku, posebej pa so naju opozorili na organizirane skupine Romov, ki te okradejo mimogrede. A vsako mesto ima predele, kjer lahko romantično uživaš in se brez skrbi predajaš osvajanju nove kulture. Tako so nama polepšali trenutke tipični jogurtovi napitki in kumarične hladne juhe. Zvoki glasbe, ki so prihajali iz velikega modernega Centra za kulturo, čudoviti vodnjaki na velikem glavnem trgu, nočni pogledi na ogromno katedralo Aleksandra Nevskega ter druženje s prijazno bolgarsko študentko Peruzz. Občudovali pa sva tudi raznoliko arhitekturo cerkva. Pravoslavna cerkev v ruskem stilu, judovska sinagoga in  muslimanske mošeje. Med sprehajanjem po mestu opaziš na križišču ulic opazovalni stolp, ki izvira še iz komunističnih časov. V zimskih mesecih  pa se lahko nedaleč stran pogreješ s toplo termalno vodo, katere izvir in vodnjaki so v osrednjem parku mesta. Kot zanimivost naj povem še to, da je bila v Sofiji odštevalna ura dneva vstopa v Evropsko unijo. Lahko si predstavljate, kako močna je bila njihova želja v “boljši” svet.

SRBIJA: NIŠ, BEOGRAD

Še ena država in mesto cirilice, ki sva ju zapustili. Potovanje z vlakom se je nadaljevalo in dogodivščin še kar ni bilo konec. Na meji s Srbijo je namreč srbskima  sopotnikoma skoraj uspelo naskrivaj pretihotapiti poceni oblačila v svojo državo. Vendar ju je obmejna carina lepo ogovorila,  pogovorili so se ob priloženih papirnih bankovcih  v potnem listu in lahko sta nadaljevala pot.
Vlak naju je odložil v Nišu, čudovitem srbskem mestu, znanem po trdnjavi, kjer vsako leto poteka odmeven jazz festival. Mesto je znano po leškovških roštiljih, kjer dobite odlične pleskavice in ostale srbske specialitete, zgodovinsko znanem stolpu Čela Kula, ob pogledu na katerega te spreleti srh, saj je to stolp s človeškimi lobanjami. Vsekakor vam svetujem, da se, če vas pot kdaj pelje mimo, ustavite še na sladoledni kupi v niški trdnjavi, za kosilo na enem od splavov na Niški reki, preden se vrnete nazaj v Evropo, pa si razvijte digitalne ali navadne fotografije, saj je cena neprimerljiva.
Zadnja enodnevna postojanka je bila seveda Beograd, ki pa je Slovencem veliko bolj znan in domač: čudoviti park Kalamegdan, visoki modrooki beograjski zapeljivci, povojni ostanki General štaba in še in še. Ste vedeli, da ima Beograd že metro?

Torej, zadnja gostoljubnost balkanskih prijateljev je bila le še češnja  na smetano sadne kupe. Takšno gostoljubje, odprtost in srčnost ljudi na ozemlju bivše Jugoslavije le redko srečaš drugje po Evropi. Balkan je vsekakor velika mešanica kultur, navad, družb in narodov. Je zelo bogato obarvan na vseh področjih in najbolj viden v značaju ljudi. Utrip in magičnost sta še vedno tam, kljub razprtijam in težkim časom, ki so se pojavili v zgodovini. Posredno smo tudi mi del te zgodovine in kulturne dediščine, na katero moramo biti ponosni in naše brate sprejeti odprtih rok, namesto da se snobovsko oddaljujemo od skupnih korenin v nek novi kapitalistični klub, kamor nas sedaj vozi vlak. Uživajmo v hladni bolgarski kumarični juhi, makedonskih paprikah, srbskih čevapčičih in slovenskih štrukljih. Zakaj pa ne? Pa dober tek!
 
