5 najpomembnejših ukrepov, ko pomagamo nezavestni osebi

0

Pred tabo neodziven človek, ti pa ne veš, kaj storiti?

Kaj sploh je prva pomoč?

Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka in čim prej po dogodku, ki je opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo, vključujoč improvizirani transport, ki traja toliko časa, dokler ne prispe strokovna pomoč ali dokler z bolnikom ne dosežemo ustrezne strokovne pomoči (definicija iz Uroš Ahčan, Prva pomoč : priročnik s praktičnimi primeri).

V primeru da je ogroženo življenje pred tabo, si dolžen nuditi prvo pomoč, kljub temu da mogoče nimaš ustreznega medicinskega znanja. Namreč laikovo poseganje je z zdravniškega vidika tveganje, ki ga te sprejmejo, ker lahko večjo škodo storiš, če ne pristopiš do poškodovanca in mu ne poskusiš pomagati. Da bi se izognil nevednosti in nemoči v kritični situaciji, si obvezno shrani tale vodič osnovne prve pomoči. Ali pa ga imej na vratih hladilnika in ga na hitro preglej vsakič, ko si pripravljaš obrok (pri meni deluje, saj ga pregledam vsaj šestkrat na dan 😅).

5 najpomembnejših ukrepov

Naj te ne bo strah pristopiti

Sama se še nisem znašla v situaciji, ki bi od mene zahtevala nudenje prve pomoči, zato ti iz prve roke ne morem povedati, kakšen je občutek. Vendar bi se ti zlagala, če bi rekla, da je enostavno. Situacijo spremlja strah pred odgovornostjo in tudi sramežljivost ter pomanjkanje odločnosti zaradi neznanja. Da se temu izogneš, je potrebno teoretično obvladanje spodnjih ukrepov, da postane prva pomoč le še refleks. Za olajšavo vedno sledi petim točkam, ki si jih najlažje zapomniš po kratici VODDO (angleška različica DR ABC).

Pokliči na pomoč

Najprej se loti prve točke – varnost. Preveri, ali je mesto, kjer se nahaja prizadeti, varno. Šele ko si prepričan, da ti ne grozi nevarnost, se lahko poškodovancu približaš. Nevarnosti, na katere bodi pozoren so, ogenj, dim, plini, električni tok, kemikalije, promet, nevarnost eksplozije, drseče površine …

Druga točka je preverjanje odzivnosti. Pri tej si pozoren na eno izmed dveh situacij:

  1. Človek je neodziven (ne diha, nima pulza).
  2. Človek je odziven in njegovo stanje ni tako resno (govori, diha, ima pulz).

Če gre za situacijo številka ena, obvezno pokliči na pomoč reševalce na klicno številko 112. Povej jim kraj nesreče, opis dogodka, število oseb, ki potrebujejo pomoč, stanje prizadetih ter dodatne podatke, po katerih sprašujejo.

Če gre za situacijo dve, človeka obrnemo na bok, da preprečimo zadušitev z jezikom.

Preveri dihanje in pulz

Znašel si se v situaciji številka ena, zato sta naslednja koraka tretja in četrta točka v tabeli 1 – sprostitev dihalne poti in dihanje. Dihalno pot sprostiš tako, da zvrneš glavo prizadetega in dvigneš brado. Dihanje ugotavljaš tako, da poskušaš začutiti in slišati sapo ter hkrati opazovati dviganje in spuščanje prsnega koša. Tipanje pulza je za laika nepomembno, saj ni zanesljivo in ga tudi izurjen strokovnjak včasih ne more pravilno določiti.

Izvajanje TPO (Temeljni Postopki Oživljanja) in pravilo 30 : 2

Prizadeti, ki ne dihajo, so največkrat v srčnem zastoju ter potrebujejo zunanjo masažo srca in umetno dihanje. Če je prizadeti odrasla oseba izmenično izvajamo trideset pritiskov približno na sredini prsnega koša in dva vpiha skozi usta, pri katerih zatisnemo poškodovančev nos. To izvajamo, dokler ne prispejo reševalci ali smo preveč utrujeni, da bi nadaljevali.

Dodatno za radovedneže

Za zaključek sem izbrala še nekaj dodatnih opozoril, ki se mi zdijo poleg osnovnih principov oživljanja prav tako pomembna.

  1. Splošno pravilo je, da poškodovanca ne premikaš razen v primeru, da mu grozi nevarnost, ki je ne moreš odpraviti (npr. ogenj ali strupeni dimi in plini). Če ga že premikaš, to stori z največjo pazljivostjo, da ne povzročiš še dodatnih poškodb.
  2. Pri večini nezavestnih poškodovancev gre za srčni zastoj, razen pri utopljencih in otrocih, kjer ni vzrok nezavesti odpoved srca, vendar pomanjkanje kisika, zato jih oživljaj po pravilu 15 : 2 (petnajst stiskov srca in dva vpiha izmenično)
  3. Agonalno dihanje (hropenje, nenavadni cvileči zvoki) se ne šteje za normalno dihanje in je znak srčnega zastoja, torej tudi zahteva izvajanje oživljanja
  4. Če je z nami pri nezavestni osebi še nekdo, mu naročimo, da poišče najbližji AED (avtomatski eksterni defibrilator), ki nam lahko pomaga pri ustreznem nudenju prve pomoči

Vsem pa svetujemo še ogled posnetka, ki natančno na modelu prikaže princip VODDO in TPO.

Delavnica TPO z uporabo AED

Zakaj si nekatere stvari zapomnijo bolje?

0

Človeški možgani filtrirajo skozi poplavo izkušenj, da ustvarijo posebne spomine. Zakaj nekatere izkušnje v tej poplavi čutnih informacij postanejo nepozabne, medtem ko jih možgani večino zavržejo?

Računalniški model in vedenjska študija, ki so jo razvili znanstveniki z univerze Yale, nakazujeta nov namig na to prastaro vprašanje, poročajo v reviji Nature Human Behavior.

»Um daje prednost spominjanju stvari, ki jih ne zna dobro razložiti,« je dejal Ilker Yildirim, docent psihologije na Fakulteti za umetnost in znanost Yale in višji avtor prispevka. »Če je prizor predvidljiv in ni presenetljiv, ga lahko prezremo. Naša študija je raziskala vprašanje, katere vizualne informacije so nepozabne, tako da smo združili računalniški model kompleksnosti scene z vedenjsko študijo,« je dejal Yildirim.

Za študijo, ki sta jo vodila Yildirim in John Lafferty, profesor statistike in znanosti o podatkih na univerzi Yale, so raziskovalci razvili računalniški model, ki obravnava dva koraka pri oblikovanju spomina – stiskanje vizualnih signalov in njihovo rekonstrukcijo .

Na podlagi tega modela so zasnovali vrsto eksperimentov, v katerih so ljudi vprašali, ali se spomnijo določenih slik iz zaporedja naravnih slik, prikazanih v hitrem zaporedju.

Ekipa Yale je ugotovila, da težje ko je računalniški model rekonstruiral sliko, večja je verjetnost, da si jo bodo udeleženci zapomnili.

»Uporabili smo model AI, da bi poskušali osvetliti dojemanje prizorov s strani ljudi – to razumevanje bi lahko pomagalo pri razvoju učinkovitejših pomnilniških sistemov za AI v prihodnosti,« je dejal Lafferty, ki je tudi direktor Centra za Nevroračunalništvo in strojno inteligenco na Inštitutu Wu Tsai na Yalu.

Kaj sestavlja spomin?

