5 korakov do študija v tujini

0

Študij v tujini še nikoli ni bil tako dostopen kot je danes. Kljub temu zahteva veliko priprav in celoten proces še zdaleč ni enostaven. Različne univerze imajo različne zahteve, datume prijav in procese sprejema. S sprejetjem na želeno smer pa se priprave na odhod v tujino šele začnejo. Pomembna je namreč tudi finančna plat, kjer zelo prav pridejo različne štipendije … ki imajo spet različne postopke za pridobitev. S spodnjimi koraki se boš nekoliko lažje znašel in začrtal svojo pot, da študij v tujini ne bo ostal le ena izmed neuresničenih sanj.

Razišči možnosti študija v tujini

Za začetek razišči vse možnosti. Pri tem je pomembno da veš, zakaj bi sploh odšel v tujino. Bi rad izkoristil priložnost, da spoznaš tujo državo, ali si želiš študirati na uveljavljeni in mednarodno priznani univerzi? Si tudi kasneje želiš ostati v tej državi?

Ko spoznaš, kakšna je tvoja motivacija, razmisli o tem, kako lahko cilje izpolniš. V tujino se namreč lahko odpraviš na izmenjavo za en semester ali pa celoten študijski program opraviš v tujini. Če si želiš predvsem kakovostne izobrazbe na mednarodno priznani univerzi, ti je lahko v pomoč lestvica Times Higher Education World University Rankings. Tako si pripravi širši izbor univerz in študijskih programov, ki te najbolj privlačijo. Preveri, če za prijavo na izbrane programe sploh izpolnjuješ pogoje in če je selitev v izbrano državo zate osebno izvedljiva.

Top 25 Best Universities in the World | QS World University Rankings 2024

Usmeri fokus

Ko si preveril vso »ponudbo«, se odloči za ožji izbor univerz in programov, ki zate pridejo v poštev. Čas je, da tvoje raziskovanje postane bolj usmerjeno in sistematično, sicer se boš v množici podatkov le izgubil. Najbolje je, da izbrane možnosti zapišeš v wordov dokument.

Za vsako si izpiši pomembne roke (datum za prijavo na študijski program, morebitno štipendijo, datume morebitnih sprejemnih izpitov …) in druge pomembne podatke (na primer višino šolnine, zahtevane jezikovne certifikate, potrebne dokumente ob prijavi, trajanje študija in jezik poučevanja). Dodaj tudi povezavo do spletne strani fakultete.

Pri primerjanju posameznih možnosti si vzemi dovolj časa: primerjaj učni načrt oziroma predmetnik (kje je morda več poudarka na samostojnem raziskovanju, drugje je več praktičnega dela, različen je tudi obseg izbirnih predmetov in izbirnih modulov), morebitno sodelovanje z industrijo ali raziskovalnimi inštituti, študentsko življenje in podobno. Napiši si pluse in minuse za izbrane programe in univerze.

Portrait of focused attractive youth people person have thoughts try decide, choose solve problem trouble prepare lesson dressed plaid modern clothing shirt trendy stylish isolated pink background
Foto: Deagreez iz iStock

Pripravi se na prijavo za študij v tujini

Ko si se odločil, na katere univerze se boš tudi prijavil, začni s pripravo potrebnih dokumentov. Pri tem je najbolje, da si dokumente na računalniku organiziraš v posamezne mape, za vsako prijavo svojo mapo. S tem se izogneš zmedi in imaš boljši pregled nad tem, kaj ti še manjka.

Motivacijsko pismo lahko na primer pripraviš že mesece pred dejansko prijavo (preden prijavo oddaš pa ga še enkrat preberi in po potrebi dopolni). Predvsem je pomembno, da pravočasno priskrbiš dokumente, za katere boš moral zaprositi druge. To vključuje priporočila profesorjev, izpise opravljenih izpitov in ocen, jezikovne certifikate in podobno.

Če se prijavljaš na več univerz hrkati, bodi pozoren, kateri jezikovni certifikati zadoščajo za posamezne univerze. Izberi jezikovni izpit, ki izpolni zahteve vseh. Na telefon si nastavi tudi opomnike, kdaj se odprejo prijave na posamezne univerze. Ne čakaj do zadnjega dneva prijavnega roka.