Urša Cehner

Najstniških 15

Za AEGEE-Ljubljana oz. Društvo evropsko usmerjenih študentov je bilo leto 2006 nekaj posebnega, saj je prav takrat dopolnilo najstniških 15. Okrogla obletnica je bila povod, da smo v prvih prazničnih decembrskih dneh organizirali mednarodni dogodek Global T1me 5aga [Global Time Saga], ki bi ga lahko opredelili kot nekakšno potovanje skozi čas.
Med  4. in 8. decembrom 2006 se je tako 20 udeležencev iz vse Evrope posedlo v naš časovni stroj in se podalo na prav posebno avanturo prepletanja preteklosti s sedanjostjo.

15, 14, 13, 12 …

Dopoldnevi so bili rezervirani za delavnice, na katerih so udeleženci brskali po spominu in v manjših skupinah ugotavljali, kateri dogodki so zaznamovali preteklih petnajst let. Nastal je raznolik koktajl mnenj in pogledov na svet, saj so se najrazličnejši dogodki vsakega dotaknili malo drugače in na svojevrsten način vplivali na njegovo življenje.
Končna ugotovitev je, da je za nami precej burno obdobje, ki so ga zaznamovale predvsem politične odločitve. Seveda pa pri tem ne gre pozabiti prijetnejših plati, ki so povezane s športom, z dogajanjem v svetu slavnih ter seveda s samo organizacijo AEGEE.

Otrok v meni …

Popoldanske delavnice pa so bile namenjene podoživljanju otroških in najstniških let. Vsak dan je udeležence čakala nova naloga.
Za ogrevanje je bilo prvi dan na sporedu barvanje majčk. Kako smo se že tega lotili pri štirih, petih letih? Kar s prsti. Preprosto, popackano, domišljija pa je delovala sto na uro. Rezultati so bili  seveda temu primerni – precej abstraktni.
Naslednji dan je udeležence čakala še zahtevnejša naloga, saj so se čez noč postarali za kar nekaj let. Svojo domišljijo so morali omejiti v določen okvir. Poučili so se namreč o osnovah tehnike risanja grafitov, nato pa tudi sami poprijeli za čopič in barvne spreje ter ustvarili pravi AEGEE grafit, na katerem je v sliki upodobljena osrednja misel vseevropskega povezovanja.
Najstniško energijo, ki jih je prevzela zadnji dan, pa so porabili kot igralci v improvizacijskem gledališču. Ogrevanje je potekalo v manjših skupinah, nato pa je sledil debi na velikem odru, kjer se je zvrstilo kar nekaj znanih osebnosti.
Bilo je ustvarjalno, zabavno, predvsem pa smešno. Končna ugotovitev pa se glasi – otrok v nas še živi! 

Ko je padla noč …

… je napočil čas za sedanjost in spoznavanje nočnega življenja prestolnice. Preden pa je šlo zares, je bilo treba poskrbeti za uverturo – tradicionalni decembrski sprehod mimo stojnic s kuhanim vinom ter poskušanje najrazličnejših tradicionalnih pijač iz vse Evrope. Nato je sledilo vroče pozibavanje ob najrazličnejših glasbenih ritmih vse do zgodnjih jutranjih ur.
In končno še zabava vseh zabav –  uradno praznovanje 15. obletnice, kjer ni manjkala niti rdeča preproga. Torta je bila božanska, šampanjec odličen, neverjetno usklajeno pa je v noč odmevala tudi vsem znana rojstnodnevna viža Vse najboljše za te …

Za konec pa …

Sicer še nekoliko pod vplivom pretekle noči oziroma celotedenskega dogajanja je udeležence v petek čakala še zadnja preizkušnja, izlet na Bled. Nekje med basanjem s slastnimi kremšnitami, pitjem kave in vsesplošnim vrvežem je svoj epilog doživela naša petnajstijada.
Še objem in že smo hiteli novim AEGEE dogodivščinam naproti, v glavi pa je odmevalo značilno AEGEE slovo: “See Ya…Somewhere around Europe!”