Spomin sestavljajo različni procesi, ki omogočajo zaznavanje, shranjevanje in obnavljanje informacij. Zaznavanje oz. kodiranje se zgodi, ko možgani sprejmejo informacije iz okolja in jih pretvorijo v zapis, ki ga je mogoče shraniti. Shranjevanje pomeni, da se te informacije ohranijo v možganih, bodisi kot kratkotrajni ali dolgoročni spomin. Obnavljanje pa je proces, pri katerem možgani pridobijo shranjene informacije in jih prinesejo nazaj v zavest, ko jih potrebujemo. Skupaj tvorijo celoten proces ustvarjanja in ohranjanja spominov.

Moda nove generacije: brezspolna moda ali ‘genderless fashion’

Moda je znana po premikanju meja in pošiljanju sporočil. Od škandalozne obleke Marie Antoinette, ki je sprožila ogorčenje javnosti, do mini krila, ki je postalo simbol ženske svobode, ima modna industrija sposobnost globokega vpliva na družbo. Eden od glavnih trendov, ki pa imajo trenutno velik vpliv na družbene norme, je spolno nevtralna moda.

V zadnjih nekaj letih je generacija Z povzročila dramatičen premik v izzivu dolgotrajnih binarnih spolnih vlog in načinov izražanja spola v globalni družbi. Pravzaprav približno polovica milenijcev in generacije Z meni, da je “zastarelo” razmišljati o spolu kot binarnosti, to je delitev spola na moške in ženske1. In to stališče seveda spreminja modno industrijo. GLAMI raziskuje, kaj pomeni spolno nevtralna moda, znana kot brezspolna oz. genderless moda, in – ali predstavlja še en minljiv trend ali je to prihodnost modne industrije.

Genderless Fashion_1Brezspolna moda je znana tudi kot uniseks, androgina ali spolno nevtralna moda. Pri tem trendu gre za zaničevanje binarnih spolnih norm z oblačili, ki jih lahko nosi vsakdo, ne glede na to, kje na spolnem spektru se nahaja.

Spolno nevtralna oblačila so pogosto sproščena, brez jasnih krojev in nevtralnih barv ter niso posebej moška ali ženska. Najbolj znane predstavnice tega sloga so zagotovo Billie Eilish v svojih oddelkih Gucci brez jasne oblike, pa tudi Bella Hadid v širokih kratkih hlačah, znanih kot jorts.

 

Trendi brezspolne mode

Ko se brezspolna moda širi, obstajajo določeni trendi, ki oblikujejo to slogovno izjavo.

Preprosti kroji so ključni element genderless mode. Ti kroji so pogosto sproščeni, ne poudarjajo preveč telesa in omogočajo udobje ter svobodo gibanja. Genderless oblačila ponujajo univerzalno privlačnost in omogočajo vsem, ne glede na spol ali postavo, da se v svojih oblačilih počutijo udobno in samozavestno.

Genderless Fashion_5Uniseks kolekcije: Namesto da bi se osredotočale na tradicionalno moške ali ženske sloge, kolekcije uniseks ponujajo oblačila, ki so spolno nevtralna. V unisex kolekcijah najdemo osnovne kose, kot so majice, srajce, hlače, jakne in obleke, ki so oblikovane tako, da ustrezajo vsakomur. Ti kosi imajo pogosto preproste kroje in nevtralne barve, zaradi česar so prilagodljivi različnim stilom in željam.

Poleg tega so uniseks kolekcije pogosto praktične in udobne, zaradi česar so priljubljena izbira med potrošniki, ki cenijo funkcionalnost in stil.

Inovativni materiali: Modne znamke raziskujejo nove materiale, ki so trajnostni, udobni in prilagodljivi, vključno z recikliranimi tkaninami, kot so na primer recikliran poliester, najlon, plastika ali bombaž, tehničnimi materiali, kot sta GORE-TEX ali Coolmax, ki omogočajo, da so oblačila nepremočljiva, zračna in hitro sušeča. Organski bombaž je vse bolj priljubljen tudi zaradi svoje trajnosti in organskih lastnosti, pa tudi zato, ker je mehak in udoben za nošenje, prav tako pa je priljubljeno tudi eko usnje kot alternativa pravemu usnju, ki ima enak videz in teksturo kot pravo usnje, vendar z manjšim vplivom na okolje.

Najbolj iskani genderless izdelki

Izdelki, ki najpogosteje spadajo v brezspolno modo, so:

Sproščene baggy kavbojke, ki jih odlikuje širok in sproščen kroj, so primerne za vsakogar, ne glede na spol. Modeli v nevtralnih barvah, kot so črna, siva, modra ali siva, so nosljivi ob vsaki priložnosti.

Statement jakne so pogosto vpadljive in ​​nekonvencionale, zaradi česar so popoln kos za izražanje vaše osebnosti in stila. Najbolj priljubljene so tiste, okrašene s potiski, vpadljivimi barvami, aplikacijami ali nenavadnimi detajli, ki pritegnejo pozornost in izstopajo iz množice. Čeprav so lahko te jakne zelo vpadljive, jih je veliko v nevtralnih barvah, kot so črna, siva ali bež, zaradi česar so primerne za nošenje ne glede na slog in spol. Te jakne lahko nosite s sproščenimi kavbojkami in majicami za ležeren videz, pa tudi z elegantnimi oblekami ali srajcami za bolj formalen videz.

Genderless Fashion_4Nevtralne superge v nevtralnih barvah, kot so bela, črna ali siva, zaradi česar so primerne za nošenje in se zlahka vključijo v različne stile in outfit kombinacije. Ta stil superg vključuje klasične modele, kot so Converse, Vans ali Adidas Stan Smith, ki so priljubljeni med vsemi generacijami in spoli. Nosite jih lahko z različnimi slogi oblačil, vključno s kavbojkami, krili, oblekami ali kostimi. Vsakemu outfitu lahko dodajo ležeren in moderen pridih, zaradi česar so kos, ki ga morate imeti.

Oversized majice lahko nosite na različne načine in z različnimi oblačili. Nosite jih lahko s kavbojkami za ležeren videz, lahko pa jih kombinirate tudi z oblekami ali krili za trendi in neformalen videz. Najbolj iskane so tiste v nevtralnih barvah in preprostih dizajnih za enostavno kombiniranje in ustvarjanje različnih videzov.

Klasični topi v nevtralnih barvah, kot so bela, črna ali siva. So zelo prilagodljivi in jih je enostavno kombinirati z drugimi kosi glede na outfit. Za ležeren videz jih lahko nosite s kavbojkami, za bolj formalen videz pa jih lahko kombinirate s hlačami ali krili.

GLAMIjeva analiza trendov v genderless modi poudarja potrebo po širokih krojih in silhuetah, uniseks kolekcijah in izražanju individualnega stila. Poudarek je na udobju, vsestranskosti in individualnosti ter preprostem kombiniranju kosov do želenega videza.

Bitka igralnih konzol: PlayStation, Xbox, Nintendo in druge

V svetu igralnih konzol prednjačijo tri. To so PlayStation, Xbox in Nintendo. Čeprav obstajajo tudi druge konzole, ki se bohotijo s svojimi lastnostmi, a najpogosteje kupci posegamo po treh omenjenih. Zakaj jih izberemo in kako se, za voljo debate, primerjajo med seboj? Predstavljamo bitko igralnih konzol, kjer bomo preverili, zakaj bi izbrali katero od njih in zakaj ne.

Da si bomo lahko lažje odgovorili na vprašanje, katero igralni konzolo izbrati.

Igralne konzole, ki jih pogosto spregledamo

Še preden se lotim triglave hidre, preverimo nekaj igralnih konzol, ki jih prepogosto spregledamo.

