Ko govorimo o najemni pogodbi, gre v večini primerov za najem stanovanja, čeprav se lahko sklepa za razne premičnine in nepremičnine. Je pravni dokument, ki določa pogoje najema ter pravice in dolžnosti tako najemnika in najemodajalca. Z njim se vzdržuje pravna varnost najemnika in najemodajalca.
Kaj mora vsebovati najemna pogodba?
Ključni elementi, ki sestavljajo najemno pogodbo, so navedeni v Stanovanjskem zakonu. To so v prvi vrsti:
opis stanovanja, lega, površina, struktura, komunalna opremljenost, leto zgraditve ter način uporabe stanovanja;
identifikacijska oznaka iz katastra stavb;
ime in priimek lastnika, davčna številka lastnika, ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje;
odpovedni razlogi, ki jih določa 103. člen tega zakona;
vrsta najema po kategorijah najemnih stanovanj;
določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe;
višina najemnine ter način in roki plačevanja;
način plačevanja in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo na stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški) ter stroški za obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe (skupni obratovalni stroški);
določbe o načinu uporabe stanovanja ter na kakšen način in v kakšnih časovnih razdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo stanovanja;
čas trajanja najemnega razmerja, če se stanovanje oddaja za določen čas;
način predaje stanovanja.
Opredeljeni so lahko tudi drugi pogoji in pravila, ki jih stranki želita vključiti v pogodbo.
Ali je najemna pogodba lahko ustna?
Stanovanjski zakon določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena pisno in v določenih primerih notarsko overjena. Tudi zaradi obojestranske pravne zaščite je pisna pogodba bolj ustrezna. Sklene se lahko za določen ali nedoločen čas.
Katere so dolžnosti najemojemalca po sklenitvi pogodbe?
Kot najemnik si dolžan za stanovanje skrbeti, plačevati najemnino in ga uporabljati v skladu z najemno pogodbo, lastnik pa ga mora vzdrževati in odgovarjati za stvarne napake.
Kar se tiče najemne pogodbe, je priporočljivo, da jo hraniš vsaj, dokler v najemni enoti bivaš. Ker določa pogoje bivanja, se jo splača hraniti doma, da lahko dostopaš do nje kadarkoli in se tako izogneš morebitnim nesporazumom.
Življenjski slog otrok se je med korono povsem obrnil na glavo. Zjutraj so dlje spali, saj se jim ni mudilo v šolo. Še več časa so preživeli med zasloni in bili manj telesno dejavni, saj so tudi vse interesne in športne dejavnosti v tem obdobju odpadle. A življenje se je vendarle vrnilo v normalne tirnice. Vprašanje pa je, kakšne dolgoročne posledice je to nenavadno obdobje pustilo na najmlajših. Prof. dr. Maroje Sorić, prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so z raziskavo želeli odgovoriti prav na to vprašanje.
Velik upad telesnih zmogljivosti, ne glede na težo in spol
Raziskava, ki so jo pred kratkim objavili tudi v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe, je temeljila na podatkih slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit). Preučili so vzorec 41.330 otrok iz vse Slovenije v starosti 5 do 17 let, pri čemer so primerjali več komponent telesne zmogljivosti: moč, koordinacija, gibljivost in srčno-žilna vzdržljivost. Primerjali so meritve, ki so nastale v letih od 2019 do 2022.
Trende so razdelili po spolu in primerjali glede na stopnjo prehranjenosti otrok. Ugotovili so, da se je telesna zmogljivost otrok in mladostnikov med 2019 in 2020 močno znižala ne glede na njihovo predhodno telesno maso. Kljub vsemu so otroci z nižjo telesno maso očitno utrpeli manjšo škodo: največji upad zmogljivosti so namreč opazili pri otrocih z običajno in prekomerno težo.
Izboljšanje, a nikakor povrnitev v osnovno stanje
Od leta 2020 do 2022 se je telesna zmogljivost vseh skupin nekoliko izboljšala. Vseeno je skoraj v vseh skupinah ostala precej nižja kot 2019 oziroma pred korono. Edina izjema so dečki z debelostjo, pri katerih se je stanje nekoliko izboljšalo. Največje poslabšanje so zabeležili pri srčno-dihalni vzdržljivosti, moči nog, moči upogibalk trupa in moči rok ter ramenskega obroča. To pomeni, da posledice protikoronskih ukrepov še zdaleč niso minile in jih žal močno občutijo ravno otroci.
Rezultati zahtevajo ukrepanje
Raziskovalci so v članku opozorili tudi na nujne intervencijske pobude, ki bi mladim omogočile dovolj priložnosti za gibanje. Ker so upad zmogljivosti opazili v vseh skupinah, morajo tudi rešitve vključevati celotno populacijo. Ob tem so predlagali tudi intervencije, ki bi bile prilagojene posebnim skupinam otrok, s poudarkom na najranljivejših. To so dekleta s prekomerno telesno maso ali debelostjo. Potrebno je vključiti širok nabor pobud, med drugim spodbujanje prijetne telesne dejavnosti, zdravih prehranjevalnih in spalnih navad ter uvedba ukrepov za zmanjšanje sedečega časa in časa, ki ga mladi preživijo pred zaslonom.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je sliko Zemlje iz 6000 kilometrov oddaljenega satelita TRISAT-R izbrala kot Technology image of the week na svojem spletnem mestu. Gre za prvi posnetek Zemlje s tako majhno kamero.