Manja Marciuš

Odnos je živa stvar

Ob tokratnem srečanju z Mojco sva se pogovarjali o odnosih. Skregala se je z najboljšo prijateljico Saro. To jo je zelo prizadelo. Očitala ji je, da so ji na enkrat vsi bolj pomembni kot ona, da nima nobenega časa zanjo in da jo, odkar sta se preselili v Ljubljano, vidi manj kot prej, ko nista bili sostanovalki.

Prijateljici sta že iz otroških let. Vedno sta tičali skupaj, po osnovni šoli, sta bili skupaj v gimnaziji, ven sta hodili skupaj, poslušali enako muziko, skupaj počeli stvari, skupaj delili lepe in težke trenutke. Sedaj študirata na različnih fakultetah, imata različne urnike, nove kolege in Sara je začela čutiti, da se njun odnos krha, da ni tako intenziven kot do tedaj in za vse seveda krivila Mojco. Mojca se je pa odločila, da tokrat ne bo popustila. Sara vedno želi, da je po njeno. Najbolj jo je prizadelo, da je nekako začutila, da ji Sara ne privošči sreče. Zadnje čase je bila res polna energije, spoznala mnogo novih, zanimivih ljudi, spoznala tudi kar nekaj zanimivih fantov in z enim sta si bila prav posebej všeč. A ko je doma svoje veselje želela podeliti s Saro je večino krat naletela na gluha ušesa in nezanimanje. Sara bi morala dobiti Oskarja za to kako z lahkoto obrne temo pogovora na njene dogodivščine, njene probleme in njene simpatije, tako da so se njuni pogovori nekako vedno končali tako, da je Mojca bila tista, ki je poslušala ona pa je pripovedovala. Počasi je postajala sita tega in je res manj časa prebila z njo. Včasih se sprašuje ali je mogoče preveč egoistična…
 
Tukaj sem nekoliko odplavala v lastne misli. Mojčino pripovedovanje mi je bilo zelo znano, ker sem slišala kar nekaj podobnih zgodb v službi in vzorec je bil velikokrat podoben. Prijateljici iz otroških let, precej odvisen odnos, ena bolj dominantna, druga bolj popustljiva. Ko z dozorevanjem ene pride do krhanja obstoječe dinamike v odnosu, je na eni strani užaljenost zaradi izgube, na drugi pa slaba vest.
 
V takih primerih gre velikokrat, a ne vedno, za podoben vzorec, soodvisen odnos v katerem oba udeleženca doživljata občutek samozavesti. V tem, Mojčinem primeru imamo na eni strani osebo, ki ima nižji občutek samospoštovanja in postane na nek način “odvisna”od stalnega potrjevanja drugih in poskuša s pohvalami in pozornostjo uravnotežiti negativne notranje občutke, ki so se zakoreninili v njih že od otroštva, iz vzgoje. Na drugi strani pa osebo, ki gre v drugo skrajnost, ima pretirano visok občutek lastne vrednosti, je lahko celo arogantna. Pri tem pa gre za podobno dinamiko kot pri prej omenjenih, le da navzven zgleda popolnoma različno. Tudi pri njih je občutek lastne vrednosti plod neuspešne vzgoje, kjer so starši otroke naučili, da iščejo napake pri drugih ali da so več vredni kot drugi in jim s tem dajejo lažen občutek moči. Tako imajo okrog sebe tudi ljudi, ki jim bodo ta občutek lastne vrednosti potrjevali, saj nimajo stika z notranjim občutkom samozavesti. In prav o tem se mi zdi, da Mojca sedaj govori. Njena prijateljica Sara je bila tista, ki je bila vedno samozavestna v družbi, fantje so jo imeli radi, v družbi so jo imeli radi, ampak, da bi resnično verjela, da ima določene kvalitete je potrebovala Mojco, da ji to vedno znova potrdi. In Mojca, ki se je večino časa ob njej počutila nekako kot “grdi raček”, je potrebovala Saro, da ji da občutek lastne vrednosti, ker ga drugje ni dobila. Sedaj sta prišli v obdobje, ko je Mojca naredila razvoj k zdravem občutku lastne vrednosti. Sama je na podlagi svojih izkušenj, dosežkov, drugih odnosov, kjer so jo sprejeli tako kakršna je, sebi priznala določene kvalitete, ki se jih je mogoče prej zavedala, a ni upala priznati, saj bi s tem prizadela Saro, s čemer bi jo lahko izgubila in ostala brez svojega glavnega vira dajanja občutka vrednosti. Sedaj je stvari videla v drugačni luči. Čutila je, da jo Sara velikokrat ni poskušala razumeti, niti poslušati, ampak jo je velikokrat kritizirala, iskala napake na njej, take katerih se je sama zelo dobro zavedala in njeno negativno samopodobo velikokrat samo poglobila. A takrat ji je tiste drobtine, kar jih je dobila od Sare pomenilo več kot karkoli drugega in vlivale občutek lastne vrednosti.
 