Prenosne igralne konzole kot sta Lenovo Legion Go in Asus Rog Ally sta zapolnili prostor, ki je nastal po odhodu PlayStation PSP. Bolj kot karkoli pa so med spregledanimi retro igralne konzole, za katere bi lahko rekli, da so precej nišne in za izbrane okuse.

3d illustration. Old-fashioned gamepads, game console and floppy disks(cartridges) in pink blue gradient neon light. Retro media, 90s entertainment. 3d rendering.
Foto: BurKar iz iStock

In z omembo retro konzol je vredno omeniti tudi obnovljene igralne konzole, saj si včasih preprosto ne moremo privoščiti nove konzole. Cena je nižja, ohranjena pa je kakovost. Več kot vredno ogleda.

PlayStation 5: Prednosti in slabosti

PlayStation 5 je v Sloveniji in po svetu izjemno priljubljena igralna konzola. In to z razlogom, saj v svoji peti generaciji le še stopnjuje popularnost med uporabniki. Podobno kot Xbox v nadaljevanju je tudi PS 5 konzola, ki si lasti določene igre zgolj za svojo konzolo – in ko za njo stoji Sony, je to pogosto tudi dovolj. Preverimo, katere prednosti in slabosti prinaša izbira PlayStation 5.

Več o konzoli PlayStation 5.

Prednosti

Ker igralno konzolo izberemo za igranje iger, je vredno na prvem mestu omeniti prav te. Ekskluzivne pravice si PS 5 lasti za naslove franšiz Horizon, Gran turismo, Spider-Man, God of War, Demon's Souls in druge. Njihove igre so pri vrhu najbolje ocenjenih, tudi zahvaljujoč zmožnostim konzole. Pri tem z vsako generacijo napreduje tudi DualSense kontroler, ki ponuja nekaj najboljših funkcij tržišča. Ko smo mislili, da je bil igralni plošček pri štirki izjemen, ga je novejši še izboljšal. Poleg tega PlayStation ponuja tudi možnost ogleda pretočnih platform, kot so Netflix, Disney+ in YouTube. S tem ni samo igralna konzola temveč tudi platforma za zabavo.

  • Zmogljivost procesorja
  • Hitrost nalaganja
  • Kompatibilnost z igrami PS4
  • 3D avdio za dodano imerzivnost igranja

Slabosti

Cena je zagotovo na prvem mestu seznama slabosti, saj ima igralna konzola precej visoko ceno. Bile so prisotne tudi težave z dobavljivostjo, a je slednjih konec. Visoko ceno pa imajo tudi najbolj pričakovani naslovi v svetu iger. Pri obeh pa gre za dejstvo, ki temelji na reku: »Več daš, več dobiš.« Kot predhodniki je tudi petica precej omejena na domače omrežje, velik trn v peti pa je tudi velikost trdega diska.

  • Omejen trdi disk
  • Velikost igralne konzole
Bangkok, Thailand - October 30, 2022: Gamer playing PlayStation 5 game console with DualSense controller.
Foto: Wachiwit iz iStock

Xbox X: Prednosti in slabosti

Xbox X je po zmogljivosti procesorja in prostora najboljša konzola na trgu, a to mnogim ne pomeni vsega. Xbox, tako imenovani go-to za ljubitelje multi-player igranja, je napredoval, še vedno pa se ga drži nekaj lastnosti predhodnikov. Preveri prednosti in slabosti konzole Xbox. No, ne smemo pa pozabiti še na Xbox Series S, mlajšega bratca.

Prednosti

Pogosto je Xbox izbira tistih uporabnikov, ki se poslužujejo iger Call of Duty, Assassin's Creed, Halo, Gears, Forza in drugih. Verjetno najboljša izbira za ljubitelje multi-player iger, a v prihodnosti bo tudi vse več naslovov za single-player ljubitelj.

Po konzoli Xbox One je naslednik Xbox X bistvena nadgradnja v optimizaciji igranja preko kakovosti slike, predstavnosti in številnih funkcij. Pri slednjih je bistvena predvsem Quick Resume, z dodatkom Xbox Game Pass pa je bila ustvarjena funkcija, ki je mnogim še kako po godu.

Več o prednostih konzole Xbox X si preberi v Zakaj je vredno kupiti to igralno konzolo?

  • Zmogljivost igranja
  • Velikost shranjevalnega prostora
  • Kompatibilnost z igrami predhodnikov
  • Blu-ray predvajalnik in številne aplikacije
  • Tiho delovanje

Slabosti

Kdo bi si mislil, da s kakovostjo pride tudi cena, kajne? Cena je tudi tu na prvem mestu seznama slabosti, saj ima igralna konzola precej visoko ceno. Velika težava je tudi število 0, ko govorimo o ekskluzivnih naslovih iger.

  • Ni ekskluzivnih iger
  • Videz igralne konzole
  • Brez podpore VR
  • Igralni plošček ni napredoval
Moscow/Russia - 2020, November 02: new video game consoles: White Xbox Series S and Black Xbox Series X
Foto: ESOlex iz iStock

Nintendo Switch: Prednosti in slabosti

Nintendo je tisti, ki je vseskozi znal jadrati v morju priljubljenosti in potrebe. O legendarnem Wiiju ni treba izgubljati besed, ob bok pa mu lahko postavimo igralno konzolo Nintendo Switch. Z nekaj vrhunskimi ekskluzivnimi igrami, načinom igranja in ceno se uvršča med najljubše izbire. To pa še ni vse.

Več o igralni konzoli Nintendo Switch.

Prednosti

Nintendo Switch že v imenu razkrije enega svojih adutov, kar je raznolikost. Igranje iger je izkušnja, ki bi jo moral deliti s prijatelji, in Nintendo Switch je za to najboljša konzola na trgu. Ko govorimo o »zakaj spreminjati nekaj, kar deluje«, je Switch pri vrhu seznama.

Katere igre so ekskluzivne? To so igre franšiz The Legend of Zelda, Super Mario, Animal Crossing in Pokemon. Poleg njih pa še mnoge druge naslove.

  • Fleksibilnost uporabe igranja
  • Ergonomija ploščkov oz. konzole
  • Hitro delovanje
  • Nizka cena

Slabosti

Nintendo Switch se lahko pohvali s številnimi prednostmi, a skoraj polovico nižja cena prinaša tudi približno pol manj funkcij in lastnosti. Po zmogljivosti ne dosega prej omenjenih konzol, a to nadoknadi z nečim drugim. Kdo bi si mislil, da s kakovostjo pride tudi cena, kajne? Cena je tudi tu na prvem mestu seznama slabosti, saj ima igralna konzola precej visoko ceno. Velika težava je tudi število 0, ko govorimo o ekskluzivnih naslovih iger.

  • Malo spomina
  • Baterija
  • Ni moč polniti med igranjem
Gothenburg, Sweden - March 10, 2017: A shot from above of a young man's hands holding a neon coloured Nintendo Switch video game system developed and released by Nintendo Co., Ltd. in 2017. The system is turned on and the game The Legend of Zelda, Breath of the Wild is showing on the display. Shot on a hardwood floor background in a home environment.
Foto: luza studios iz iStock

Ocena filma: The Ministry of Ungetlemanly Warfare

0

Guy Ritchie je v zadnjem času v odlični formi, ko je govora o hitrostnem snemanju filmov, podobno je tudi pri njihovi kakovosti. Po Aladinu, ki ga je za Disney posnel ob koncu preteklega desetletja, se je lotil snemanja svojih filmov. Eden takih je zagotovo tudi The Ministry of Ungetlemanly Warfare, ki precej ohlapno temelji na Operaciji Postmaster iz druge svetovne vojne, ko so morali člani britanskih specialnih enot zajeti italijanske in nemške ladje v Gvinejskem zalivu ter jih odpeljati stran.