TRISAT-R je misija slovenskega satelita
TRISAT-R je misija slovenskega nano satelita, ki so ga Univerza v Mariboru, SkyLabs in ESA 13. julija 2022 izstrelili v srednjo Zemljino orbito na višino 6000 kilometrov z nosilno raketo VEGA-C. Na krovu satelita je več znanstvenih instrumentov namenjenih spremljanju ionizirajočega sevanja.
Satelit TRISAT-R neprekinjeno leti skozi osrčje ionosfere in notranjega Van Allenovega sevalnega pasu. Misija je z več programskimi posodobitvami dosegla stabilno delovanje. Satelit tako dnevno zagotavlja uporabne podatke o sevanju. Misija TRISAT-R s svojim več kot 16 mesečnim uspešnim delovanjem prikazuje, kako je mogoče uporabiti izjemno miniaturno in energijsko učinkovito tehnologijo v obliki stroškovno učinkovitih nano-sond za spremljanje okolja v realnem času. Podatki lahko služijo za aplikacije, kot je spremljanje vesoljskega vremena, kar nam odpira povsem nov pogled, ki presega tradicionalno oddaljeno opazovanje Zemlje.
Prvi posnetek Zemlje skozi objektiv kamere v velikosti 2 mm Foto: on esa
Kramberger z dodatnimi pojasnili
»Samo predstavljajte si, da je izjemno miniaturna kamera, velika manj kot dva kubična milimetra, na krovu satelita TRISAT-R, ki kroži v srednji Zemljini orbiti na višini 6000 km, naredila fotografijo izjemno velikega objekta – našega prelepega planeta Zemlje,« pove dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs.
Kamera, ki je nameščena na satelitu TRISAT-R Foto: on trisat
»Na krovu satelita sta dve miniaturni kameri, ki služita kot tehnološki demonstraciji uporabe visoko miniaturne tehnologije slikanja, za namen naših prihodnjih raziskav in razvoja najsodobnejših sistemov za določanje in nadzorovanje usmerjanja satelitov. Medtem ko je bil naš glavni cilj eksperimenta zajemanje učinka črnega sonca, ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca, nam je uspelo posneti tudi to osupljivo fotografijo našega planeta Zemlja,« pojasnjuje dr. Iztok Kramberger in dodaja, da je fotografija izjemno nizke ločljivosti, saj miniaturne kamere niso namenjene slikanju ali oddaljenemu opazovanju Zemlje, obenem pa satelit za svoje usmerjanje uporablja zgolj nizko energijsko aktivno krmiljenje magnetnega momenta in posledično je težko doseči boljše usmerjanje.
»Obe miniaturni kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez kakršne koli zaščite. Tako nam ni le uspelo načrtati in izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano polprevodniško krizo, ampak uspešno demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih,« zaključi dr. Iztok Kramberger in doda: »Z ustvarjanjem novih prebojnih tehnologij in tehnološkega razvoja ter ohranjanjem znanja v Sloveniji, zagotavljamo trajnostni razvoj tako z znanstvenega, izobraževalnega kot gospodarskega vidika.«
Zaključil se je 34. Liffe, ki je tudi letos navdušil z izborom filmov. Predvajanih je bilo 88 celovečercev in 14 kratkih filmov, na sklepni prireditvi pa so bile podeljene tudi vse nagrade. Kateri filmi so prejemniki nagrad in kateri filmi so prejeli najvišje ocene občinstva?
Največ zanimanja za film Varuhi formule o »srbskem Černobilu«
Največ zanimanja na 34. Liffu je bilo za filme Varuhi formule, Nesrečna bitja, Srečno naključje, Daaaaaali!, Interesno območje, Okus strasti, Popolni dnevi, Rdeče nebo, Priscilla in Vsi mi tujci.
Na Liffu je bilo na ogled 88 celovečernih in 3 sklopi kratkih filmov iz 47 držav:
Alžirija, Argentina, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Butan, Češka republika, Čile, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Iran, Irska, Italija, Japonska, Kanada, Kitajska, Kolumbija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Španija, Srbija, Švedska, Švica, Tajvan, Turčija, Ukrajina, VB, ZDA.
Prikazani so bili na 296 projekcijah, od tega 24 v Mariboru, 8 v Celju in 10 v Novem mestu.
Mlade Kinotripovce najbolj navdušil film Sladki vzhod
Mladinska žirija Kinotrip bo tudi letos v ospredju našega poročila festivala Liffe, saj so sestavljajo mladi. Žirija v sestavi: Tjaša Hafner, Izak Kabir Khan, Anej Košorok, Lara Matos in Anais Vrtunski je nagradila film Sladki vzhod (The Sweet East) režiserja Seana Prica Williamsa.
Pri tem je žirija obrazložila: »Izmed petih nominiranih filmov za Kinotripovo nagrado mladinskega občinstva nas je najbolj prepričala odisejada družbenih ekstremov, ki nas je s svojim dinamičnim ritmom posrkala vase in zalučala v politični kaos Združenih držav Amerike. Film pa v opozarjanju na družbeno neenotnost, razdrobljenost in nevarnost ideologij obenem tudi presega geografske meje. Referenčno bogati film ceste pravljičnih razsežnosti nas je očaral s svojo sanjaško vizualno ravnjo, ki vodi v absurde, béga in preizprašuje pogled občinstva, skozenj pa družbo – nas same. Osupnili sta nas brezkompromisna satira in ironija, polna karikiranih likov. Film neizprosno kritizira vse, kar mu pride pod roke, in hkrati ničesar – niti samega sebe ne jemlje resno.«
Nagrada Vodomec odšla v roke filmu Tri tisoč oštevilčenih opek
Vodomec je nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izbiri mednarodne žirije. Sestavljali so jo Agron Domi, Luis Fulvio Baglivi in Iza Strehar, ki se je podpisala tudi pod scenarij filma Poslednji heroj, ki se predvaja v slovenskih kinih.