Smiling young man working on laptop in home office

Poišči štipendijo za študij v tujini

Ta korak v resnici lahko pomešaš že med 1. in 2. korak. Finančna plat je pogosto namreč tista, ki pretehta pri izbiri študija. Najbolje je, da pripraviš tudi ločen dokument, v katerem zbereš podatke o posameznih štipendijah.

Med najbolj priljubljenimi štipendijami za študij v tujini so: štipendija Ad futura, najrazličnejše Erasmus štipendije in Zoisova štipendija (z uveljavljanjem dodatka za študij v tujini). Še zdaleč pa ne pomeni, da obstajajo zgolj te. O štipendijah se pozanimaj tudi pri univerzi, na katero se vpisuješ (te lahko ponujajo posebne štipendije za tuje študente, štipendije za športnike ali štipendije za nadarjene študente) in univerzi, s katere odhajaš, če se prijavljaš na izmenjavo ali podiplomski študij ter pri različnih institucijah v državi, kamor odhajaš.

Razmisli, če v poštev pridejo tudi kadrovske štipendije. Tudi tu si izpiši pogoje za pridobitev posamezne štipendije in datum prijave na posamezno štipendijo. Pomembne so tudi dolžnosti štipendistov, ki lahko vključujejo pripravo poročil o študiju, sodelovanje na dogodkih za študente in dijake ali celo vrnitev in delo v Sloveniji (tako je na primer pri Ad futuri).

Graduation hat on coins money in the glass bottle on natural green background, Saving money for education concept
Foto: MonthiraYodtiwong iz iStock

Prijavi se na študij v tujini

Če imaš zbrane vse dokumente, je ta korak lahko najlažji. Rezerviraj si dan, ko imaš čas, da v miru izpolniš vse obrazce, naložiš dokumente in zaključiš prijavo. Bolje je, da s tem začneš kmalu, ko se prijave odprejo, saj s čakanjem na zadnji dan močno povečaš tveganje, da se ti bo kje zalomilo.

Ko si enkrat uspešno oddal prijavo, si lahko oddahneš! Sedaj ti ne preostane drugega, kot da počakaš na povratno informacijo o tem, če si bil na univerzo tudi sprejet. Če se prijavljaš na več univerz ali pa se moraš prijaviti še na razpis za katero izmed štipendij, te čaka še nekaj dela. Srečno!

The Student World - Why Study Abroad?

Izreden uspeh oglaševalske platforme Petal Ads

0

Huaweiev ekosistem za mobilno oglaševanje Petal Ads je bil v kategoriji oglaševanja v aplikacijah za sistem Android, ki niso mobilne igre, uvrščen med prvih deset v 16. izdaji AppsFlyerjevega indeksa. Omembe vreden uspeh po le treh letih delovanja dokazuje pomembnost in strateški položaj podjetja Petal Ads na trgu mobilnega oglaševanja.

Uvrstitev podjetja Petal Ads ob bok uveljavljenim igralcem, kot so Google Ads, Meta Ads in Snapchat, v zelo konkurenčni panogi, poudarja njegov vse večji vpliv. Še pomembnejše pa je, da je prehitelo uveljavljene izdelovalce naprav, kot so Xiaomi, Oppo in Vivo ter platforme, kot je TikTok for Business.

»Uvrstitev podjetja Petal Ads med prvih deset v kategoriji aplikacij za Android v našem indeksu kaže na uspešnost pri uporabi oglaševalskega prostora na pametnih telefonih za učinkovito povečanje števila namestitev,« je dejal Shani Rosenfelder direktor za globalno strategijo vsebin in tržne vpoglede pri podjetju AppsFlyer. »AppsFlyer ostaja v ospredju pri spremljanju razvoja, dosežek Petal Ads pa je jasen pokazatelj njihove dosledne rasti in strateškega napredka v zelo konkurenčnem prostoru.«

Podjetje Petal Ads se že od ustanovitve osredotoča na zagotavljanje ciljno usmerjenih in učinkovitih oglaševalskih rešitev, ki jih podpira ekosistem mobilnih storitev Huawei. Z izkoriščanjem globoke integracije s Huaweievo obsežno bazo uporabnikov, ki po vsem svetu šteje 730 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov, se je Petal Ads uveljavil kot pomemben igralec, zlasti v kontekstu faze okrevanja po pandemiji, ko je digitalna vključenost doživela neverjetno rast.