Operacija Postmaster izpod rok Guya Ritchieja

Nekoč je bil Quentin Tarantino in njegove Neslavne barabe (Inglourious Basterds, 2009), zdaj bo z njim primerjan Ritchiejev film, saj stilsko in tematsko spominja na enega najboljših filmov našega časa. Bolj kot to pa gre za Ritchievsko predelavo finske uspešnice Sisu, ki sicer ni temeljila na resničnem vojnem načrtu, je bila njegova izvedba jasna. To je vratolomen in brutalen akcioner, katerega glavna naloga je zabavanje gledalca.

Zgodba sledi Gusu Marchu-Phillipsu (Henry Cavill), ki mora po navodilih generala Colina Gubbinsa in s podporo Winstona Churchilla (Rory Kinnear) ter Iana Fleminga (Freddie Fox), zbrati specialno enoto vojakov, ki bo uresničila cilj Operacije Postmaster, torej sabotiranja nacistične flote podmornic pri otoku Fernando Po. Z vlakom se tja odpravita agenta SOE Marjorie Stewart (Eiza Gonzalez) in Richard Heron (Babs Olusanmokun). Za uničenje italijanske ladje Duchessa d'Aosta in dveh pridruženih ladij, zbere ekipo ljudi, ki jim zaupa. To so Henry Hayes (Hero Fiennes Tiffin), Freddy Alvarez (Henry Golding), Anders Lassen (Alan Ritchson) in Geoffrey Appleyard (Alex Pettyfer). Sledi reševalna misija, ki je lepo pomešana s sabotažno. In to v Ritchiejevskem slogu, kar šteje veliko.

The Ministry of Ungentelmanly Warfare
The Ministry of Ungentelmanly Warfare

Zabaven ogled akcije in medsebojnih šal, ne veliko zgodovine

Mnoge bo, kot rečeno, zagotovo spomnil na Neslavne barabe (Inglorious Bastards) Quentina Tarantina, a to veliko bolj temelji na samem stilu režiserja in tematiki, ki jo obravnava. Prav tu pa se lahko ustavimo pri dejstvu, da gre v svoji osnovi tudi za delno predelavo knjige Churchill's Secret Warriors: The Explosive True Story of the Special Forces Desperadoes of WWII, ki jo je napisal Damien Lewis. Že hitro pa je jasno, da gre za namerno glorificiran prikaz dogodkov, ki je daleč od zlonamernega. Enako pomembno pa je vedeti, da prizori niso nujno prikaz resničnih dogodkov. To ni film iz katerega bi dobili globino zgodovinskega nauka, se bomo pa ob njem neizmerno zabavali, še posebej, če smo ljubitelji takih filmov.

Jasno je, da iz takega filma ne bomo odnesli nekih poglobljenih karakternih študij, saj vse temelji na nekaj pomežikih, šalah in megalomanski količini metkov, puščic, nožev in drugih izstrelkov. Vsi liki so zabavni in zanimiv, a globine ni. Tega smo v režiserjevih filmih že vajeni, a težava je v trenutkih, ko si zgodba zaželi neke globine, ki pa povzroči le stagniranje tempa in petnajstminutno obdobje filma, ki bi lahko ostalo na tleh montažne sobe. Film je s 120 minutami predolg za svoje dobro, saj ima po zaključku reševalne misije in pred začetkom zaključne akcije prav tisto obdobje, ki ne doprinese ničemur razen slabši izkušnji.

Alan Ritchson, Henry Cavill in Hero Fiennes Tiffin v filmu o britanski skrivni organizaciji
Alan Ritchson, Henry Cavill in Hero Fiennes Tiffin v filmu o britanski skrivni organizaciji

Guy Ritchie v drugi svetovni vojni

The Ministry of Ungeltelmanly Warfare je fikcijski film druge svetovne vojne, ki ga je režiral Guy Ritchie. Kar pričakuješ, to dobiš, bi moralo veljati tudi v tem primeru, a se zdi, da je v določenih prizorih režiser zadržan zaradi zgodovinskega statusa oseb, ki so del zgodbe. Zabaven ogled, vreden režiserjevega arhiva, popestren z zabavnimi prizori akcije in izmenjave likov ter njih samih. Pač, Guy Ritchie v drugi svetovni vojni. Včasih je to dovolj dober opis.

Ali mačke sanjajo o vas?

0

Če imaš hišnega ljubljenčka, si se zagotovo kdaj vprašal, kaj ta sanja in kako doživlja spanje. Zagotovo si imel vse možne ideje, kaj bi se tvoji živalci v snu podilo po glavi. Mogoče lovi plen, ali pa jé neomejene količine hrane ter uživa nekje v divjini. Nažalost pa tudi znanstveniki še nimajo točnega odgovora na to vprašanje, vendar lahko, na podlagi vedenjskih sprememb hišnega ljubljenčka med spanjem, približno napovejo, kaj bi ti lahko sanjali.

Mačke spijo podobno kot ljudje

Razen tega, da mačke sodijo med največje zaspance med sesalci (v spancu preživijo namreč kar dve tretjini svojega življenja), se njihov nočni počitek ne razlikuje dosti od našega. Tudi same gredo med spancem v REM fazo (angl. Rapid Eye Movement faza) in takrat najverjetneje sanjajo. To fazo prepoznamo po hitrih premikih oči, trzanju vek in rahlih premikih telesa v spanju.

V nedavni raziskavi so znanstveniki mačkam, s pomočjo EEG-ja (elektroencefalografija), izmerili možgansko aktivnost med spanjem in ugotovili, da njihovi možgani delujejo enako kot v budnem stanju. Premikanje glave in trzanje oči mačk v spanju nakazujejo na intenzivne sanje, kot je lovljenje plena, analiza okolja in izogibanje nevarnostim. Torej kljub temu da so v globokem snu, so te ljubiteljice spanca še vedno v nizkem štartu in venomer pripravljene na boj za preživetje. Večkrat se je že izkazalo, da se kar naenkrat prebudijo in napadejo.

Ali mačka sanja o tebi?

Vse bi bilo dosti bolj enostavno, če bi mačke, tako kot ljudje, lahko preprosto po spancu, opisale kaj so sanjale. Vendar je tu naše znanje še omejeno. Lahko le približno napovemo in sklepamo iz raziskav na ljudeh in podganah, da najbrž sanjajo nekaj kar se jim je zgodilo čez dan, kar jim je pomembno in zanimivo. Pri mačkah je ravno tako pogost motiv plen, hrana, lov in kako dobiti od ljudi tisto, kar želijo. Tako kot pri ljudeh in vseh ostalih hišnih ljubljenčkih pa so tudi sanje mačk, zelo individualne in odvisne od njihovega okolja in življenja.

Več kot 100 jih je sredi Ljubljane ostalo brez sape

0

Člani Društva za pljučno hipertenzijo Slovenijo so sredi maja na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravili dogodek Vsak vdih šteje, na katerem so mimoidoče ozaveščali o bolezni pljučni hipertenziji in njenih simptomih. Stojnico na Prešernovem trgu je obiskalo več kot 300 ljudi, med drugim tudi ljubljanski župan Zoran Janković. V prilagojenem šest-minutnem testu hoje s slamicami, ki pokaže, kako je dihati s pljuči bolnika, se je preizkusila polovica obiskovalcev. Brez sape so ostali tudi paraolimpijka Lena Gabršček, športni novinar Anže Bašelj, stand up komedijantka Ana Maria Mitič in nekdanji tekmovalec šova MasterChef Gašper Kramar.