Obrazložitev žirije: »Žirija nagrado poklanja črni komediji z razgibano filmsko pripovedjo in izvirnim scenarijem, ki bo v izziv gledalcem z različnimi predsodki.«
Tri tisoč oštevilčenih opek z glavno nagrado na 34. Liffu
Nagrada za najboljši kratki film – Dežela gora
Žirija v sestavi Petja Labović, Jelena Maksimović in Milan Šimanek je nagrado za najboljši kratki film podelila filmu Dežela gora (The Land of Mountains) režiserke Olge Kosanović. Pri tem je svojo izbiro obrazložila takole: »Ker je s svojo preprostostjo in navzočnostjo v nas vzbudil empatijo. Z bližnjimi posnetki, ki so nas globoko pretresli, in igralci, ki so se zlili s svojo vlogo.«
Posebna omemba tudi za film Ostuden (Hideous) režiserja Yanna Gonzalesa
Nagrada FIPRESCI filmu Lola
FIPRESCI, nagrado mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je prejel film Lola režiserja Andrewa Leggeja. »Ambiciozen, inovativen in čustven prvenec, ki gledalca navduši s pogumnim in drznim vizualnim slogom, prevzemajočo pripovedjo in domiselno uporabo arhivskih posnetkov, ob nagovarjanju globokih etičnih dilem,« so zapisali v obrazložitvi.
Film Lola navdušil žirijo FIPRESCI
Art kino mreža Slovenija nagradila Štiri male odrasle
Žirija Art kino mreže Slovenije v sestavi Kaje Čop, Gregorja Janežiča in Luke Vidica je nagradila film Štirje mali odrasli (Four Little Adults) režisersle Selme Vilhunen. »
Film Štirje mali odrasli nam s premišljenim prepletanjem med dramo in komedijo prikaže, kaj se zgodi, ko ljubezenski trikotnik postane kvadrat. Prevzame nas s pestro paleto likov, komičnimi zapleti in z dramatičnimi trenutki skorajšnjega razkroja odnosov, kljub vsemu pa spretno pripelje k varnemu, nekoliko idealističnemu koncu. Film, v katerem je glavno vodilo iskrena ljubezen in ruši koncept monogamnega partnerstva, odlikuje odlična glavna igralka, podprta z izjemnimi soigralci, osvetlitvijo, fotografijo in glasbo. Vsi elementi skupaj gradijo atmosfero filma in ga sestavijo v koherentno celoto, ki ostane v mislih gledalca še dolgo potem, ko ta zapusti kinodvorano,« so zapisali v obrazložitvi.
Kaj je o Liffe filmih povedalo občinstvo?
Med 26 filmi, ki jih je ocenjevalo občinstvo, je najvišjo povprečno oceno dobil film Poljubi prihodnost – U2 v Sarajevu režiserja Nenada Čičina-Šaina. Prejel je zavidanja visoko povprečno oceno 4,93.
https://liffe.si/sl/o-liffu/nagrajenci Foto: on liffe
Kot je nekoč pel Oliver Cheatham: »Rad se zabavam … Vsi se radi zabavajo.« Le da to ni res, kajne? Vsi se ne zabavajo radi. Včasih nas zna presenetiti, koliko ljudi prizna, da sovražijo zabave. Precej težko je najti koga, ki bi sam priznal, da se rad zabava, zlasti od pandemije naprej.
Pa vendar duh zabave živi naprej. Ljudje še naprej prirejajo rojstnodnevna srečanja, gostijo večere (čeprav ne znajo izgovoriti besede »soiree«) in vztrajajo pri delovnih izhodih, na katere nihče noče iti, razen ljudi, ki jih tam nihče noče. Včasih ne vem, zakaj si to delamo. In to mora biti dobro – sicer bi bila naša življenja samo delo, dom in zasloni. Če gledamo tako, so morda zabave edini ostanek človeškosti, ki nam je ostal. Boriti se moramo za svojo pravico do zabave – z zaupanjem. To je pravi način.
Bodi prijazen do sebe in drugih
Ker v zadnjih nekaj letih več mesecev ni bilo družabnih dogodkov, ni presenetljivo, da se nekateri med nami počutijo nekoliko neučakane. Psihoterapevtka Philippa Perry pravi: »Na družabnost gledam kot na mišico – med pandemijo je veliko te mišice atrofiralo in se še vedno ni vrnila v stanje pred blokado. Osebno me je šokiralo, koliko socialnih mišic sem izgubila. Bog ve, kako se mora počutiti nekdo, ki se še vedno oblikuje kot oseba in je običajno tako ali tako sramežljiv.« Daj si nekaj časa, da si mišice opomorejo.
