Novo študijsko leto se je že začelo in s tem tudi aktivnosti številnih študentskih društev. Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS), ena izmed aktivnejših med njimi, združuje študente in študentke, ki nas zanima področje komuniciranja, PR in marketinga, in ki nam predavanja na fakulteti ne zadostujejo, ker nudijo premalo praktičnega znanja.

Kaj pravzaprav v ŠS PRSS počnemo? Organiziramo PRedigre, izobraževalna srečanja, zasnovana kot predavanja ali delavnice. Člani sekcije imamo priložnost spoznavati praktične primere in nasvete iz prve roke strokovnjakov, ki imajo bogate izkušnje na področju PR-ja in marketinga. S PRedigrami želimo študente in vse tiste, ki jih odnosi z javnostmi zanimajo, dodatno izobraziti in izpopolniti, saj se največ znanja in izkušenj pridobi ravno s pomočjo primerov iz prakse. PRedigre za študente predstavljajo uvod v delo, ki nas čaka pred in po zaključku našega študija. PRedigre so brezplačne in so namenjene predvsem članom sekcije in tistim, ki nas te vsebine zanimajo.
Redno se člani ŠS PRSS tudi srečujemo na sestankih, kjer se pogovorimo o vseh projektih, pri katerih sodelujemo. Osebni stik in komunikacija nam vedno omogočata boljše delo. Tako se med seboj spoznamo in lažje sodelujemo na različnih projektih. K temu seveda spadajo tudi naše kavice, piknik in motivacijski vikend. Prek društva pridobivamo tudi pomembne kontakte in poznanstva, ki nam bodo koristili v prihodnje.
Aktivno se udeležujemo mednarodnih aktivnosti, kamor spadajo predvsem kongresi. PRIME je Evropska zveza študentskih društev za odnose z javnostmi in komuniciranje, katerih člani vsako leto organizirajo tri mednarodne kongrese v različnih državah. Kongresi so namenjeni druženju udeležencev in ustvarjanju poznanstev med študenti iz vse Evrope ter pridobivanju novih znanj na področju odnosov z javnostmi in komuniciranja. V lanskem letu smo bili na Portugalskem, nato pa smo mi gostili študente bivše juge na Practicu, v začetku oktobra pa smo znova gostili 30 študentov iz vse Evrope na kongresu PR BEAT.
In kaj je meni dalo aktivno članstvo v ŠS PRSS? Dobila sem veliko boljšo sliko o tem, kaj dejansko študiram, saj je 1. letnik študija na FDV preveč splošen. Pa tudi na vprašanje »kaj so odnosi z javnostmi« pri izpitu iz trženja nisem rabila naučenega odgovora iz skripte, ampak sem napisala točno to, kar sem izkusila med letom. Uganite, kakšno oceno sem dobila 🙂

Torej: te zanima dodatno izobraževanje iz prve roke strokovnjakov ter aktivno praktično delo na projektih med študijem?
Potem je ŠS PRSS in s tem mednarodni motivacijski vikend ravno zate! Potekal bo med 23. in 25. oktobrom v Kranjski gori. Letošnji mednarodni motivacijski vikend organiziramo skupaj v sodelovanju z EESTEC LC Maribor, EESTEC LC Ljubljana in EESTEC LC Munich. Ker gre za združenje študentov elektrotehnike in računalništva, bo tokratni motivacijski vikend še posebej zanimiv, saj se nam bodo pridružili tudi študentje drugih ved, ki veljajo tudi za odlično družbo na večernih zabavah. Na vikendu bodo potekale razne delavnice, predavanja in treningi (javno nastopanje, vodenje skupin, vodenje sestankov, razpisi …) ter spoznavanje ŠS PRSS, njenih dejavnosti, vizije in ciljev, zvečer pa sledi tematska zabava. V ceno 30 eur je vključeno vse: prevoz, prenočišče, hrana, pijača, zabave, delavnice in nedeljski izlet.
Za dodatne informacije oziroma prijavo na motivacijski vikend nas kontaktiraj na pr.students@gmail.com ali na www.mojpiar.com. Enako velja, če se nam želiš pridružiti tudi v ŠS PRSS.

Urša Svetelj
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojpiar.com. PReveri!