Med desetimi industrijskimi velikani v AppsFlyerjevem indeksu uspešnosti

Indeks AppsFlyer Performance je polletno celovito in avtoritativno primerjalno poročilo, ki ocenjuje učinkovitost mobilnih medijskih virov na podlagi različnih ključnih kazalnikov, vključno z ohranjanjem uporabnikov, rastjo in donosnostjo oglaševalske porabe.

Letošnja 16. izdaja je analizirala več kot 11,5 milijarde namestitev aplikacij iz nabora 30.000 aplikacij in ponudila podroben pogled na trenutno mobilno oglaševalsko krajino ter uvrstila Petal Ads na 7. mesto lestvice v kategoriji aplikacij za sistem Android, ki niso mobilne igre.

»Petal Ads se je rodil kot odgovor na kritično potrebo digitalne industrije: vsestransko, podatkovno, multimodalno, nenasičeno, vrhunsko oglaševalsko omrežje. To pojasnjuje njen izjemni napredek, saj se je hitro uveljavila v konkurenčnem sektorju mobilnega oglaševanja,« je dejal Jaime Gonzalo, podpredsednik Huawei Mobile Services Europe. »Naša uvrstitev v AppsFlyer Performance Index je pomembna potrditev rasti. Odraža našo zavezanost k nadaljnjemu zagotavljanju učinkovitih oglaševalskih rešitev in naš uspeh pri prilagajanju na spreminjajoče se zahteve zelo hitro razvijajočega se trga.«

Za več podrobnosti o podjetju Petal Ads obiščite: https://ads.huawei.com/

Za podrobne ključne ugotovitve v AppsFlyer Performance Index obiščite: https://index.appsflyer.com/edition-16/

Komentar: Težava s sodobno duhovnostjo

Joga, meditacija, manifestacije, čuječnost, prehajanje v višjo zavest, celo zvočne vibracije, ki naj bi odzvanjale iz vesolja, skozi nas in nazaj vanj. Našteto ima nekaj tisočletno tradicijo začenši z Vedami pred več kot 3000 leti. Duhovnost je od nekdaj privlačila našo vrsto, saj daje življenju višji smisel kot le evolucijsko bivanje preživetja, parjenja in spet preživetja.

Tudi antične grške filozofe je vodilo iskanje večnih resnic, sreče in višjega smisla. Kako biti dober ali, natančneje, vrl človek ne glede na materialnost, ki nas obdaja – rodil se je stoicizem. To jih povezuje z znamenitim Budo, ki je zapustil civilizacijo v iskanju večnega miru in trajne sreče – nirvane. Duhovnost se je od nekdaj oddaljevala od materialnosti, še več, poskušala je zminimalizirati njen vpliv na našo zadovoljstvo z življenjem. V našem času pa vidimo zanimiv premik: moderna duhovnost ni več odmik od materialnosti temveč orodje, s katerim naj bi dosegli še več materialnih dobrin.

Ko Zahod ne razume Vzhoda

Začnimo z raziskavo. V članku objavljenem v Journal of Contemporary Psychotherapy raziskovalci pokažejo, kako zelo so razne tradicionalne azijske metode duhovnosti prevzele Zahod. Za najbolj plastično sliko naj bosta to meditacija in joga. Vsi se lahko strinjamo, da sta to absolutno pozitivni opravili, ki nas umirita, pozdravita, okrepita, skratka zdrav duh v zdravem telesu, kot pravijo. Raziskovalci pa opozarjajo, da so te prakse s prihodom na zahodni trg (zelo pomenljiva beseda) duhovnih praks izgubile nekaj svojega bistva.

buddhist, monk, sitting
Foto: sasint iz Pixabay

Tradicionalno so bile naravnane tako na posameznika kot na širšo družbo. Naj bi ustvarile vrlega človeka, ki je kontenten s svojim življenjem, dober član družbe, ki širi svoje »positive vibes« še na ostale ter tako cela skupnost blesti tudi v najhujših trenutkih.

Zahod pa je začel prekinjati s tradicijo skupnosti in občutki kolektivnosti nekje v 19. stoletju. Idealen človek je postal Robinson Crusoe, ki si s svojo sposobnostjo, svojo močjo, svojo premetenostjo, svojo samozadostnostjo ustvari svoj svet, tudi če je to na pozabljenem otoku. Od malega nas Zahod uči, da nam nihče ne bo »odnašal riti«, da se lahko zanesemo samo nase in svojo sposobnost. Človek iz take kulture zelo težko sprejme globlje pomene azijske duhovnosti, ki jo je tisoče let nazaj promoviral na primer Buda. Duhovnost za nas postane orodje. Če poznaš samo kladivo, je cel svet žebelj.