Staromodni nasvet »bodi dober gost« se nikoli ne izjalovi. Kako lahko postaneš koristen? Kaj bi želela vaša babica, da narediš? Nalij pijačo. Odnesi plašče. Razdeli prtičke. Oblazini blazine. Odpri, ko zvoni pri vratih. Fotografiraj. Poskusite sprejeti idiotizem, ki je majhen pogovor. (»Si danes prišel daleč?« »Ali vam lahko prinesem nekaj oliv? Ali morda indijske oreščke?«)
Nihče ne mara prilizovalcev. Razen če si gostitelj zabave, ki je pravkar kupil 50 zabojev šampanjca in tri ure jokal nad »enostavno sestavljenimi« kanapeji s krekerji Ritz, ki se ne držijo skupaj: potem imaš rad prilizovalce. David Carter, notranji oblikovalec in izredni gostitelj zabav, pravi: »Če nikogar ne poznate, je trik v tem, da ugotovite, kdo so gostitelji.« Nato se »predstavite, zahvalite, da so vas povabili, nato pa jih navdušeno pohvalite za njihov dom, obleko, nakit, pričesko … pravzaprav za vse, za kar so očitno porabili veliko časa ali denarja. V trenutku vas bodo navdušeno predstavili svojim najbližjim prijateljem.«
Obstaja nova različica »pitja pred zabavo« (pitje pred zabavo ali pred odhodom od doma): dovoljeno je le eno pitje pred zabavo. Alice Lascelles, avtorica knjige The Cocktail Edit, pojasnjuje: »Moja najljubša pijača na zabavi je pred zabavo. Malo ledenega martinija, ki ga zmeša moj mož, ali kozarec gazirane pijače, ki jo nalijem jaz.« Naslednje navodilo je tisto, ki je ključnega pomena. »Včasih je to edina alkoholna pijača, ki si jo želim ali jo potrebujem ves večer.« Ponovimo: edina alkoholna pijača ves večer. Če bi to zmogli vsi, bi bilo manj družbenega pritiska zaradi nenehnega pitja, kar bi bilo za vse prijetnejše. Drugi previdnostni nasveti glede alkohola vključujejo: ljudem povej, da ne moreš piti, ker imaš posebno hudo okužbo sečil. Nihče te ne bo več spraševal.
Imej cilj. Najboljši razlog za obisk zabave je navezovanje stikov in medsebojno povezovanje ljudi, pravi Truda Spruyt, ljubiteljica zabav in izvršna direktorica v agenciji za odnose z javnostmi Four Communications. Organizirala je zabave s poslikanimi sloni in cvetnimi listi vrtnic, ki so padali s streh (hvala bogu, ne obratno), in organizirala »suhe« dogodke v velikem obsegu, med drugim za mednarodno nagrado za arabsko leposlovje. Njen najboljši nasvet? »Poiščite ljudi, ki so samostojni, in se z njimi pogovorite. Postavite veliko vprašanj. Ljudje bodo lažje govorili o sebi in zagotovo boste izvedeli kaj zanimivega.«
Naj te ne bo sram, če se občasno izogibaš družabnim dogodkom. Če pa se boš za to zavestno odločili, potem to zadržite zase, saj nihče ne bo cenil, če mu boš povedal, da ne boš prišel na njegovo zabavo, ker v tem ne vidiš smisla. Preveč zlahka domnevamo, da imajo zabave neko posebno družbeno ali poklicno korist, ne da bi imeli dokaze, da je to res. Razmisli, zakaj se izogibaš zabavam. Ali res ne želiš iti na zabavo? V tem primeru: v redu. Ali pa te je le malo strah? V tem primeru je to slab izgovor, saj se vsakdo malo boji vsega, če smo iskreni, in del odraslosti je tudi to, da delaš družbo drugim, medtem ko se vsi bojimo, kako stresno je življenje.
Dobro poznavanje morebitne temperature na dogodku je zelo podcenjena življenjska spretnost. »Nič ni hujšega, kot da se v togih oblačilih počutiš lepljivo,« pravi stilistka in umetnica Yvadney Davis. »Ženske naj si izberejo ohlapno maksi obleko v igrivi barvi ali s potiskom, ali pa hlače s širokimi nogami in čvrsto srajco. Vse to kombinirajte z izstopajočim nakitom, sončnimi očali in za dodaten pridih z ventilatorjem.« Moški naj namesto kavbojk in majic izberejo platnene srajce in chinos. Davis dodaja: »Imam posebno strast do slamnatih klobukov, ki so elegantni, a tudi praktični.«
Stajanje na zabavah je lahko neskončno. Načrtuj svojo obutev ob upoštevanju tega smrtonosnega dejstva. »Čevljev običajno ne prilagajam obleki, saj se mi zdi, da je to preveč izumetničeno,« pravi stilistka Nicola St Louis. »Rada imam nepričakovane barvne odtenke. Ali pa čevljev z visoko peto. Za tiste, ki se radi izogibajo petam, priporočam markantne ribiške sandale – po možnosti z dragulji. Kurt Geiger izdeluje odlične sandale.« Za moške St Louis pravi ne japonskem in da elegantnim čevljem Birkenstocks. »Ali pa platnene nizke čevlje z nevidno nogavico.«
Nikogar ne zanimajo pravila oblačenja (tudi če obstajajo).
Pred kratkim sem bil na dogodku, na katerega je ena od gostij prišla v črnem in mislila, da je »spregledala obvestilo«, ker so bili vsi ostali v barvnih oblačilih. Vendar ni bilo nobenega obvestila. Vse je bilo v njeni glavi. Kaj pa, če ste spregledali obvestilo? »Če naredite napako pri kodeksu oblačenja, se morate najprej znebiti sramu,« pravi Davis. »Bodite nežni do sebe; to se zgodi. Napako pri oblačenju si predstavljajte kot nekaj, kar lahko proslavite. Če ste videti in se počutite odlično, uživajte na zabavi. Ne opravičujte se in ne obžalujte obleke.«
Vsi se ustrašimo in mislimo, da nas ljudje gledajo smešno ali nam gledajo čez ramo. Ključno je, da se poskušaš znebiti te povsem običajne nesamozavesti. »Osredotočanje na nekoga drugega je najboljši način, da pozabite na lastno tesnobo,« pravi Spruyt. To je mimogrede tudi definicija najboljšega strankarskega jaza: »srečen visok status« – koncept, izposojen iz igralstva in komedije, kjer nadzorujete svoj ego in ohranjate udobno nevtralnost; niti boljši niti slabši od kogar koli drugega, v miru s seboj in s svetom. Nasvet: na zabavo se odpravite z željo, da bi se vse vrtelo okoli drugih ljudi. Ponavljajte si: »Ne gre zame.« Potem se imej lepo.