Kaj vse mora dandanes povprečen študent stlačiti v samo štiriindvajset ur? Začne se že z bolj ali manj zgodnjim vstajanjem, potem z obveznimi prisotnostmi na vajah, določenimi predavanji, kasneje na kavici s kolegi, popopoldne na eni ali več rekreacijah, zvečer pa učenje ali širjenje socialne mreže ali z drugimi besedami obvezno študentsko rajanje.

Tak študent je ponavadi pod povprečjem, kajti tisti res povprečni študent doda še v svoj vsakdanjik kakšno priložnostno delo, sodelovanje v tej ali oni študentski organizaciji, obštudijsko sodelovanje v takih in drugačnih projektih, ki so lahko tako ali drugače koristni. Da ne govorimo o študijski praksi, učenju na raznih tečajih in seveda ob vsem tem ne smemo pozabiti na skrb za zdravo prahrano. In kam naj navsezadnje še to stlači?
Zelo pogosto slišimo, kako izrednega pomena je zdrava prehrana in zdrav način življenja. Na to temo lahko najdemo ogromno litarature, raznoraznih člankov in nasvetov, kaj so najnovejša priporočila strokovnjakov, učiteljev, proizvajalcev, prodajalcev, zavarovalnic in tako naprej. Daleč od tega, da zdrava prehrana ni eden od pogojev dobrega počutja vsakega človeka, saj se vsi strinjamo, da vpliva na sposobnost učenja, koncentracijo za delo in preprečuje bolezni. Če je naše prehranjevanje redno in če je hrana pravilno pripravljena in enakomerno razporejena skozi ves dan, potem tudi pokriva naše energijske potrebe in potrebe po hranilnih snoveh. Te pa seveda potrebujemo za razvoj in pravilen potek raznoraznih procesov v telesu. In poleg vsega tega je spet treba paziti na umerjenost, kajti tako pomanjkanje kot prevelike količine hrane slabo vplivajo na zdravje. A jaz se vseeno vprašam, kam vse to stlačiti v vsakdanjik navadnega človeka?
Če se ozrem nekoliko v preteklost, se vprašam ali so naše mame ali še bolj babice poznale vse te teorije, kaj je treba jesti, kako, koliko, kdaj in kolikokrat. Nekako se mi zdi, da je celotno življenje potekalo bolj umirjeno, naravno in včasih na prvi pogled zelo preprosto. Vzeti si čas za družinsko kosilo ni bila izjema, ampak bolj pravilo. Uživati v hrani, vzeti si čas za vse okuse, ki so se prepletali, je bila neka bolj naravna stvar kot še eno pravilo, ki ga drugi priporočajo. Hrana je bila tudi pripravljena iz stvari, ki so bile tisti trenutek na voljo, torej tistih sezonskih živil, ki so bila ali v vrtu ali ozimnici ali kar so dobili v trgovinah.
Danes so se zadeve precej spremenile. Če se v nedeljo skupaj dobimo na »goveji žup'ci«, je to prej izjema kot pravilo. Prav tako danes prihajajo na naše mize zelenjava in sadje iz vseh koncev sveta. Ne glede na letni čas jemo lahko vse, kar nam srce poželi. A kljub temu si težko vzamemo čas za resničen užitek v tem izobilju, ki nam je dano. Tempo življenja in tempo, ki si ga predvsem sami postavljamo in se odločamo zanj, nam narekuje hitro, nekvalitetno in predvsem neosebno prehranjevanje. Vse nam postane na nek način projekt, ki ga je treba izpeljati. Kje pa je pri vsem tem užitek?
Včasih tudi ob najboljši volji in zavedanju, kako izredno pomembna je zdrava prehrana, je neznansko težko zadovoljiti vse te kriterije, ki jh narekujejo teorije zdrave prehrane. Kje naj najdemo toliko časa za prehranjevanje? Po mojem mnenju je tisto, kar sami pripravimo, tisto za kar zares lahko trdimo, da je zdravo. In ko sami sebe vprašamo, kaj bi jedli, je velikokrat treba tudi za to imeti čas. Kako imamo lahko v vsej tej hitrici čas prisluhniti še svojemu telesu, ki nam v resnici stalno sporoča, česa si želi, kaj mu manjka in kaj si želi zaužiti. A kaj ko ga ponavadi ne poslušamo oz. ne slišimo. Druge bolj »pomembne reči« ga preglasijo in nemalokrat postane koš za vse, kar pride pod roke, da ga za nekaj časa utišamo. A kako naj najdemo čas za vse tiste obroke, ki jih je treba uravnoteženo vnašati ves dan. Če seštejemo, koliko časa je to, bi nam skorajda zmanjkalo časa za vse tiste obveznosti, ki so res pomembne in štejejo v življenju sodobnega šloveka.
Navsezadnje, kako naj študentje, ki so že v tem »brezskrbnem obdobju« polni skrbi in obveznosti, ki jim ni ne konaca ne kraja, vzamejo na dan tri ure časa še za pet spodobnih zdravih obrokov, ki so predpogoj za zdrav življenjski stil, ki je tako »in«. Na koncu postanemo lahko žrtve poskusov vsaj približka zdravega življenjskega stila in se zatekamo »bio« takim in drugačnim stvarem, ki so tako zdrave, da je kar nemogoče verjeti. Marsikdaj pa ravno s temi poskusi vržemo vase marsikaj, kar naše telo sploh ne potrebuje oz. bolj hrepeni po čem drugem, vendar mu ne prisluhnemo.