10
Tadeja Ravnik, predsednica društva

»Ljubljanski dogodek je del obsežne kampanje Prepoznajmo pljučno hipertenzijo, ki jo že ves maj vodimo v društvu. Ključni namen vseh naših aktivnosti je razširiti zavedanje o obstoju te bolezni in povečati možnosti, da bolniki do ustreznega zdravljenja pridejo v čim bolj zgodnji fazi bolezni,« pojasnjuje predsednica Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije Tadeja Ravnik.

2
Nina Kobler, Mojca Sever, Tadeja Ravnik

Pljučna hipertenzija je bolezen, ki prizadene pljuča in srce. O bolezni govorimo takrat, ko je invazivno izmerjen srednji tlak v pljučni arteriji višji od 20 mmHg. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij.

To pomeni, da srce kri črpa proti precej večjemu pritisku oziroma uporu kot v normalnih pogojih.

3
Lena Gabršček, Nina Kobler, Tadeja Ravnik

Ključni izziv pri prepoznavanju bolezni sicer predstavljajo njeni atipični simptomi, kot so zadihanost ob minimalnem naporu, utrujenost, otekanje v noge, vrtoglavica, stiskanje v prsih, modrikaste ustnice itn.

»Simptome, ki spremljajo pljučno hipertenzijo, zlahka pripišemo tudi marsikateri drugi bolj pogosti bolezni, kot je sta na primer astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Pogosto se tako zgodi, da diagnosticiranje pljučne hipertenzije traja tudi več let, saj je pljučna hipertenzija tudi med osebnimi zdravniki relativno slabo poznana. Dolga doba od pojavitve simptomov do uvedenega ustreznega podpornega zdravljenja pa lahko močno vpliva na sam potek in napredovanje bolezni,« pojasnjuje Tadeja Ravnik.

Stojnico je na Prešernovem trgu obiskalo več kot 300 ljudi

13Stojnico je na Prešernovem trgu obiskalo več kot 300 ljudi.

Mimoidoči so lahko spregovorili z bolniki s pljučno hipertenzijo in za nasvet, kako naprej v primeru simptomov, vprašali tudi zdravnici specialistki as. dr. Polono Mlakar in doc. dr. Barbaro Salobir, vodilni na področju obravnave pljučne hipertenzije v Sloveniji.

12Polovica obiskovalcev se je preizkusila tudi v prilagojenem šest-minutnem testu hoje za zdrave osebe, s katerim si posameznik lažje predstavlja, kako je dihati s pljuči bolnika s pljučno hipertenzijo.

Dihanje bolnika je namreč skoraj enako dihanju zdravega človeka z nosno ščipalko in dvema slamicama v ustih. S tem otežimo dovod kisika v pljuča, zato se posameznik hitreje zadiha in zmore manj fizičnega napora.

Izjave posameznikov, ki so preizkusili prilagojeni šest-minutni test hoje

8
Lena Gabršček

»Res zanimiv preizkus. Največjo krizo sem imela na začetku hoje, ker nisem bila navajena tega občutka, da enostavno ni zraka. Kot da bi me zgrabila panika. Potem sem poskusila dihati bolj počasi in res globoko vdihniti. Skozi celoten test hoje tudi nisem mogla povsem izdihniti zraka iz pljuč in sem bila zato čedalje bolj zadihana.  Si težko predstavljam, da bi človek lahko bil športno aktiven na neki vrhunski ravni s takšno boleznijo,« osebno izkušnjo šest-minutnega testa hoje povzema Lena Gabršček, paraolimpijka in kapetanka reprezentance v odbojki sede na prihajajočih olimpijskih igrah v Parizu.

4
Anže Bašelj

»Res je izredno težko. Največje izzive sem imel z vdihom zraka v pljuča. In če pomislim, da smo tukaj na poligonu hodili po ravnem in le nekaj minut … kako težko mora biti bolnikom pri kakšnih aktivnostih, hoji v hrib… Jaz sem že po teh nekaj minutah popolnoma izgubil občutek za pravilno dihanje,« izkušnjo opisuje športni novinar na RTV Slovenija in napovedovalec Anže Bašelj.

»Žena ima diagnosticirano pljučno hipertenzijo in včasih mi je res nelogično, da mora počivati po recimo petih prehojenih metrih. Težko se preslikaš v kožo drugega, če sam nimaš težav. S tem testom pa res vsaj malo dobiš vpogled, kako je dejansko dihati bolnikom. Že samo gibanje je težko, brez da bi karkoli počel,« je po šest-minutnem testu hoje povedal mimoidoči obiskovalec dogodka Edi.

6
Gašper Kramar, Klara Čampa, Tadeja Ravnik

»Zelo je težko je dihati. Res je popolnoma drugačen občutek in sedaj morda nekoliko bolj razumem ljudi, ki se soočajo s to boleznijo. Zanimiva izkušnja, zagotovo,« šest-minutni test hoje povzema Gašper Kramar, vplivnež in nekdanji tekmovalec šova MasterChef.

77
Ana Maria Mitič

»Zelo sem hvaležna za svoja zdrava pljuča, ki so mi omogoča, da sem test naredila brez večjih težav. Verjamem pa, da nimajo vsi te sreče. Zato se mi res zdi pomembno, da se ozavestimo o pljučni hipertenziji,« izpostavlja stand up komedijantka in voditeljica Ana Maria Mitič.

Janković: Tovrstne dogodke v občini močno podpiramo

11
Tadeja Ravnik, Zoran Janković, Nina Kobler

Dogodek Vsak vdih šteje je obiskal tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

»Vse kar je v korist zdravju na občini močno podpiramo. Predvsem takšne ozaveščevalne dogodke radi gostimo tudi na Prešernovem trgu. Smo se pa s člani društva pogovarjali, da bi vse podobne ozaveščevalne akcije, tudi z drugimi akterji, združili v en dan tukaj na Prešernovem trgu,« je ob obisku stojnice Društva za pljučno hipertenzijo povedal ljubljanski župan Zoran Janković.

»Idejo zagotovo podpiramo tudi v društvu. Z veseljem se odzovemo in sodelujemo pri širši kampanji. Prav je, da takšne koristne informacije pridejo do čim več ljudi. Tudi zato se pri svojem delu in ozaveščanju že sedaj povezujemo z drugimi podobnimi društvi, ki so na tak ali drugačen način povezani tudi s pljučno hipertenzijo,« dodaja predsednica društva Tadeja Ravnik.

Dogodek Vsak vdih šteje bo v sredo tudi v Mariboru

Društvo podoben dogodek za ozaveščanje o bolezni in simptomih pljučne hipertenzije pripravlja tudi v Mariboru. Na mariborskem Glavnem trgu jih namreč lahko obiščete v sredo, 22. maja 2024, med 13. in 18. uro. Dogodka se bo udeležil tudi mariborski zdravnik Iztok Fošnarič, dr. med., spec. pnevmologije. Mimoidoči bodo lahko spregovorili z bolniki in člani društva ter se preizkusili v prilagojenem šest-minutnem testu hoje s slamicami.

(Avtor fotografij: Žiga Lovšin)

Dežela vzhajajočih prodajnih avtomatov: Kako si je Japonska podjarmila svet avtomatov?