Hitra duhovnost za hitre ljudi

Vsem se nam mudi. Kdaj ste se nazadnje počutili, kot da nimate ničesar za početi, da je res vse opravljeno, da več niti razmišljati ni treba? Verjetno že vsaj od srednje šole ne. Dandanes bi morale biti stvari opravljene že včeraj. V vsem tem stresu bi dobro dela joga ali meditacija, vendar kaj, ko časa ni.

A oglasi nam že hitijo na pomoč: »3-minutna meditacija«, »Hitra joga za aktivne ljudi«, »To energijsko vajo lahko opravite kar med zajtrkom«. Buda je bojda meditiral tudi po več dni v kosu, celo krščanski obredi trajajo po uro in več. A morda so tudi take hitre vaje boljše kot nič, tako kot tisti lik iz filma Volk z Wall Streeta masturbira samo zato, da preživi službeni dan.

Duhovnost kot industrija

In ko smo že pri Wall Streetu, spregovorimo še o financah. Duhovnost je na zahodu postala industrija. Imamo trg na katerem različne ideje tekmujejo, ljudje pa iščejo najboljšega ponudnika, tistega, ki jim bo za majhen denar dal veliko sreče. Seveda 99,9 % duhovnih gurujev za svoje storitve zahteva plačilo in znajo izpeljati odličen zagovor temu. Marsikdo se strinja, jaz se ne, ampak to je tema za drugič. Zadnje čase se na Facebooku oglašuje podjetje z imenom Mindvalley. Morda njihovih oglase zaradi algoritma in pisanja tega članka vidim nekoliko več, a mislim, da je Mindvalley šolski primer »duhovnostne fabrike«.

Primer 1:

V oglasih se pojavljajo trije njihovi učitelji, ki klasično po oglaševalsko začnejo najprej s predstavitvijo sebe. Seveda imajo vsi revne korenine in nekoč v življenju so bili finančno popolnoma na dnu. Vse dokler jih ni rešila neverjetna, inovativna, preprosta in hitra metoda, manifestiranja, upravljanja energij in stopanja v višja stanja zavesti, ki jo zdaj prodaja Mindvalley. Med govorjenjem vidimo scene njihove luksuznega življenja, polnega obilja, notranjega miru in sreče. Gospa zamišljeno pogleda v zrak med pisanjem dnevnika na pettisočevrskem kavču in gospod v halji ob sončnem zahodu na svojem ranču šteje čakre. Ob tem gledalcu ves čas odzvanja v ušesih: tudi ti si lahko kot mi, le pridruži se in razkrili ti bomo skrivnost.

Za ceno 49 $ na mesec. Poleg cene je odštevalnik, ki nam sporoča, da če izdelka ne kupimo v naslednjih 30 minutah, cena postane 99,99 $. A pustimo njihove na-meji-morale oglaševalske taktike in se zažrimo v sporočilo.

posnetek zaslona
Foto: Janko Šali on Mindvalley

Prvič, vsak lahko ima lepe hiše in avtomobile, če posluša naša predavanja za 100 $ na mesec. Drugič, v 30 dneh s 15 minutami na dan lahko tudi ti vstopiš v stanje višje zavesti in uporabiš ves potencial svojih možganov in telesa. Tretjič, naše duhovne prakse za odpiranje zavesti ti bodo pomagale pri karieri, manifestiranju avtomobilov, hiš, lepih partnerjev in ostalih telesnih užitkov. V enem od oglasov tisti možak s čakrami na ranču razlaga, kako so mu »energijski svetovalci« pomagali kupiti Priusa – prestižen ameriški avto.

Četrte točke žal ni. Nihče ne govori o psihični in duhovni dobrobiti, o tem kako biti boljši človek, o iskanju notranjega miru ali vsaj kako prebroditi življenjske preizkušnje brez slogana Jordana Belforta: hočem, da rešite svoje težave s tem, da postanete bogati.