Po mojem mnenju je v vsej tej zmedi treba samemu sebi postaviti mejo! Drzniti si na prvo mesto postaviti sebe, svoje zdravje in svoje počutje. Potem zagotovo ostane dovolj časa in energije za zadovoljno življenje, pa tudi če gre na račun tega, da bomo zamudili kakšno udeležbo na okrogli mizi. Sami si moramo postaviti meje in si ne dovoliti, da je “življenje tisto, kar se zgodi, medtem ko smo zaposleni z načrtovanjem drugih stvari.” Življenje naj se ne zgodi, življenje žìvimo! Torej dihajmo s polnimi pljuči, občudujmo videno in uživajmo v vsakem okusu in vonju, ki ga zaužijemo. Naj nam to ne postane postranska stvar.
Pa hvala bogu za študentske bone! A tudi pri tem si zase privoščimo najbolj kvalitetno, kar se da dobiti.

Klub študentov občine Koper (KŠOK) je v sodelovanju z MMC PiNA tudi letos pripravil projekt »kulturKŠOK@PiNA«. Glavni cilj projekta je zagotoviti občanom in občankam, študentom in študentkam ter obiskovalcem in obiskovalkam Mestne občine Koper »dnevno dozo kulture«. Ponedeljki bodo namenjeni potopisnim predavanjem, četrtki filmskim večerom, ob petkih in sobotah pa Vas bomo navduševali z različnimi vrstami umetnosti. Dogajanje se bo pričenjalo ob 20.00 uri. Potopisna predavanja bodo potekala v prostorih Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, na Oddelku za Italijaniko, ostali večeri pa v intimnem okolju e-Kavarne Pina, Kidričeva ulica 43.
Tedenski program lahko spremljate na www.ksok.si/kulturksok.

Zavod ŠOU šport, ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), za študente organizira teden odprtih vrat. Od ponedeljka, 5. oktobra 2009, do četrtka, 8. oktobra 2009, se bodo lahko udeležili 20 brezplačnih športnih delavnic.

Brezplačna vadba bo potekala v popoldanskih in večernih urah v športni dvorani na Vojkovi ulici 63, v bližini Ekonomske fakultete. Na seznamu športne vadbe so: klasični balet, sodobni ples, aerolates, reggaeton, swing, judo, tango, kubanska salsa, borilne veščine, hip hop, new body attack, jazz balet in še kaj. Urnik vadbe je objavljen na www.sousport.si.

Marija Jozak, ŠOU šport: »Teden odprtih vrat organiziramo že tradicionalno, namenjen pa je vsem tistim, ki bi se radi vpisali v katerega izmed naših športnih programov, a ne vedo, kateri je pravi zanje. Letos bomo predstavili kar nekaj novih programov vadbe, in sicer aerolates, bachata in new body attack. Upamo, da bomo z njimi pritegnili še več športnih navdušencev.«

L'OREAL Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija so danes objavili četrti razpis za štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti«. Partnerji programa bodo tudi tokrat nagradili tri izjemne mlade znanstvenice, ki bodo prejele štipendije v višini 5.000 evrov. Kandidatke se lahko na razpis »Za ženske v znanosti« 2010 prijavijo do vključno 5. novembra 2009. Ocenjevalno telo, ki ga sestavljajo ugledni slovenski strokovnjaki, predseduje pa mu direktor Slovenske znanstvene fundacije, dr. Edvard Kobal, bo odločitev o štipendistkah sprejelo do 8. januarja 2010.