Huawei je razglasil 57 zmagovalcev fotografskega natečaja XMAGE 2023, ki je izpostavil fotografije, posnete z napravami Huawei. Podeljene so bile tri glavne nagrade, 17 nagrad za najboljša dela v posameznih kategorijah, 34 nagrad za drugo mesto in tri častne omembe. Med nagrajenci tudi Andreja Ravnak iz Slovenije.
Zmagovalci so bili izbrani med več kot 600 tisoči deli, ki so bila prijavljena med 7. aprilom in 15. avgustom iz skoraj sto držav. Največ del je prispelo iz Kitajske, pa tudi iz Malezije, Turčije, Poljske, Filipinov in Združenih arabskih emiratov. Pri tem so bili najbolj priljubljeni telefoni Huawei P60 Pro, Huawei P40 Pro in Huawei Mate 40 Pro.
Dela, ki so osvojila srca sodnikov
Fotografije »Zmajevi oblaki« Domcarja Calinawana Lagta s Filipinov, »Letalski šov« Piotra Cebule iz Poljske in »Neustrašni orel« Dou Chuanlija s Kitajske so prepričale strokovno žirijo, da jim je podelila veliko nagrado. Avtorji bodo prejeli 10.000 ameriških dolarjev (pred obdavčitvijo) iz sklada za ustvarjanje XMAGE, s čimer Huawei želi podpreti njihovo fotografsko delo in jih obenem spodbuditi, da za svoje ustvarjanje še naprej uporabljajo Huaweieve telefone.
Komentar žirije: »Le kadar fotograf prestopi konvencionalne meje, lahko vidimo prizore, ki bodo kmalu izginili, so neobičajni ali jih je težko videti.« – Chen Xiaobo, 9. podpredsednik kitajskega združenja fotografov
Komentar žirije: »Fotografija zastavlja več vprašanj, kot podaja odgovorov, zato vznemirja gledalčevo domišljijo. Ali bo letalo varno pristalo ali strmoglavilo? Kam leti? Kdo je moški v ospredju? Na fotografiji je čutiti, da se v ozadju odvija zgodba in gibanje, kar gledalca vabi, da zapolni vrzeli.« – avstralska portretna fotografinja Jessica Hromas
Komentar žirije: »Poleg tega, kar je zunaj, je še pomembnejše najti notranjost subjektov, njihove značaje ali čustva v tistem trenutku. Na slikah, fotografijah in videoposnetkih smo videli že veliko orlov, vendar si bom tega zagotovo za vedno zapomnil – v njem je ujeta prava duša orla. Pod njegovim puhastim, gostim perjem se skrivajo njegove ostre, zastrašujoče oči.« – kitajski modni fotograf Pei Tongtong
Nove kategorije, ki navdihujejo spektakularno ustvarjalnost
Letošnje tekmovanje je vključevalo vrsto kategorij, med drugim Nočni sprehod, Portret, Umetnost in moda, Na prostem, Pozdravljeno življenje, Akcija in Pripovedovanje zgodb. Nove kategorije so bile dodane, da bi udeleženci lahko razvili ustvarjalnost in predstavili edinstvene poglede na svet.
Žirija je izbrala 17 zmagovalcev kategorij in 34 drugouvrščenih, ki bodo prejeli po 1500 oziroma 1000 ameriških dolarjev iz sklada za ustvarjanje XMAGE.
Gorski pogled | HUAWEI Mate 50 RS | Drugouvrščeni zmagovalec v kategoriji Na prostem
Med nagrajenci najdemo slovensko fotografinjo Andrejo Ravnak. Andreja je po izobrazbi in profesiji arhitektka, sicer veliko ljubiteljica naravnih lepot našega čudovitega planeta. Je nosilka naziva Mojstrica fotografije v Fotografski zvezi Slovenije in naziva Excellence FIAP diamond 1 v mednarodni fotografski zvezi. Je prejemnica številnih mednarodnih fotografskih nagrad in pogosto vabljena tudi v žirijo na domače in tuje fotografske projekte. V zadnjih nekaj letih je bila urednica fotografije in ustvarjalka vsebin za fotografsko revijo Digitalna Kamera in je del fotografske ekipe, ki organizira foto potepe po Evropi.
Zamenjala je že kar nekaj modelov Huawei telefonov, najdlje se je družila s Huawei Mate20 Pro, trenutno pa uporablja P60 Pro. »Foto-fon je vedno pri roki in zato vedno na razpolago za ujeti zanimive trenutke, spomine in sprotna dogajanja. Pomembno je, da poznaš svoje fotografsko orodje in znaš iz njega iztisniti vse tisto, kar ti omogoča«, pravi.