Sedaj je nekoliko drugače. Mojca je začela razvijati zdrav občutek samozavesti, ki je notranja izkušnja lastne dragocenosti in vrednosti kot osebe. O samozavestni osebi govorimo takrat, ko ima le-ta notranji vir potrjevanja in se lahko zanese nanj. V zgornjih primerih pa je vir potrjevanja zunaj, v drugih ljudeh. Tisti trenutek, ko bo izgubil vir potrjevanja se bo njegova samopodoba sesula kot hišica iz kart. Zato je Sara polna obtoževanj in užaljenosti, v resnici jo je pa strah izgube. Mojca ima strašne občutke krivde in ji je zelo hudo, a čuti, da ne želi več takega odnosa. Ne želi več popuščati, ustreči, prikimavati in biti tiho in poslušati. Želi, da se tudi njo upošteva, njene želje, da so tudi njene zgodbe enako zanimive kot Sarine in predvsem želi imeti občutek, da jo najboljša prijateljica sprejema tako kot je in ji privošči srečo in očitne spremembe  na boljše, od plahe in neopazne gimnazijke, k samozavestni študentki.
 
Kaj naj naredim?- je moje razmišljanje prekinila Mojca.
 
Povedala sem ji o čemer sem premišljevala. Tiho je poslušala. Na koncu je rekla, da se z večino strinja in da res ne želi takega odnosa več, hkrati pa jo ne bi rada zgubila. To tudi ni potrebno sem dejala. Vajin odnos se lahko spremeni, če se bosta skupaj odločili peljati stvari na drugačen način  kot do zdaj. Svetovala sem ji naj si vzame čas za premislek, potem naj se pogovori s Saro. Naj pusti, da stvari resnično dozorijo v njej. Da  se vse postavi na svoje mesto. Ona je tista, ki mora razčistiti s sabo, da ima pravico do sprememb, sploh pa pozitivnih in da ni naredila nič narobe in dati tako možnost tudi Sari. Razmislek o tem, ji bo dal vpogled v sedanji odnos in odnos, ki bi ga želela imeti. Tako bo lažje razložila Sari, kaj si dejansko želi. Potem bo večja verjetnost, da bo tudi ona uvidela kako zapleteni so lahko odnosi, da so živa stvar, ki jo je potrebno negovati in sprejemati spremembe. Morda bo tako lažje sprejela, da se sami spreminjamo in se spreminjajo tudi naši odnosi. Na ta način bo lažje razumela situacijo in bosta lahko na odnosu skupaj delali, ga prilagodili spremembam, kar bo lahko pomagalo tudi njej, da bo zdaj na nek nov, bolj “zdrav” način krepila zaupanje vase.

Klimatske spremembe

To leto imamo najtoplejšo zimo v zadnjih 120 letih. Zimska temperatura je za skoraj 9 stopinj nad povprečjem. V gozdovih lahko vidimo, kako rastejo cvetlice, ki so značilne za pomlad, ptice preletavajo nebo in jim na misel ne pride, da bi odletele na jug, kmetje so zelo zadovoljni, saj so v teh mesecih pravzaprav nadoknadili pridelek, ki jim ga je poletna suša uničila itd. Je pa res, da porabimo tudi manj energije za ogrevanje, česar je marsikateri študent zelo vesel, saj so računi za ogrevanje manjši kot sicer. Kaj se sploh dogaja z vremenom? Zakaj nas strokovnjaki in znanstveniki, vremenoslovci, klimatologi vse bolj opozarjajo na ta globalni problem in zakaj potrebujejo politiki toliko časa, da se zbudijo, zganejo in da nekaj ukrenejo?

Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Nekontrolirano spuščanje toplogrednih plinov v ozračje povzroča spreminjanje podnebja  in četudi bi sedaj zaustavili naraščanje koncentracije, to še ne bi zaustavilo sprememb, saj imajo toplogredni plini dolgo življenjsko dobo. 
Da bi lahko predvideli klimatske razmere za več desetletij vnaprej ali za celo stoletje, je potrebno najprej predvideti stopnjo naraščanja svetovnega prebivalstva, ekonomskega in tehnološkega razvoja. In glede na to, da je vse troje v strmem porastu, je najlažje oceniti, kaj se bo dogajalo s temperaturo. Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 °C. Zelo verjetno se bo povečalo število vročih dni, povprečna popoldanska in jutranja temperatura se bosta zvišali. Manj bo hladnih in ledenih dni. Razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo se bo zmanjšala. Toplotna obremenitev se bo zelo povečala.
Preglejmo nekaj drugih  pomembnih napovedi:
” Znanstveniki (IPCC) so predvideli, da se bo morska gladina do konca stoletja dvignila za 9 do 88 cm, kar pomeni, da bodo nekatera mesta v celoti poplavljena. Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila tudi množično selitev t.i. okoljskih beguncev. Po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine vplival na okoli 200 milijonov ljudi.  Druge napovedi pa opozarjajo, da se lahko morska gladina poveča celo za 6 metrov, če se bo taljenje ledu na Arktiki in Grenlandiji nadaljevalo s sedanjim tempom. Kakšne bi bile posledice tega dogodka, si ne upam niti izračunati.
” Neurja in poplave bodo povzročale vse več škode, vročinski valovi, kakršne smo spoznali to poletje v Evropi in v ZDA, bodo pogostejši in bolj izraziti. Take razmere bodo ugodne tudi za žuželke (komarji, muhe, uši, bolhe ipd.) in druge prenašalce (glodalci, klopi, alge ipd.) bolezni, ki jih niti še ne poznamo, pa tudi za ponoven izbruh bolezni, ki smo jih že obvladovali.
” Trpeli bosta tudi kakovost vode in zraka, ki bosta vse bolj onesnažena.
” Zaradi segrevanja oceanov bodo bolj pogoste tropske nevihte, vse pogosteje se bodo tudi pojavljale celinske nevihte z ekstremno močjo. V našem podnebnem pasu lahko pričakujemo bolj pogoste in  izrazite nevihte.
” Znanstveniki so prepričani, da bo v obdobju naslednjih 50 let zaradi globalnega segrevanja izumrla okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin.
Kljub morebitni srednji stopnji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov bi z Zemlje izginilo več kot milijon bioloških vrst. Kar med 15 in 37 odstotkov bioloških vrst bi eventualno lahko izumrlo. Med drugim so rezultati pokazali, da bi bilo mogoče med 15 in 20 odstotki bioloških vrst rešiti, če bi ljudem uspelo obdržati klimatske spremembe na minimalni stopnji emisij, kar bi bilo možno doseči z nadziranjem emisij toplogrednih plinov v ozračje. Morda se sliši nemogoče, vendar že načrtno izločanje ogljikovega dioksida iz atmosfere s pomočjo novih gozdnih nasadov, ki absorbirajo nevarne pline, bi pomenilo večji del poti do uspeha.