Štipendije nacionalnega programa L'ORÉAL-UNESCO »Za ženske v znanosti« 2010 v višini 5.000 evrov so namenjene ženskam v zadnjem letu doktorskega študija s področja naravoslovnih znanosti, biotehnike in medicine, ki ga opravljajo v okviru slovenskih raziskovalnih institucij. Štipendijo lahko porabijo v kateri koli namen, ki ni nujno povezan z njihovim raziskovalnim delom. Kandidatke morajo biti v zadnjem letu doktorskega študija, praviloma ne smejo biti starejše od 35 let, morajo imeti slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Sloveniji. Raziskovalni projekti, ki jih prijavljajo na razpis, ne smejo vključevati testiranj na živalih. Na uradnem prijavnem obrazcu in z ustrezno dokumentacijo oddane vloge za štipendijo bosta vrednotili tričlanska ocenjevalna skupina pod vodstvom dr. Mirijam Vrabec, štipendistke prvega nacionalnega programa »Za ženske v znanosti«, ter sedemčlanski ocenjevalni odbor, ki ga bo vodil dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije.

Nacionalni program L'OREAL-UNESCO je pod naslovom »Za ženske v znanosti« v Sloveniji zaživel leta 2006. Lani se je ustanovnima partnerjema, L'Orealu Slovenije in Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO, pridružil še tretji partner – Slovenska znanstvena fundacija, skupaj pa so prvič podelili tri štipendije. Tudi letos bodo partnerji podelili tri štipendije, vendar pa je nacionalni program »Za ženske v znanosti« več kot le finančna podpora. »Temeljno poslanstvo našega skupnega projekta je tudi spodbujati razpravo o položaju žensk v znanosti z namenom izboljšanja njihovega položaja. Ženske so namreč izredno pomemben del raziskovalnih ekip, saj vanje vnašajo sveže, drugačne poglede in pristope,« je ob razpisu četrtega nacionalnega programa dejal Julio Quiroga, generalni direktor L'OREAL-a Slovenija.

Več informacij o programu »Za ženske v znanosti« ter razpisnih pogojih in potrebni dokumentaciji najdete na www.mvzt.gov.si v rubriki Aktualno, na www.unesco.si v rubriki Za ženske v znanosti ter na www.szf.si.

Skupina študentk in študentov socialnega dela v sredo, 14. 10. 2009, ob 9:00 organizira shod, ki bo potekal od Fakultete za socialno delo do Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Okrog 10. ure bo krajši postanek pri Maistrovem spomeniku na Trgu OF, predvidoma ob 11. uri pa bodo ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku predali Poziv študentk in študentov Fakultete za socialno delo k sistemski ureditvi pripravništev v socialnem varstvu in zbrane podpise podpore. S shodom želijo javnost opozoriti na nevzdržno stanje, ki diplomantkam in diplomantom socialnega dela onemogoča zaposlitev na področju, za katerega so se izobraževali.

Študentke in študentje si že od aprila prizadevajo za sistemsko ureditev pripravništev v socialnem varstvu, saj se ob vstopu na trg dela srečujejo z izjemno težavno situacijo. Preden postanejo strokovne delavke oz. delavci morajo v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu opraviti pripravništvo in strokovni izpit. Pristojno ministrstvo pripravniških mest ne razpisuje in ne financira, socialno varstvene institucije pa praviloma nimajo sredstev za plačilo pripravništva. Večina njihovih diplomantk in diplomantov je tako prisiljena opravljati dela, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi, ali pa so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelne osebe.
Pristojnemu ministrstvu predlagajo, naj vzpostavi učinkovit sistem izvajanja pripravništva v socialnem varstvu in zagotovi finančne pogoje zanj. Na letni ravni naj finančno zagotovi kritje stroškov pripravništva za 150 diplomantk in diplomantov socialnega dela, ki naj bodo plačani v skladu s 140. členom Zakona o delovnih razmerjih.
Študentke in študentje so ministrstvo ves čas opozarjali na omenjeno problematiko. Ker niso dobili ustreznih odgovorov, so se odločili nanjo tudi javno opozoriti. Prepričani so, da jim mora biti opravljanje pripravništev zagotovljeno, saj jim je predpisano z zakonom, zato ne odstopajo od svojih zahtev, so še zapisali.