0

Ni se težko spomniti vsaj enega področja, na katerem nas Japonci s svojo naprednostjo prekašajo. Kdor je vajen slovenskega javnega prevoza, bo doživel kulturni šok, ko gre na japonski vlak – in to že brez da bi doživel redko nekajsekundno zamudo, za katere na Japonskem izdajajo opravičila. Restavracijo s še tako slikovitim jedilnikom bodo Japonci nadvladali z izložbo natančnih plastičnih kopij jedi iz ponudbe. V trgovinah nimajo le hladilnikov, pač pa tudi hlajene in ogrevane police za napitke. Če pa trgovine po nekem čudežu tam ne najdeš, lahko v prodajnih avtomatih dobiš mnogo več kot le prigrizke.

Ulice, polne avtomatov

Close up of a hand paying 100 yen to get a drink in a japanese vending machine, jidouhanbaiki.
Foto: Ladanifer on iStock

Najstarejši približek prodajnega avtomata so izumili stari Egipčani in je služil prodaji blagoslovljene vode v templjih. Modernejša različica se je pojavila na Japonskem proti koncu 19. stoletja in je bila namenjena prodaji tobaka. Med prvimi podjetji, ki so v 20. stoletju v napravah videla možnost prodaje pijače, je bila seveda CocaCola.

Danes je na Japonskem več prodajnih avtomatov, kot je po svetu Slovencev. Navdušenje nad avtomatizacijo nam lahko pove veliko o japonski kulturi in tegobah, s katerimi se soočajo. Ljudi je preveč, delovne sile in prostora pa premalo. Marsikatera restavracija posluje s pomočjo avtomatov za naročanje, ki minimalizirajo potrebo po socialni interakciji. Ker avtomati zavzamejo malo prostora, obenem pa jih lahko en zaposleni vzdržuje več naenkrat, niti ni čudno, da jih je na Japonskem že nekaj čez pet milijonov.

Nekateri kupce vabijo celo z loterijo (ne veš, kateri izdelek prejmeš ob nakupu). A večina ima že sama po sebi tako zanimivo ponudbo, da je presenečenje povsem odveč.

Tokyo, Japan - Mar 15, 2019: Woman wearing face mask walking past row of vending machines in Tokyo
Foto: ymgerman iz iStock

Sveže sadje

Avtomati s sadjem niso nič neobičajnega. V njih so na Japonskem pakirana jabolka, banane in drugo sadje.

Igrače v kapsulah

Igračke ali figurice v prozornih kapsulah so japonska specifika. V mestih so cele vrste avtomatov s temi kapsulami povsem običajen pojav. Pravi raj za vsakogar, ki pri kinder jajčku ne mara čokolade.

Kyoto, Japan, August 16, 2019 – Row of gashapon vending machines selling capsule toys related to cartoons and manga characters
Foto: font83 iz iStock

Torta v pločevinki

Avtomat, ki prodaja kose torte, si morda že videl. Za še slajšo izkušnjo se lahko japonski avtomati pohvalijo z izložbo monoporcijskih tortic v prozornih pločevinkah. Med okusi je vse od čokolade in vanilije do matche, tiramisuja, jagod in manga.

Ribja jušna osnova

Manj kot sadnih avtomatov smo vajeni takih, ki jim izložbo krasi le en izdelek – ribja jušna osnova. Nepozorni turist, ki kulinarično sestavino zamenja za napitek, se nam res lahko smili.

Japanese soup stock full of umami
Foto: kazoka30 iz iStock

Hamburgerji in sendviči

Avtomati na Japonskem nudijo tako raznovrstne burgerje, ki so lahko vnaprej pripravljeni v bližnjih restavracijah, kot hladne in tople sendviče. Obrok je zapakiran v papirnato embalažo.

Cigarete

Za paket cigaret lahko kot turist na Japonskem zaviješ v bližnjo trgovino, ki jih v mestih ne primanjkuje. Nakup na avtomatu je omogočen samo domačinom, ki zanj potrebujejo vozniški izpit ali taspo kartico (»tobacco passport«).

Takayama, Japan - April 8, 2019: Automatic vending machine outdoors outside on street selling smoking cigarettes by Japan Tobacco company called Mevius and Seven Stars packs at night
Foto: krblokhin iz iStock

Govedina wagyu

Vrhunski rezi govedine wagyu so tako cenjeni, da marsikomu zanje ni odveč prepotovati svet in odšteti od sto evrov (ali po več deset tisoč jenov) dalje. Kakovostni kosi mesa so dostopni tudi na prodajnih avtomatih.

Topli, hladni in mlačni napitki

Na Japonskem te tako v trgovinah kot na avtomatih pričaka ponudba kavnih, gaziranih, alkoholnih in drugih napitkov raznih temperatur. Znamke, ki jih srečamo pri nas, tam prodajajo posebne linije izdelkov. Odločiš se lahko za vse od breskove kokakole do bananinega mleka. Tudi značilno slivovo žganje, sake, s paleto okusov polni izložbe avtomatov.

TOKYO, JAPAN - MAY 29, 2016: Vending machines in Tokyo, Japan. Japan is famous for its vending machines, with more than 5.5 million machines nationwide.
Foto: segawa7 iz iStock

Spodnjice

Blagor tistemu, ki lahko iz misli izbriše novico o japonskih avtomatih, ki prodajajo rabljene spodnjice. Na srečo ti niso zakoniti. Pa vendar – kdor ne razume japonščine in naleti na avtomat s spodnjicami, naj raje ne tvega.

Kravate, sveže rože in vse za zmenek

Vsakemu, ki zadnjo minuto lovi malo uglajenosti in prestiža, se japonski prodajni avtomati nastavljajo z izložbami kravat vseh barv in vzorcev, svežimi rožami in celo kaviarjem. Če te pri tem opravku zaloti slabo vreme, lahko celo naletiš na avtomat z dežniki. Kriza rešena.

Bouquets of colorful flowers in small cells. Self-service vending machine. A gift for the holidays of the eighth of March, mothers ' day, Valentine's Day
Foto: Alena Shauk iz iStock

Prigrizki iz žuželk

Prigrizki iz insektov so trajnostna in beljakovin polna opcija za vse, ki jih pri tem ne ustavlja odpor do žuželk. V azijskih državah niso nič neobičajnega. Ličinke, kobilice ali ocvrti hrošči so na voljo v specializiranih avtomatih s prigrizki.

Personalizirani žig

Žigi »hanko« so v deželi vzhajajočega sonca v vsakdanji rabi pri podpisovanju dokumentov. Naprodaj so tudi prek prodajnih avtomatov. Če vidiš izložbo polno štampiljk z različnimi pismenkami, si našel odličen spominek.

Tokyo,Japan-July 30, 2020: Varieties of Personal Seals or Hanko used in Japan
Foto: TokioMarineLife iz iStock

Največji vulkanski izbruhi v zgodovini, ki so postali legende

0

Vulkani so med najbolj fascinantnimi in uničujočimi naravnimi pojavi na našem planetu. Njihovi izbruhi lahko povzročijo ogromne spremembe v pokrajini, podnebju in celo v zgodovini človeštva. Tukaj so najbolj legendarni vulkanski izbruhi v zgodovini.

Izbruh Vezuva leta 79 n. št.

Izbruh Vezuva leta 79 n. št. je eden najbolj znanih vulkanskih izbruhov v zgodovini. Ta katastrofalni dogodek je popolnoma uničil rimski mesti Pompeji in Herkulaneum ter terjal življenja več tisoč ljudi. 24. avgusta leta 79 n. št. je Vezuv izbruhnil z ogromno močjo, sproščajoč oblak pepela, plina in kamenja, ki je pokril okoliška območja. Eksplozija je bila tako silovita, da je oblak dosegel višino več kilometrov, padanje vulkanskega pepela pa je trajalo več dni. Mesti Pompeji in Herkulaneum sta bili pokriti z več metri vulkanskega pepela in plovca, kar je povzročilo smrt številnih prebivalcev in ohranitev mest v izjemnem stanju, kot jih vidimo danes.