Podatki so naravnost osupljivi. Glede na to v katero smer gre svet, ne pričakujem da bo v prihodnje prišlo do zmanjšanja onesnaževanja zemlje. Azija se sunkovito razvija in nekontrolirano uničuje in izkorišča naravne vire. ZDA, ki spustijo v ozračje skoraj tretjino vseh toplogrednih plinov, še vedno ne želijo podpisati Kjotskega sporazuma o zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov, saj to “škodi njihovemu gospodarstvu”.  Konferenc o problemu klimatskih sprememb, kakršna je bila letos v Nairobiju, pa je tako ali tako premalo, pa še na teh se večina politikov in zastopnikov držav udeleži le zaradi nujnosti protokola, “ker pač morajo biti tam”, in ne zato, da bi zares nekaj ukrenili.

Predrag Rajčič

Zimske razprodaje

S prvim delovnim ponedeljkom (to leto je to bilo 8. januarja)  se po pravilih začnejo zimske sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve.

Slovenski trgovci ponujajo oblačila in obutev iz jesenskih in zimskih kolekcij večinoma do 50 odstotkov ceneje, nekatere prodajalne pa so na prvi dan razprodaj svoja vrata za najbolj zagrete kupce odprle bolj zgodaj kot običajno in jih tudi zaprle kasneje. Datum začetka razprodaj in odstotek znižanja v posamezni prodajalni določi vsaka trgovina samostojno, razprodaja pa lahko traja največ tri tedne, kar pomeni, da bodo lahko v trgovinah, ki so z razprodajami začele v ponedeljek, blago po znižanih cenah ponujali do vključno ponedeljka, 29. januarja.
Prodajalci krivijo evro in toplo vreme
Odziv kupcev na razprodaje je letos, v primerjavi z minulimi leti, nekoliko slabši, so povedali prodajalci. Nekateri so mnenja, da je kupce prestrašil evro, drugi  krivijo nenavadno toplo vreme, ki ne vzpodbuja k nakupu zimske garderobe. Nekateri  ocenjujejo, da ljudje ne čakajo več na razprodaje, ampak raje izkoristijo druge popuste, kot so na primer praznični decembrski popusti, večina pa je mnenja, da je k slabšemu obisku prodajaln pripomogla kar mešanica vseh zgoraj naštetih razlogov.  No, kakršni koli so že pravi razlogi za manj nakupov, vsaj zaenkrat ni čutiti, da bi evro kupce odvrnil od nakupov. Po anketah sodeč, se jih je večina sprijaznila, da je to pač naša nova valuta, ki se je bomo morali v vsakem primeru prej ali slej navaditi. Podobno mnenje o evru so izrazili tudi tisti, ki se razprodaj ne nameravajo udeležiti. Uvedba evra pač ni v ničemer spremenila ravnanja ljudi na razprodajah, kvečjemu je na manjše povpraševanje, zlasti po smučeh, najverjetneje vplivala “pomladna” zima.
Odziv na razprodaje pa so kot dober ocenili v nekaterih trendovskih trgovinah, ki so bolj priljubljene predvsem med mladimi, in v večjih nakupovalnih središčih, kot je na primer Citypark v ljubljanskem BTC-ju. V dobro obiskanih trgovinah strahu pred evrom niso občutno opazili, prav tako pa nova valuta ni povzročala zapletov ali občutno daljših vrst na blagajnah, razen v nekaterih večjih trgovinah (H&M, MEGA OUTLET, ZARA). Trgovci ponavadi prodajo največ izdelkov prvi dan razprodaje. Drugi dan je prodaja približno 70 odstotkov prvega dne, tretji dan pa “le” 45 odstotkov prvega dne. V prodajo gredo slabo zimski plašči, šali, rokavice, puloverji, najbolje pa se prodajajo prehodna oblačila, kar je logično, glede na to, da je vreme že skoraj pomladno.

