Športni navdušenci dobro vedo, da bo leto 2010 prežeto s številnimi odmevnimi dogodki. A še pred tem se velja ozreti v športno leto 2009 …
Nogometna pravljica, 2. del
Slovenija je dočakala novo nogometno pravljico. Reprezentančni orkester pod taktirko Matjaža Keka je svetovno nogometno javnost šokiral z izjemno uigranostjo. V kvalifikacijah za SP 2010 so Robert Koren in druščina našli ustrezno kohezijo, napredovali iz tekme v tekmo, skupinski del končali s štirimi zaporednimi zmagami, v dodatnih kvalifikacijah pa v dvoboju geografskega ter nogometnega Davida in Goljata izločili Rusijo. Slovenska pravljica se bo tako nadaljevala leta 2010 s sodelovanjem na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki.
Vonj po medalji
Čeprav se je slovenska košarkarska reprezentanca z evropskega prvenstva, ki ga je gostila Poljska, vrnila brez želenega odličja, pa je Jureta Zdovca in njegovih ducat izbrancev v domovini čakal topel sprejem. Navijači so znali ceniti dejstvo, da je reprezentanca kljub nizu zdravstvenih težav poskrbela za košarkarsko evforijo in se povsem približala odru za zmagovalce. Po nesrečnem polfinalnem porazu proti Srbiji je Slovence v boju za tretje mesto ugnala še Grčija. A dober vtis in vozovnica za SP 2010 sta bila vendarle pregnala razočaranje.
Slovo na vrhuncu
Primož Kozmus je leta 2008 poskrbel za predvajanje Zdravljice v pekinškem Ptičjem gnezdu. Podobno “glasbeno željo” je imel tudi letos na slovitem berlinskem olimpijskem štadionu. Njegovo kladivo je letelo najdlje, Brežičan pa se je okitil z naslovom svetovnega prvaka. Po uspehu v Berlinu, kjer je znova navduševal tudi Jamajčan Usain Bolt, je v Celju postavil še državni rekord (82,58 m), nato pa v svojem slogu znova presenetil. Na tekmovalnem vrhuncu je pri tridesetih letih napovedal slovo od atletskih štadionov.
Slovenska zimska kraljica
Petra Majdič je na osrednji tekmi sezone (svetovno prvenstvo v Libercu) sicer ostala praznih rok, a statusa slovenske športne junakinje in zimske kraljice ji ne more vzeti nihče. Borbena smučarska tekačica si je znova prilastila mali kristalni globus za zmago v šprintu, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa je pristala na izjemnem drugem mestu. O izjemni kakovosti pa dovolj pove tudi podatek o kar devetih zmagah v sezoni 2008/09.
Kolesarski spektakel na slovenskih cestah
Športnega leta pa si skorajda ne bi mogli predstavljali brez tradicionalne kolesarske Po Sloveniji. Marljivi organizatorji so letos pripravili že šestnajsto, vključevala pa je štiri spektakularne etape. V rumeni majici je ciljno črto v Novem mestu prečkal Danec Jakob Fuglsang, številni kolesarski navdušenci ob slovenskih cestah pa ob tem niso ostali ravnodušni. Podroben pogled v dogajanje sta jim z učinkovitim izkoriščanje sodobne tehnologije omogočala tudi SiOL Sportal in mobilni Planet in si na ta račun prislužila nagrado na SPORTO konferenci.
Tinina sanjska sezona
Leta 2009 pa zlepa ne bo pozabila najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze. Po odcepitvi od reprezentančnih vrst in menjavi smučarske opreme je doživela pravo smučarsko preobrazbo in pometla s številnimi stereotipi. Na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru se je okitila z naslovom svetovne podprvakinje v veleslalomu. V tej disciplini je v svetovnem pokalu končala na skupno tretjem mestu, slavila dve posamični zmage, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa ji je pripadlo visoko šesto mesto.
Zmage s slovenskih prizvokom
Poleg številnih junakov v individualnih športih (Peter Kauzer, Teja Gregorin, Mitja Petkovšek … ) pa so leto 2009 zaznamovali tudi številni uspehi slovenskih športnikov na klubski ravni. Tako sta bila Uroš Zorman in Aleš Pajovič člana evropskega klubskega prvaka v rokometu (Ciudad Real), Vid Kavtičnik je s Kielom pristal na drugem mestu, z naslovom klubskega podprvaka sta sezono sklenila tudi Matjaž Smodiš in Erazem Lorbek (CSKA), Saša Vujačič se je v dresu LA Lakers veselil šampionskega prvenstva lige NBA …
Jeklene ptujske pesti
V zadnjih izdihljajih leta, v osrčju veselega decembra, pa je za veliko veselje med slovenskimi ljubitelju boksa poskrbel Dejan Zavec. Ptujčan je v Johannesburgu ugnal Isaaca Hlatshwayo in osvojil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po različici IBF. V domovini so znali ceniti njegov podvig, tako da ga je ob vrnitvi iz JAR čakal veličasten sprejem, sprva na letališču Jožeta Pučnika in nato še v najstarejšem slovenskem mestu.