Izbruh Vezuva je pustil trajen vtis v zgodovini in arheologiji, saj so izkopanine Pompejev in Herkulaneja postale pomemben vir informacij o življenju v starem Rimu. Ohranitev teh mest nam omogoča vpogled v vsakdanje življenje, arhitekturo in kulturo starih Rimljanov.

A Day in Pompeii - Full-length animation

Izbruh Krakatoe leta 1883

Izbruh Krakatoe leta 1883 je eden najbolj eksplozivnih in smrtonosnih vulkanskih izbruhov v zgodovini. Nahaja se med otokoma Java in Sumatra v Indoneziji. 26. in 27. avgusta 1883 je eksplozija Krakatoe dosegla vrhunec, pri čemer je bila moč eksplozije tako velika, da so jo slišali več kot 3000 kilometrov stran. Eksplozija je sprožila valove cunamija, ki so se razširili po vsem svetu, pri čemer so valovi dosegli višino do 30 metrov.

Več kot 36.000 ljudi je umrlo zaradi izbruha in cunamija, ki ga je povzročil. Vulkan je izbruhnil toliko pepela, da je zatemnil nebo in vplival na podnebje po vsem svetu. Tudi temperatura je padla, kar je povzročilo hladnejše poletje naslednje leto.

Krakatoa Eruption Real Sound (1883)

Izbruh Santorinija (Thera) okoli 1600 pr. n. št.

Izbruh Santorinija, znan tudi kot izbruh Thera, je eden največjih vulkanskih izbruhov v človeški zgodovini. Ta izbruh je imel pomemben vpliv na minojsko civilizacijo in je morda prispeval k mitom o Atlantidi. Izbruh se je zgodil približno leta 1600 pr. n. št. Velika eksplozija je povzročila kolaps vulkanskega stožca in ustvarila kaldero, ki jo danes poznamo kot otok Santorini.

Izbruh je povzročil uničujoče cunamije in padanje pepela, ki je prizadelo minojska naselja na Kreti in drugih bližnjih otokih. Minojska civilizacija je utrpela hude izgube, kar je morda prispevalo k njenemu propadu. Santorini je danes priljubljena turistična destinacija, a njena zgodovina nas opominja na moč vulkanov in njihov vpliv na civilizacije. Arheološka izkopavanja so razkrila ostanke minojske kulture, pokrite s plastmi vulkanskega pepela, ki pričajo o obsegu te katastrofe.

DEADLY Volcano Beneath Santorini | Countdown to Armageddon | History

Izbruh Tambore leta 1815

Izbruh Tambore leta 1815 na indonezijskem otoku Sumbawa je bil največji vulkanski izbruh v zgodovinskem času. Njegove posledice so se čutile po vsem svetu. Izbruh se je zgodil 10. aprila 1815 in je bil ultra-Plinijski tip izbruha, kar pomeni, da je bil izjemno eksploziven. Eksplozija je izbruhnila okoli 150 kubičnih kilometrov materiala v atmosfero, kar je povzročilo ogromno uničenje na lokalni ravni in globalne podnebne spremembe.

Več kot 71.000 ljudi je umrlo zaradi izbruha in njegovih posledic, kot so lakota in bolezni, ki so sledile uničenju pridelkov. Leta 1816 je bilo znano kot »leto brez poletja« zaradi globalnega hlajenja, ki ga je povzročil vulkanski pepel v atmosferi. Temperatura je padla po vsem svetu, kar je povzročilo neuspehe pridelkov in lakoto v mnogih regijah.

1815 Eruption of Mount Tambora

Izbruh Vezuva leta 1631

Vezuv je imel še en uničujoč izbruh leta 1631, ki je ponovno pokazal svojo smrtonosno moč in prizadel na tisoče ljudi. 16. decembra 1631 je Vezuv izbruhnil z veliko silo, ki je povzročila tokove lave, pepela in plina. Izbruh je trajal več dni, pri čemer je povzročil obsežno uničenje na okoliškem območju.

Več kot 4.000 ljudi je umrlo, številna mesta in vasi so bila uničena ali močno poškodovana. Izbruh je uničil polja in pridelke, kar je povzročilo dodatno trpljenje prebivalcev zaradi lakote. Izbruh leta 1631 je bil opomnik, da je Vezuv še vedno aktiven in nevaren vulkan, ki ogroža prebivalce okoliških območij.

Tavel experiences in Naples, Italy
Foto: Georgezsiga iz iStock

Izbruh Svete Helene leta 1980

Izbruh Svete Helene v ZDA leta 1980 je eden najbolj dokumentiranih vulkanskih izbruhov moderne dobe. Ta izbruh je dramatično spremenil pokrajino in prinesel nova spoznanja o vulkanologiji. 18. maja 1980 je ‘Mount St. Helena' izbruhnil z bočno eksplozijo, ki je uničila velik del gore in okoliškega gozda. Eksplozija je bila tako silovita, da je oblak pepela dosegel višino več kot 24 kilometrov.

57 ljudi je umrlo, uničenih je bilo 250 domov, 47 mostov, 24 kilometrov železnic in 298 kilometrov cest. Izbruh je povzročil tudi obsežne ekonomske izgube, saj je uničil naravne vire in infrastrukturo. Postal je pomemben študijski primer za vulkanologe in pokazal, kako hitro in dramatično se lahko vulkani spremenijo. Ta dogodek je tudi prispeval k razvoju novih metod spremljanja in napovedovanja vulkanskih izbruhov, kar je izboljšalo varnost prebivalcev na ogroženih območjih.

Mount St. Helens: How the Worst Volcanic Eruption in US History Unfolded

Izbruh Pinatuba leta 1991

Izbruh Pinatuba leta 1991 na Filipinih je bil eden najmočnejših izbruhov 20. stoletja in je imel pomembne globalne podnebne posledice. 15. junija 1991 je Mount Pinatubo izbruhnil z ogromno silo, sproščajoč velike količine pepela in žveplovega dioksida v atmosfero. Oblak pepela je dosegel višino več kot 35 kilometrov in se razširil po vsem svetu.

800 ljudi je umrlo zaradi izbruha in njegovih posledic, kot so kolapsi streh zaradi teže pepela, bolezni in izselitve. Globalna temperatura je zaradi vulkanskega pepela padla za približno 0,5 °C v naslednjih letih. Izbruh je povzročil tudi spremembe v padavinah in prinesel ekstremne vremenske razmere v različnih delih sveta. Pinatubo je opomnil svet, kako lahko vulkanski izbruhi vplivajo na globalno podnebje in kako pomembno je spremljanje aktivnih vulkanov.

Eruption of Mount Pinatubo 1991

Izbruh Eyjafjallajökulla leta 2010

Izbruh Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 je bil sicer manj smrtonosen, a je povzročil velike motnje v mednarodnem letalskem prometu. 14. aprila 2010 je vulkan izbruhnil pod ledenikom, kar je povzročilo obsežno taljenje ledu in sprostitev pepela v atmosfero. Oblak pepela se je razširil po Evropi in povzročil odpoved na tisoče letov.