Primer 2:

Samo za zabavo naj omenim še en oglas: gospa v poznih 30-ih se sprehaja ob bazenu pri svoji vili. Ona in le ona ima skrivnost za nas. Že da smo naleteli na ta video pomeni, da smo na dobri poti do razsvetljenja, ki pride v obliki posebne zvočne vibracije. To znanje bogataši sveta skrivajo pred nami, vendar vibracijo lahko najdemo celo v Svetem pismu, a sami ga ne bomo. Rabimo pomoč in ona plačilo.

Vsak je lahko čarovnik

Duhovnost tako postane orodje namesto cilj sam na sebi. Veliko ima opraviti z manifestacijami v takšni ali drugačni obliki. Tudi če se manifestiranja ne poimenuje tako, gre vedno za klicanje materialnih radosti k nam s tem, da vršimo takšne ali drugačne duhovne prakse. Podobno kot molitev. In tu vidim nekaj zanimivega: s prenosom azijske duhovnosti na Zahod in združevanjem z rimokatoliško tradicijo in idejami New Age verovanj smo dobili nove religije. Ker nas naš Bog ali Alah ne poslušata, včlanitev med scientologe pa je draga, bomo začeli uporabljati energije. Z njimi se da manipulirati, slišimo, lahko smo pravi čarovniki in v svetu, ki mu vlada kapital, vseeno vzamemo svojo usodo v svoje roke. Po motu Jordana Belforta seveda.

posnetek zaslona
Foto: on Facebook

Sociolog David Harvey je predstavil koncept krčenja prostora-časa. Z napredkom tehnologije svet postaja vse manjši in vse hitrejši. Vsi smo vedno bolj živčni, vedno manj časa imamo in manj prostora (tako okoli sebe kot metaforično v svoji glavi). Duhovnost še nikoli ni bila tako potrebna, saj nas ima moč pomiriti in ponesti v misli izven nenehnega toka informacij in zobnikov. Ali ima to moč tudi duhovnost prepojena z zahodnjaškim individualizmom in materializmom? Morda pa je to najboljše kar imamo. Ne moremo si zatiskati oči pred tem, da so bile »resnične« duhovne prakse od nekdaj rezervirane za najbogatejše. Ostali so pač morali delati za preživetje in niso imeli časa meditirati cele dni. Novi časi, nove vere, fast-food v želodcu in v glavi.

Eden najnevarnejših rakov ima končno zdravilo

0

Rak trebušne slinavke predstavlja velik problem v svetu medicine. Petletno preživetje pri raku trebušne slinavke je le 12-odstotno, kar je v letu 2023 rahlo povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Vendar pa število primerov po vsem svetu narašča in do leta 2030 naj bi bil rak trebušne slinavke drugi vodilni vzrok smrti zaradi raka.

Raka trebušne slinavke je težko zdraviti, tudi zato ker se eksponentno širi, tumorji pa imajo edinstveno biološko zgradbo. Toda raziskovalci so naredili preboj, ko so gen, ki je odgovoren za nastanek genetskih sprememb, ki vodijo v večjo rezistenco metastaz, ki nastanejo na jetrih. Do genetskih sprememb pride med migracijo tumorja, ki se dogaja v krvi. Našli pa so tudi zdravilo, ki lahko ovira proces metastaziranja.

Preboj pri zdravljenju raka trebušne slinavke

Naslednji korak je prelomno klinično testiranje na inštitutu Wilmot Cancer Institute Univerze v Rochesterju, načrtovano za začetek leta 2024, da bi testirali zdravilo na podlagi njihovega laboratorijskega odkritja.

»Postali bomo prva ustanova v ZDA, ki bo preučevala varnost in učinkovitost eksperimentalnega zdravila, znanega kot NP137, pri raku trebušne slinavke, ki se je razširil na jetra,« je dejal Darren Carpizo, vodja kirurške onkologije na Medicinskem centru Univerze v Rochestru.

Telemedicine and human Pancreas recovery concept. Turquoise color palette, copy space for text.
Ima rak trebušne slinavke končno zdravilo? Foto: mi-viri iz iStock

Zakaj je rak trebušne slinavke smrtonosen?

