ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Občutek, ko se naveličaš najljubše serije, ker smiselnega razpleta ni na vidiku, ali se moraš delati, da zadnje sezone ne obstajajo, je preprosto nadležen. Znati se ustaviti je enako pomembno kot začeti. V naslednjih primerih je to ustvarjalcem žal spodletelo.

Riverdale

Že prva sezona serije, ki temelji na stripih Archie, je bila vprašljiva. Najstniška drama je bila deležna veliko pozornosti predvsem na začetku, nato so s čudaškimi zapleti in dialogom, zaradi katerega je gledalcu lahko samo nerodno, zabredli v cringeworthy brezno, v katerem so potem vztrajali še šest sezon.

Dexter

Mineva deset let, odkar se je končala serija o forenziku, ki noči preživlja kot morilec moralno oporečnih žrtev. Uspešnica je postala predvsem zaradi svežega koncepta in zanimivega protijunaka. A po osmih sezonah so se stvari začele ponavljati, pravega konca pa še kar ni. Po odprtem koncu serije je namreč leta 2021 izšlo nadaljevanje v obliki miniserije.

Prijatelji (Friends)

Ena največjih nanizank devetdesetih je v popularni kulturi še aktualna, še posebej po nedavni smrti igralca Matthewa Perryja. Na žalost je tudi dober primer, kaj se zgodi, ko ustvarjalcem začne zmanjkovati idej. V zadnjih sezonah smo bili priča zapletom, ki so se vzeli od nikoder. Zgodba o šestih prijateljih, ki živijo v New Yorku, pač ne kliče ravno po desetih sezonah. Preveri svoje znanje v Kvizu o seriji Prijatelji.

Kako sem spoznal vajino mamo? (How I Met Your Mother)

How I Met Your Mother ostaja priljubljena nanizanka, ki bi lahko sicer trajala manj kot 9 sezon. Pripovedovalec Ted otrokoma pripoveduje o življenju, preden je spoznal njuno mamo. Duhovite prigode arhitekta in njegove druščine v New Yorku so pritegnile precejšnje občinstvo. Tudi premisa serije, ki vzbuja pričakovanje na odgovor naslovnega vprašanja, torej da spoznamo mati Tedovih otrok, je svoje dosegla na samem začetku. Žal po toliko letih ohranjanja napetosti, slednja preprosto izzveni.

Skrivnostni otok (Lost)

Šesta sezona serije o skupini preživelih, ki se po letalski nesreči znajde na neobljudenem otoku, je imela kontroverzen konec. Serija bi se namreč lahko končala s četrto sezono, ko so izgubljeni rešeni. Zaključek, ki razkrije, da preživeli podoživljajo stvari v nekakšnih vicah, nekoliko mede.

NCIS

NCIS si je leta 2003 priskrbela občinstvo na podlagi všečne originalne zasedbe. Po dvajsetih letih ima serija povsem drugo vzdušje. Delovni proces NCIS, ki je sprva pritegnil s tehničnimi podrobnostmi, po dvajsetih letih serije ne dela več zanimive.

13 razlogov zakaj (13 Reasons Why)

Tu bi bila ena sezona povsem dovolj, a se je Netflix odločil za štiri. V prvi sezoni Hannah Barker stori samomor in za sabo pusti posnetke na kasetah, v katerih pripoveduje o dogodkih, zaradi katerih si je vzela življenje. Ko enkrat pridejo zadevi do dna, je nadaljevanje odveč. Serija je bila tudi kontroverzna zaradi tematike, o čemur smo pisali v prispevku Kontroverznost serije 13 razlogov zakaj.

Talenti v belem (Grey's Anatomy)

Bolnišnična drama o življenju Meredith Grey se bo kmalu lahko pohvalila z dvajsetimi sezonami, a če smo iskreni, bi se lahko končala nekje na polovici. Gledalci nekaj prijetnih sezon spremljamo kirurške pripravnike na začetku kariere z Meredith v ospredju. Po desetletjih nesmiselnih menjav parov in osebnih dram zdravnikov, ki ostajajo na čustveni ravni najstnikov, da ne omenjamo naravnih nesreč, terorizma in drugih pretiravanj, ki so jih ustvarjalci brezsramno vključili, da bi zadeva ostala zanimiva in bi upravičili menjave zasedbe, pa je počasi dovolj.