Zaradi pepela, ki se je razširil po Evropi, je bilo odpovedanih na tisoče letov, kar je prizadelo milijone potnikov in povzročilo milijardne gospodarske izgube. Letalski promet je bil močno moten, kar je vplivalo na globalno trgovino in potovanja. Izbruh Eyjafjallajökulla je opozoril na ranljivost sodobne infrastrukture in potrebe po učinkovitem spremljanju vulkanskih aktivnosti. Prav tako je ta dogodek spodbudil razvoj novih tehnologij in metod za napovedovanje vulkanskih izbruhov ter upravljanje z njihovimi posledicami.

Eyjafjallajökull 2010 eruption

Skrivnost najstarejše piramide na svetu ali kontroverzna najdba

0

Vsi ljubitelji kontroverz, prevar in zgodovine tokrat ne boste razočarani. Podali se bomo v Indonezijo, natančneje do vulkanske gore Gunung Padang, ki je morda najstarejša piramida na svetu!

Kontroverzne ugotovitve v Gunung Padangu bi lahko postavile na glavo vse, kar smo mislili, da vemo o prazgodovini. Če so najdbe resnične in verodostojne, bi to lahko pomenilo, da je ta piramida dokaz izgubljene tehnologije in civilizacije iz časa zadnje ledene dobe. Glede na to, kakšna so dognanja glavnih arheologov o razvoju človeške civilizacije, je jasno, zakaj so v preteklosti želeli utišati vse, ki so Gunung Padang bolj podrobno raziskovali. 

Odkritje Gunung Padanga 

Sodobna zgodba o Gunung Padangu se začne v poznem 19. stoletju, ko so nizozemski naseljenci prvič opazili mogočno piramido le štiri ure južno od Džakarte blizu vasi Karyamukti. Nizozemski zgodovinar Rogier Verbeek jo je leta 1891 opisal kot »zaporedje 4 teras, povezanih s stopnicami iz neobdelanega kamna, tlakovanimi s ploščatimi kamni in okrašenimi s številnimi ostrimi pokončnimi stebri iz andezita. Na vsaki terasi je majhna gomila, verjetno grob, obdana in prekrita s kamni ter na vrhu z dvema koničastima kamnoma«.

Random stones on megalithic sites, Gunung Padang, Cianjur, West Java, Indonesia
Je to delo človeških rok? Foto: Ade lukmanul Hakim iz iStock

Seveda pa je lokalno prebivalstvo za ta kraj vedelo veliko pred časom nizozemskega kolonializma. Lokalni prebivalci Gunung Padang častijo kot »goro razsvetljenstva« in še vedno izvajajo mistične obrede na tem kraju, ob vznožju katerega se nahaja tudi sladkovodni izvir. 

Skoraj stoletje so vodilni arheologi povsem ignorirali Gunung Padang. Toda leta 1979 je skupina bližnjih kmetov gori pritegnila več pozornosti. Kmalu je mesto postalo žarišče indonezijskih raziskovalcev in arheologov. 

Razdvojeni raziskovalci 

Od osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile v Gunung Padangu opravljene številne podrobne raziskave, vendar se raziskovalci še vedno ne strinjajo glede njegove starosti. Nekateri trdijo, da kamnite konstrukcije segajo v prvo tisočletje našega štetja, fragmenti lončenine z najdišča pa so datirani od 45 pr. Kr. do 22 po Kr.  

Drugi tabor pa verjame, da je Gunung Padang precej starejši. Leta 1982 je B.M. Kim najdišče datiral v čas od 300 do 2000 pr. Kr. Toda tudi te ocene so blage v primerjavi z najbolj šokantno oceno do sedaj. Najgloblje plasti Gunung Padanga so morda stare od 16.000 do 27.000 let! To bi pomenilo, da je Gunung Padang najstarejša piramida na svetu, nastanek pa sovpada v čas zadnje ledene dobe. 

Ta teorija temelji na delu geologa Dannyja Hilmana Natawidjaje in njegove multidisciplinarne ekipe znanstvenikov, arheologov in prostovoljcev. Od leta 2011 do 2014 so Natawidjaja in njegovi sodelavci izvedli številne terenske študije v Gunung Padangu, vključno z radarjem in radiokarbonsko analizo.  

Kako naj bi zgradili to ogromno piramido? 

Po besedah Natawidjaje podatki, ki podpirajo njihove ugotovitve, kažejo, da je piramida Gunung Padang nekoliko podobna torti s tremi plastmi, vsaka plast pa je bila zgrajena na tisoče let narazen. Pravi, da je bila najnovejša plast, znana kot Enota 1, zgrajena pred približno 3000 do 4000 leti. Naslednja najstarejša Enota 2 je bila zgrajena pred približno 7500 do 8000 leti. Najstarejši del strukture, Enota 3, bi lahko bil star celo od 16.000 do 27.000 let. To podpira raziskavo, ki jo je izvedel B. M. Kim, ki nakazuje, da piramida izvira iz let med 300 in 2000 pr.

Arrangement of stone at megalithic site, Gunung Padang, Cianjur, West Java, Indonesia
Kdo je v Gunung Padang pripeljal ogromne kamnite bloke? Foto: Ade lukmanul Hakim iz iStock

V svoji študiji iz leta 2023 je pojasnil, da je Gunung Padang več kot le terasasta gora. Gre za zapleteno strukturo, zakopano pod zemljo, ki vsebuje velike sobane in votle prostore. Datiranje z ogljikom kaže, da bi se lahko prvotna gradnja začela v zadnji ledeni dobi, v paleolitiku in je bila pozneje dodelana v holocenu ali neolitiku.

Glede na naše poznavanje človeške civilizacije bi to pomenilo, da je tako piramido lahko zgradila samo zelo napredna kultura. Odgovora na vprašanje, kako so piramido zgradili torej nimamo, morda pa lahko govorimo o izgubljeni starodavni tehnologiji. 

Spopad med dognanim in novimi podatki 

Če so resnične, ugotovitve v Gunung Padangu resnično spreminjajo vse, kar smo mislili, da vemo o tehnoloških zmožnostih ljudi v prazgodovini. Domnevno so bili takrat ljudje sposobni zgraditi le majhna, začasna bivališča iz lesa, kosti in živalskih kož. Še zdaleč pa ne megalitskih kamnitih struktur ali stopničastih piramid, ki so konkurenca celo piramidam v Egiptu.

Vse to se morda sliši noro, a podatki so podatki. Na tisoče velikih kamnitih plošč je bilo prepeljanih iz druge regije in mojstrsko obdelanih. Glede na raziskave, ki kažejo, da je ta struktura šestkrat starejša od piramid v Gizi, to odpira neskončno število vprašanj o tehnoloških dognanjih prazgodovinskih kultur.  

The Sphinx by the Pyramids of Giza in the desert of Egypt.
Velike piramide so verjetno mlajše! Foto: Anton Aleksenko iz iStock

Kje tiči resnica? 

Žal nihče zares ne ve. So pa zelo glasni nasprotniki teorije, da gre za delo človeških rok. Raziskovalec Univerze v Tarragoni Víctor Pérez je napisal podroben članek, v katerem je izpodbijal ugotovitve Natawidjaje, ker naj njegova ekipa in rezultati, ki so jih objavili ne bi bili verodostojni in potrjeni s strani neodvisnih arheologov in znanstvenikov. 

Drugo nasprotujoče mnenje prihaja od profesorja Sutikna Bronta iz Centra za geološke raziskave v Indoneziji. Verjame, da je Gunung Padang vrh vulkana in ne starodavna piramida. Tudi različno stari sedimenti zemlje v okolici Gunung Padanga naj ne bi bili delo človeških rok, temveč vulkanske aktivnosti. Vi pa presodite sami.