Nagrajena fotografija je bila posneta na prvomajskih foto počitnicah z Digitalno Kamero na otoku Mljetu. »Bil je eden tistih trenutkov, ko opaziš droben detajl in dobro igro svetlobe. Nebo je bilo ravno prav posuto s puhastimi oblački in zamislila sem si portret marjetic proti nebu. Ravno pravšnja igra svetlobe v pol prosojnih lističih in magična številka tri prispevajo k dobremu vtisu fotografije. Veseli me, da je strokovna žirija znala prepoznati kot dobro tudi fotografijo s tako enostavnim motivom« ponosno dodaja Andrej Ravnak
Natečaj HUAWEI XMAGE je od uvedbe leta 2017 prehodil dolgo pot. Ni le navdihnil številnih posameznikov, da so v roke vzeli svoje pametne telefone in posneli čudovite fotografije, temveč je postal tudi platforma za predstavitev stvaritev, ki ljudem omogočajo vpogled v poglede fotografov na svet in njihovo vsakdanje življenje. XMAGE je postala pomemben svetovni fotografski dogodek, ki je med posamezniki sprožil val navdušenja, da bi z mobilno fotografijo izrazili čustva, izžarevali samozavest in sprostili moč podob.
V začetku leta 2023 so se v Coppermaker Square, novo najemniško naselje v Stratfordu v vzhodnem Londonu, vselili prvi stanovalci. Tisti, ki tam živijo, lahko uživajo v telovadnici na lokaciji, SPA centru s 25-metrskim bazenom in jacuzzijem, prostoru za skupno delo, vrtu na strehi, po pravilih, prijaznih do hišnih ljubljenčkov. Udeležijo se lahko dogodkov, kot so degustacije gina v skupnem salonu, naročijo hišnega pomočnika, najamejo pripomočke, kot so brezžični sesalniki, in dostopajo do aplikacije, ki jim olajša bivanje. In vse to samo z najemom stanovanja.
Sodobnejši najemniški model
Dobrodošli v sistemu »Build to Rent« (BTR), ki je svež in sodoben pristop k najemnemu trgu. To so namensko zgrajene stanovanjske stavbe, namenjene izključno najemu in ne prodaji, ki se strokovno upravljajo, oddajajo za daljše obdobje in imajo široko paleto skupnih vsebin.
Vse večja priljubljenost sektorja BTR v marsičem ni presenetljiva. Ob povprečni ceni nepremičnine v Londonu, ki je dosegla 534 tisoč funtov, in naraščajočih hipotekarnih obrestnih merah postaja nepremičninska lestev za mnoge vse manj dostopna. Hkrati pa ima zasebni najemni sektor tudi svoje težave, saj naraščajo najemnine, obstajajo omejevalni sporazumi, grozi izselitev in najemodajalci morda ne izvajajo popravil tako hitro, kot bi morali. Prav tako primanjkuje primernih zasebnih najemnih nepremičnin, saj je v zadnjem finančnem letu ta sektor zapustilo več kot 150 tisoč najemodajalcev, v bližnji prihodnosti pa naj bi ga zapustilo več kot tretjina milijona najemodajalcev.
Pomembnost spremembe najemninskega trga
Medtem je bilo v BTR vloženih 30 milijard funtov, odkar se je ta sektor razmahnil, potem ko je Montague Review leta 2012 priporočil odpravo ovir za dolgoročne institucionalne naložbe v namensko zasnovana najemna stanovanja. Po podatkih britanske nepremičninske zveze se je leta 2023 število dokončanih stanovanj BTR v Združenem kraljestvu na letni ravni povečalo za 13 %, pri čemer se je povečalo število shem v Manchestru, Birminghamu, Leedsu, Edinburgu in Londonu. Do leta 2032 bo približno 8 % zgrajenih najemnih stanovanj BTR.
Začetki BTR modela
Koncept je najprej pridobil trdne privržence v ZDA, kjer predstavlja 12 % celotnega nepremičninskega trga. Simon Bayliss, vodilni partner londonskega podjetja HTA Design in arhitekt z bogatimi izkušnjami na področju BTR, se spominja, da je leta 2007 odpotoval v ZDA, da bi izvedel več o tem modelu. »Ob obisku mest, kot so Chicago, Boston, Washington in New York, je bilo mogoče videti, kako privlačno je,« pravi. »Ljudje lahko najamejo stanovanje, vendar lahko v skupni profesionalni kuhinji in jedilnici drugje v stavbi pripravijo večerjo za 20 najbližjih prijateljev.«
Nekateri so v stanovanjih živeli 10 let ali več, ko so otroci odraščali in se odselili, pa so se preselili v manjše stanovanjske enote. Bayliss pravi, da je bila to za arhitekta prava sprememba v razmišljanju. »Načrtuješ za trajnost in za stranke, ki bodo imele stavbo v lasti zelo dolgo časa.«
»Ena od velikih privlačnosti za najemnike so vključene storitve. Gre pa tudi za mirno počutje,« pravi Theo Plowman, pomočnik direktorja za nepremičninsko politiko pri organizaciji BPF, ki je pred kratkim izvedla raziskavo o zasedenosti BTR. »Na voljo imate vzdrževanje in profesionalno upravljanje, ki v resnici obstaja le v sektorju BTR. Imaš varnost lastništva. Za upravljavca BTR je najpomembnejša stabilnost. Zato si prizadevajo, da bi bili najemniki zadovoljni, in želijo, da bi jih najemali čim dlje.«
To je osrednje načelo strategije razvijalca Unibail-Rodamco-Westfield (URW), pravi Keith Whitmore, vodja razvoja, načrtovanja in gradnje v Združenem kraljestvu. Podjetje URW je novinec na britanski sceni BTR, čeprav ima veliko izkušenj v nepremičninskem sektorju, saj je ustvarilo dve nakupovalni središči Westfield, ki so ju Londončani vzljubili, in je ustvarilo 3 000 novih najemnih stanovanj po vsem Londonu. Na trgu Coppermaker Square, ki je njegov prvi projekt, je jasno razviden pristop, pri katerem so v ospredju prebivalci.