Kar se tiče zavajanja kupcev s strani trgovin, skuša take stvari preprečevati Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), ki tako kot vsako leto opravlja nadzor zimskih posezonskih razprodaj, na terenu pa je ves čas razprodaj tudi zadostno število inšpektorjev, ki v zvezi z razprodajami iščejo nepravilnosti in kršitelje tudi ustrezno sankcionirajo. Hujše kršitve kaznujejo v skladu z zakonom, ob manjših kršitvah pa  kršitelje le opozorijo ali predlagajo postopek kaznovanja pri Častnem sodišču GZS, ki lahko izreče opozorilo, opomin in javni opomin. TIRS tudi  ugotavlja, da se število kršitev, na primer neoznačitev blaga s staro in novo znižano ceno, objava večjega odstotka znižanja, kot je to dejansko, zavajajoča objava razprodaje, iz leta v leto zmanjšuje. Inšpektorji v glavnem hitro prepoznavajo manjše kršitve, največ kršitev se pa nanaša na nepravilno oziroma pomanjkljivo objavo razprodaje. Prijav potrošnikov v zvezi z razprodajami v preteklosti je malo, pravzaprav jih je vsako leto manj.

No pogled na gneče, ki se vsako sezono z namenom nakupovati po nižjih cenah pojavijo v trgovinah, pričajo o tem, da je za mnoge kupovanje užitek, za prodajalce, ki se morajo na nakupovalno mrzlico posebej pripraviti, pa pač ne. Odprava zakonske prepovedi prodaje po znižanih cenah v tednu pred začetkom sezonskih razprodaj izpred dveh let je nedvomno umirila nakupe med razprodajami. Kupci so se pač navadili na popuste že pred razprodajami, sploh decembra, in tedaj tudi več kupujejo, kot so pretekla leta. Študentski žepi pa tudi niso kaj prida polni, saj večino denarja študentje porabijo za novo leto. V povprečju vsak študent za novoletne praznike zapravi okoli 20.000 SIT oz. 83.50 EUR. No, kakorkoli, če gre vse tako kot do zdaj, bomo konec marca že nosili kratke rokave, poleti pa lahko pričakujemo nad 40 stopinj, tako da pač ne potrebujemo zimskih oblačil, kajne?

Predrag Rajčič

Kaj dogaja, nova raja?

Potem ko je sedlo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) zasedla nova ekipa, smo preverili, kateri so njihovi prvi koraki k uresničitvi ciljev, ki so si jih zadali.

Novo vodstvo s predsednikom Tomažem Černetom na čelu zaseda prestol največje entitete Študentske organizacije Slovenije že dober poldrugi mesec. Černe, ki je na predsedniškem stolčku zamenjal Boruta Kozana, takole opisuje prve tedne vladanja: “Po izvolitvi je bilo najprej potrebno narediti primopredaje, prevzeti posle, nastaviti sistem dela in izbrati sodelavce, ki bodo delovali na posameznih področjih. Temu delu bi jaz rekel tehnični del.” Tehnični del je tako poskrbel za skoraj popolno prenovo kadra, ki se standardno spremeni ob menjavi študentske vlade.
Novi (stari) obrazi
Ožjo ekipo novega predsednika z ministri, ki jo je v začetku decembra lanskega leta potrdil Študentski zbor, sestavljajo še trije pomočniki, ki si jih je izbral Černe. To so Nina Gržinič, Matevž Caserman in Branko Kralj. Ministrov je pet. S Teološke fakultete prihajata dva, in sicer bo delo ministra za študijsko problematiko naslednji dve leti opravljal Primož Lukežič, na resorju za socialo in zdravstvo pa bo ministroval David Božič. Resor za obštudijske dejavnosti je v rokah Primoža Kadunca, študenta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, medtem ko se bo z mednarodnim sodelovanjem ukvarjal Miha Veršnjak s Fakultete za matematiko in fiziko. Minister z največjo podporo Študentskega zbora, Dominik Zupančič (prejel je 40 glasov za in samo 3 proti), sicer študent Ekonomske fakultete, vodi resor za Študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ). Večina ministrov je že delovala na lastnih visokošolskih zavodih, Zupančič pa je bil pomočnik prejšnjega ministra za ŠOVZ. Prav tako ostajajo pri koritu študentske organiziranosti nekateri izkušeni obrazi. Borut Kozan, prejšnji predsednik ŠOU, bo tako odslej član četvorke svetovalcev predsednika, ki jo sestavljajo še Mark Boris Andrijanič (bivši predsednik študentske skupine SAS), Jernej Buzeti (zdajšnji predsednik SAS) in Neža Pristov. Predstavnik ŠOU v Ljubljani v predsedstvu ŠOS pa je odslej Urban Dejak, ki je v mandatnem obdobju prejšnjega predsedstva ŠOU ministroval resorju za obštudijske dejavnosti.
Elektronizacija poslovanja in Študentski tolar
Med številnimi poudarki programa dela novega predsedstva ŠOU v naslednjem dveletnem obdobju, kjer izstopajo izgradnja študijskega centra, ustanovitev fundacije Študentski tolar in elektronizacija poslovanja med resorjem za ŠOVZ ter posameznimi ŠOVZ-ji, naj bi slednja, kljub temu, da nekateri niso verjeli v njeno pripravo in izvedbo, začela delovati že januarja tega leta. “Pri vsebinskem delu smo pripravili in v Študentskem zboru sprejeli Pravilnik o elektronskem poslovanju ŠOVZ-jev, ki omogoča elektronizacijo poslovanja med ŠOVZ-ji in resorjem, ter tako že izpolnili del svojega programa o elektronizaciji in debirokratizaciji,” pojasnjuje Černe novo pridobitev, ki naj bi precej olajšala poslovanje ŠOVZ-jev in pomenila postopno odpravo birokracije. Še eno pomembno pridobitev naj bi predstavljala novoustanovljena fundacija Študentski tolar, pri kateri gre za nepovratno denarno pomoč študentom v socialni stiski. Na ŠOU se pripravljajo na razpis, ki bo predvidoma objavljen v začetku januarja. “To je zelo velika zadeva, ki nam je uspela,” zagotavlja novi predsednik, ki je z ekipo začel pripravljati tudi proračun za leto 2007, ki pa se kljub lanskim bojaznim o zmanjšanju denarnih sredstev študentskim organizacijam naj ne bi zmanjšal.