Pisarna (The Office)

Oboževalci serije o pisarni podružnice Dunder Mifflin imajo radi prav vsakega od glavnih igralcev, ker so njihovi liki preveč dovršeni, da bi koga spregledali. Kljub temu je samo en Michael Scott. Nadaljevanje serije po odhodu Steva Carrella, čeprav se Michael na hitro vrne v finalu, ni moglo ohraniti istega vzdušja. Preveri svoje znanje o seriji Office v našem kvizu.

Ljubke lažnivke (Pretty Little Liars)

Še ena serija, ki se je zanašala na eno samo vprašanje, ki naj bi ohranjalo pozornost gledalcev, in si s tem kopala lastno jamo. Skupino srednješolk preganja anonimnež, ki se predstavlja kot »A«.  Po sedmih sezonah je bilo A-jev preveč, da bi kdorkoli na robu sedeža čakal razkritje, in konec ni pustil dobrega vtisa.

Napoleonske vojne so obdobje zgodovine, ki v filmskem svetu (še) niso bile obrane do obisti. Istočasno smo lahko mnenja, da je materiala za filme dovolj in da je tistih petnajst let na začetku osemnajstega stoletja vseeno premalo za veliko število filmov. Kar pa ne pomeni, da v preteklosti nismo dobili kar nekaj kakovostnih filmov, ki se uvrščajo v čas napoleonskih vojn. Izbrali smo 5 najboljših ter nekaj častnih omemb.

Najboljši filmi in serije o Napoleonskih vojnah – častne omembe

Še preden se lotimo najboljših filmov o napoleonskih vojnah je vredno omeniti nekaj častnih omemb. Prva je vsekakor mini serija Napoleon iz začetka tega stoletja, ki je leta 2002 postala najdražja televizijska miniserija v zgodovini Evrope. S skupno 357 minutami pripoveduje zgodbo Napoleona od vzpona do padca. V mini seriji igrajo Christian Clavier, Isabella Rossellini, Gerard Depardieu in John Malkovich.

Tu je še filmsko-televizijska serija Hornblower, ki sicer temelji na fiktivnem liku Horatiu Hornblowerju, ki ga je v svojih delih ustvaril C. S. Forester. Osem epizod oziroma filmov je izšlo med letoma 1998 in 2003, v glavni vlogi pa nastopa Ioan Gruffudd. Enako je z britansko serijo Sharpe, o fiktivnem vojaku Richardu Sharpu v času Napoleonskih vojn, ki ga je ustvaril pisatelj Bernard Cornwell. V glavni vlogi Sean Bean, serija pa ima 16 epizod oziroma filmov.

Pred seznamom najboljših 5 filmov o Napoleonskih vojnah še nekaj nasvetov:

• Desiree (1954)
• Austerlitz (1960)
• Grof Monte Cristo (Count Monte Cristo, 2002)
• Kapitan Horatio Hornblowe (Captain Horatio Hornblower R.N., 1951)

Cesarjeva nova oblačila (The Emperor's New Clothes, 2001)

Verjetno bi se lahko na rep seznama uvrstil tudi kateri drug film, a je Ian Holm v vlogi Napoleona predober, da mu ne bi namenili svojega mesta. Po romanu Smrt Napoleona Simona Leysa je Alan Taylor posnel film, ki se sicer požvižga na knjigo in ga iz podpovprečnosti rešuje izvrstni igralec, ki ga verjetno najbolje poznamo po vlogah v filmih Gospodar prstanov, Osmi potnik in Hobit.