Večja fleksibilnost novega modela
»Sheme BTR, kot je naša, poleg profesionalnega upravljanja s storitvami za stranke na zahtevo nudijo najemnikom občutek varnosti,« pravi Whitmore. »Vendar pa je ta projekt v primerjavi s tistim, ki je na voljo prek tradicionalnih načinov najema, boljši zaradi izjemnih vsebin, ki odražajo premik k temu, da je vsakodnevno zdravje in dobro počutje enostavno vključiti v natrpan življenjski slog. Razumevanje zahtev naših najemnikov je bilo ključnega pomena pri vsaki odločitvi, ki smo jo sprejeli.«
Za boljše razumevanje prednostnih nalog potencialnih najemnikov je URW izvedel vrsto fokusnih skupin, ki jih je vodila Vanessa Luen, vodja oddelka za proučevanje potrošnikov, strateško in razvojno trženje. »Glavna stvar, ki je izstopala, je bila, da so si želeli osebnega zatočišča – več udobja in več prostora,« pravi Luenova. »Zlasti po pandemiji veliko ljudi več časa preživi doma. Telovadnica in bazen sta bila zelo zaželena, prav tako pa tudi dodatki, kot so brezžični internet in vtičnice USB, talno gretje in visokotehnološki aparati.«
Najem v Coppermaker Square, ki je resnično produkt dobe pametnih telefonov, je sodobna, digitalna izkušnja, ki jo poganja aplikacija za stanovalce. »To je kot trgovina na enem mestu – lahko rezervirajo sejne sobe, plačujejo račune ali dodatne storitve, kot je sprehajanje psov, podajo povratne informacije ali prijavijo napako pri vzdrževanju,« pravi Luen. »Poleg tega nam omogoča analitiko, da razumemo njihove potrebe in se ustrezno prilagodimo.«
Ker se bo BTR v prihodnjih letih predvidoma še naprej širil, ta prenovljena nova oblika najema vse bolj postaja pametna izbira za mestne prebivalce, ki želijo imeti vse.
Slovenijo zadnje dni deli evidentiranje ur. Stvari so šle tako daleč, da je izjavo za javnost spisala tudi Levica, ki skuša umiriti eksplozijo mnenj in kritik na račun prihajajoče evidentacije. Na kritike se je odzval tudi minister za delo, ki ponavlja, da izjem za funkcionarje ne bo.
Da evidence ne bi bila več zgolj a4 papir
»Marinblu. Selea. Gradbeništvo. Trgovke. Agencijski delavci na 200, 300 ali, rekordno, celo 413 delovnih urah na mesec,« so uvodoma zapisali v izjavi za javnost na spletni strani stranke. Ob tem so dodali, da so »to razlogi, zakaj posegajo v evidentiranje delovnega časa«.
»Da evidenca ne bi bila več zgolj a4 papir, ki ga izpolni šef in s tremi pisali različnih barv napiše “8h” v vsako izmed vrstic,« so zapisali in na kratko razložili največje napake pri interpretaciji evidentiranja ur.
To so seveda odzivi, ki so spraševali, če se je potrebno evidentirati med vsako čikpavzo. »Zakon ne zahteva, da prijavljate odhod na stranišče. Ne boste morali sami sebe nadzirati, če ste samostojni podjetnik,« so odgovorili pri Levici. Tudi njih je, sodeč po izjavi za javnost, presenetil odziv slovenskih podjetnikov. Kot so pojasnili, zakon zahteva beleženje ure prihoda in odhoda, kar velja že od leta 2006, a se je tega očitno zavedalo le malo delodajalcev.
Za konec pa so »udarili« še po samem širjenju takih novic: »Čemur smo priča v zadnjih dneh, je zrežirana kampanja diskreditacije v prid tistih, ki ščitijo interese kršilcev pravic zaposlenih. Ki jo razpihujejo mediji v lasti kapitala in še kakšen SD-jev minister povrhu.«
Zakon o evidencah delovnega časa ne bo zamrznjen, pojasnjuje minister za delo Luka Mesec
Kot je navada v modernem svetu, kjer se novice širijo hitro in brez vseh potrebnih informacij, so temu primerni tudi nenadni odzivi. V zadnjih dneh smo bili priče pozivom, da se zakon zamrzni in natančno dodela, a je temu na rep stopil minister za delo Luka Mesec. »Ta zakon je narejen zato, da zaščiti osnovno pravico, to je pravico do plačila delavcu, ne zato, da bi komur koli omejeval svobodo, in na ta način ga bomo tudi uporabljali. Če se ne bo uporabljal na ta način, ga bomo popravljali. Smisel tega zakona je zaščita plačila za opravljeno delo,« je pojasnil.
V oddaji Odmevi je odgovarjal na vprašanja o zakonu. Pojasnil je: »Kar smo mi uvedli, je, da lahko inšpektor, če se v podjetju pojavljajo kršitve, podjetju odredi, da mora uporabljati elektronsko evidenco, zato da ne bodo ljudje delali po 370 ur mesečno ali pa da ne bo kdo delal po 40 ur zaporedoma, kar se je dogajalo v Marinbluju, v Avtostopu in v vseh aferah, o katerih redno mediji poročate in se po terenu dogajajo.«
Izjem za funkcionarje ne bo
Na svojem Facebook profilu pa je minister odgovoril še na ugibanja, da zakon prinaša izjeme za funkcionarje. »Ne drži. V zakonu ni nobenih izjem. Zakon prav tako ni nov, v veljavi je od leta 2006. Vsi delodajalci morajo voditi evidenco opravljenih ur svojih zaposlenih.«
V teoriji ni nič drugače oziroma je v tem primeru študent tretiran enako kot zaposlen. Voditi se mora evidenca dela oziroma število opravljenih ur.8 let starosti in o odškodninski odgovornosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Več o tem najdeš v prispevku Kako bo na študente vplival zakon o evidencah delovnega časa?