Tadej Buzeti

Zadnja priložnost za prijavo na programe za delo v tujini

V februarju se iztekajo zadnji roki za prijavo na programe dela v tujini, ki jih pri nas ponuja STA. Letošnje poletje lahko preživite na poletnem delu v ZDA, poletnem kampu v ZDA, na delu v Španiji, Avstraliji, v kampih po Evropi ali v nam najbližjem poletnem kampu v Savudriji. Destinacijo si seveda lahko izberete gleda na svoje želje, možnosti, ki so še na voljo in pa tudi finančne zmožnosti.
Tudi tip dela si izbirate sami: ogromno študentov čez poletje dela v poletnih kampih v ZDA in Evropi, kjer skrbijo za otroke, ki se teh kampov udeležujejo. V kampu lahko delaš kot mentor otrokom in jih učiš določenih aktivnosti (športne, umetniške, prostočasne) ali pa delaš kot tako imenovan support staff in skrbiš za delo v kuhinji, pralnici, pisarni, vzdrževanje… Priljubljena so tudi dela kot au pair, kar pomeni, da določen čas preživiš pri družini, kjer skrbiš za otroke in manjša gospodinjska opravila. Velja pa poudariti, da za delo z otroci navadno potrebuješ izkušnje. Seveda so na razpolago tudi druga dela – možnosti so skoraj neomejene. Predvsem v ZDA in Španiji so na razpolago mnoga dela v turističnem sektorju, seveda pa se dobi tudi druga dela, le pravočasno se je treba prijaviti.
V mesecu februarju imate še zadnjo možnost, da se bolje spoznate z delom v tujini na eni izmed predstavitev, ki bodo potekale v torek, 20. februarja, ob 17. uri in v torek, 27. februarja, ob 17. uri, v STA Travel Cafe-ju. Več informacij vam je na voljo na http://sta-lj.com/delo-v-tujini, nikar pa ne pozabite na roke prijave: naslednji traja do 2.2.2007. Zadnji rok je 10.03.2007, če pa si boste delo in namestitev poiskali sami pa se lahko prijavite do 31.03.2007.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.