Vojna in mir (War and Peace)

Knjiga Leva Tolstoja je bila do danes deležna že kar nekaj predelav, med katerimi je najbolj sveža serija iz leta 2016, ki je predstavila štiri dvourne epizode. Ampak tu smo zaradi filmov, četudi je serija še kako vredna ogleda. Ko govorimo o filmih Vojna in mir imamo v mislih dva, ameriškega iz leta 1956 in ruskega iz leta 1966, ki je sicer izšel v štirih delih.

Ameriško predelavo je režiral King Vidor z njo pa so bila povezana največja imena tistega časa. Kljub temu film ni naletel na splošno oboževanje, saj so bili kritiki in gledalci nekoliko ravnodušni do predelave velikega dela. V filmu igrajo Audrey Hepburn, Mel Ferrer, Anita Ekberg, Vittorio Gassman in Herbert Lom kot Napoleon. Filmska predelava je v 208 minutah časa izpustila kar nekaj segmentov iz knjige, še več pa jih je spremenila. Vseeno pa gre za velik dosežek oziroma vsaj poskus, ki pa se ne more primerjati z rusko verzijo, ki je izšla deset let kasneje.

Režiser in soscenarist Sergej Bondarčuk je v svojem 431-minutnem filmu zaigral tudi v glavni vlogi in se vpisal v zgodovino. Film je izšel v štirih delih od marca 1966 do novembra 1967 in postal eden najbolj uspešnih filmov vseh časov, ne samo v takratni Sovjetski zvezi. Za mnoge je najboljši epski film vseh časov, najverjetneje pa gre za neponovljiv trenutek v filmskem svetu. Brez dvoma gre za enega največjih filmov vseh časov.

Dvobojevalca (The Duellists, 1977)

Težko bi našli boljši debitantski nastop na režijskem stolčku kot ta, ki ga je s svojim prvencem spisal Ridley Scott. Po kratki knjigi Dvoboj (The Duel) Josepha Conrada je ustvaril fantastičen film o »preprostem« dvoboju bojevnikov. Pristaš bonapartizma Gabriel Feraud (Harvey Keitel) in aristokrat Armand d'Hubert (Keith Carradine) si nasprotujeta približno dvajset let in spišeta prikaz političnih trenj Francije tistega časa. Brez dvoma eden najboljših zgodovinskih filmov in eden najboljših filmov velikega režiserja.

Gospodar in bojevnik: (Master and Commander: The Far Side of the World, 2003)

V času zgodovinskih epopej na začetku stoletja je skorajda naskrivaj prišel močno podcenjeni film režiserja Petra Weira (Trumanov šov, Društvo mrtvih pesnikov, Priča). Prav bizarno je napisati, da je film, ki je prejel 10 nominacij za oskarja, izšel na skrivaj, a medel finančni uspeh to potrjueje. Ko govorimo o najbolj podcenjenih filmih vseh časov, je ta pri vrhu. Po romanih Patricka O'Briana se Russell Crowe prelevi v kapitana Jacka Aubreya, ki mora s svojo frigato HMS Surprise v času Napoleonskih vojn prestreči ladjo Acheron. Začne se največja pomorska bitka, ki smo jo videli na filmskem platnu izven fantazije Piratov s Karibov.

Waterloo (1970)

O režiserju Sergeju Bondarčuku si na tem seznamu že slišal. Kaj, če bi izvedel, da je zrežiral še boljši in še bolj gigantski film kot Vojna in mir? Le nekaj let kasneje, natančneje 1970, je luč sveta ugledala koprodukcija Sovjetske zveze in Italije, kjer je ponazorjena Bitka pri Waterlooju. Waterloo je najboljši film o Napoleonskih vojnah in najboljši film o Napoleonu. Istočasno je tudi najboljši film o Wellingtonu.

V vlogi Napoleona izjemni Rod Steiger, v vlogi Wellingtona Christopher Plummer, manjšo vlogo pa ima tudi Orson Welles kot Ludvik XVII. Nekaj manjših zgodovinskih napak ni nič proti dejstvu, da je za film uporabljenih več kot 17 tisoč statistov in še vedno na ekranu gledamo eno najbolj točnih predelav zgodovinske bitke.