Kazalni zaimki so med najstarejšimi besedami, ki jih poznamo. Z ona, ono, tisti, tale, tisto kažemo na stvari in bitja v naši bližini in okolici. Ni si težko predstavljati, da so bile to ene izmed prvih besed, ki so jih začeli uporabljati naši predniki tisoče let nazaj.
Besede, ki jih imajo vsi jeziki
Velika skupina raziskovalcev (bilo jih je kar 45) je nedavno izvedla raziskavo, s katero so ugotavljali prisotnost kazalnih zaimkov in njihove uporabe v različnih jezikih. Teste so opravili na več kot 1000 govorcih devetindvajsetih različnih jezikov. Med njimi so bili angleščina, norveščina, španščina, japonščina, mandarinščina (prevladujoč jezik Kitajske), indijska teluščina in jezik mehiških domorodcev Celtalov.
Med drugim kazalne zaimke uporabljamo za to, da povemo kako oddaljene so reči o katerih govorimo. Od tu pride razlika med besedama »to« in »tisto« ter njunima vzporednicama v različnih spolih. Če rečemo »to« se ve, da je referirana stvar v bližini, na dosegu roke. Kadar uporabimo »tisto« govorimo o nečem bolj oddaljenem. Raziskovalci so poskušali ugotoviti, kako različni jeziki uporabljajo takšne besede.
Govorci so morali govoriti o predmetih postavljenih na različnih razdaljah. Po statistični analizi več kot 1000 govorcev 29 različnih jezikov, je postalo jasno, da vsak izmed njih dosledno ločuje med »tem« in »tistim«, med tistim kar je oddaljeno in tem kar je blizu. Kot je povedal vodja raziskave profesor psihologije Kenny Coventry nam »razlikovanje med tema zaimkoma in dejstvo, da ga najdemo v vseh jezikih, pove marsikaj o razvoju jezikov na sploh.«
Zapis v teluščini. Predvidoma iz 3. stol. pr. n. št. Foto: on wikipedia
Govorim, torej sem človek
Preko iskanja podobnosti med jeziki, lahko veliko izvemo o njihovem razvoju in konec koncev razvoju same človeške vrste. Ko je vplivni mislec, filozof, lingvist in (na stara leta) politični aktivist Noam Chomsky razvil teorijo univerzalne slovnice, je vzdvignila nekaj prahu, vendar nikoli ni postala splošno sprejeta med jezikoslovci.
Chomsky trdi, da imamo ljudje prirojeno sposobnost ustvarjanja jezika in mentalno univerzalno slovnico, na katero potem le pripnemo specifične besede svojega maternega jezika. Da uporabljamo jezik človeka loči od živali. Tako raziskava o kateri poročamo ne doprinese le k jezikoslovju, temveč tudi zgodovini, psihologiji in filozofiji ter njenemu večnemu vprašanju: kaj je bistvo Homo Sapiensa.
Evidentiranje časa se kot tematika hitro prebija v ospredje najbolj priljubljenih v letu 2023. Minister za delo Luka Mesec se zadnje dni ukvarja z odgovori na vprašanja in kritike z vseh mogočih strani. Nas pa zanima, kako bi to vplivalo na študente in kako je z evidentacijo poskrbljeno zdaj?
Kako bi to vplivalo na študente?
V teoriji ni nič drugače oziroma je v tem primeru študent v večini primerov tretiran podobno kot zaposlen. Voditi se mora evidenca dela oziroma število opravljenih ur. Študentsko delo navaja Zakon o delovnih razmerjih. Spremenilo bi se seveda zgolj na ravni elektronske evidence, ki je eden od vidnejših predlogov in tudi predmet največjih kritik.
Kako mora potekati evidenca dela študentov?
Evidentiranje študentov prinaša nekaj razlik, a se te navezujejo na pravice študentskih delavcev Foto: Pexels iz Pixabay
Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta, seštevek teh ur, pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta na napotnici.
Delodajalci morajo ob uporabi začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ob predpisih na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, upoštevati tudi določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu.
Delovne ure študenta ne smejo presegati 40 ur na teden
Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja, ki so prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek.
Tudi pri študentih veljajo omejitve števila delovnih ur. Polni delovni čas tako ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Pri tem je lahko delovni čas v tednu neenakomerno razporejen (tudi začasna prerazporeditev delovnega časa), a delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
Seveda pa so tudi pri študentih mogoče nadure oziroma nadurno delo, ki lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur. Izjeme so tudi pri študentih, ki še niso dopolnili 18 let starosti, saj ne smejo delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne – primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.
Če pa že govorimo o mladoletnikih, ki opravljajo študentsko delo, imajo ti še dodatne pravice ali omejitve.
Odmor za malico 30 minut, če polnoletni študent dela 8 ur na dan. V primeru, da gre za mladoletnika in dela vsaj 4,5 ure na dan, ima pravico do 30-minutnega odmora za malico.
Mladoletniki ne smejo opravljati nadur, delajo pa lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno.
Počitek 12 ur je pravica, ki ti pripada med dvema delovnima dnevoma – tudi 48 ur tedenskega počitka