Prvič, ker se širi že zelo zgodaj med razvojem (metastazira). Pri 85 odstotkih bolnikov se je rak že ob diagnozi razširil izven trebušne slinavke. Tudi če je rak lokaliziran na trebušni slinavki in je možna kirurška odstranitev, se večina bolnikov sooči s ponovitvijo raka. Metastaze povzročijo, da ti bolniki sčasoma podležejo bolezni, zato so raziskovalci osredotočeni na razumevanje biologije metastaziranja raka trebušne slinavke.

Cancer cells, malignant cells, scientific 3D illustration
Foto: Dr_Microbe iz iStock

Drugič, čeprav rakavim celicam trebušne slinavke ni treba potovati daleč, da bi dosegle jetra, se na tej poti genetsko reprogramirajo in postanejo močnejše. Posledično imajo novo zasejane rakave celice v jetrih izrazito drugačno biologijo od primarnega tumorja v trebušni slinavki in se lahko uprejo standardnemu zdravljenju, je dejal Carpizo.

Gen Netrin – 1

Raziskovalci so temeljili na tem, kar je bilo že znano o ključnem genu, Netrin-1, vpletenem v raka trebušne slinavke, dojke in debelega črevesa. Vendar so prvič odkrili zapletene mehanizme, ki omogočajo genu Netrin-1, da poganja smrtonosne genetske spremembe, ki se dogajajo, ko celice raka trebušne slinavke migrirajo v jetra. Pokazali so tudi, kako Netrin-1 aktivira jetrne zvezdaste celice, ki sodelujejo pri jetrni fibrozi, resni kronični bolezni, ki »pripravi« jetra, da postanejo gostitelj raka.

Pri miših in v študijah tkiv, ko so raziskovalci zatrli Netrin-1 z zdravilom proti raku (NP137), je bila verjetnost širjenja raka manjša in uspeli so uničiti rakave celice.

Klinično preskušanje bo verjetno zahtevalo, da bodo izbrani bolniki vzeli dva cikla NP137 pred operacijo, opravili operacijo odstranitve raka in nato do šest mesecev po operaciji jemali več eksperimentalnih zdravil skupaj s kemoterapijo.

Gastroenterology consultation. Anatomical model of pancreas on doctor table over background gastroenterologist consulting woman patient with gastrointestinal disorders
Foto: peakSTOCK iz iStock

Ocena filma: Society of the Snow

0

Verjetno je že vsak vsaj delno seznanjen z dogodki leta 571, ki je leta 1972 strmoglavil visoko v Andih, ragbi ekipo in ostale preživele pa prepustil naravi in človeški želji po preživetju. Prav zato se je nadvse bizarno zdelo, ko se je v zadnjih dneh in tednih tu in tam pojavil kak komentar o filmu španskega režiserja J.A. Bayone. Ni šlo za debato o kakovosti, temveč za kratek komentar, če film Živi (Alive) iz leta 1993, ki ga je režiral Frank Marshall, res potrebuje predelavo. Pri tem seveda ni jasno, če gre za vrsto neslanih šal ali nepoznavanje dogodka, ki spada med največje človeške katastrofe v zgodovini. Eno od zaključnih sporočil filma je, da mora biti zgodba povedana. In trenutno je Society of the Snow verjetno najboljši in najbolj primeren prikaz katastrofe, ki se je zgodila leta 1972.

Let 571, ki je strmoglavil v Andih, zdaj z novim filmom

Let 571 iz Montevidea v Santiago ni dočakal svojega cilja, ko se je 13. oktobra 1972 odpravil na svoj let. Ko je zadel vrh enega od vršacev, je ostal le še sprednji del kabine, ki je zdrsnil po ledeniku skoraj kilometer nižje. Na letalu je bilo 45 potnikov, vključno s člani posadke, skozi leta pa se dogodek najpogosteje poveže z ragbi ekipo, ki je bila na letalu. Na več kot 3500 metrih nadmorske višine so skušali preživeli preprosto preživeti. To je njihova zgodba.

Ameriški film iz leta 1993 nikakor ni slab, saj gre za tematiko, ki jo je nemogoče upodobiti na filmskem platnu in zajeti vso grozo, ki se je zgodila. Dodatnih dvajset let zgodovinskih ugotovitev o dogodku pa je pomenilo, da si zgodba v očeh filmske industrije zasluži novo upodobitev.

Režiser JA Bayona predstavlja film Society of the Snow
Režiser JA Bayona predstavlja film Society of the Snow Foto: on tudum

In to nalogo je prevzel španski režiser J.A. Bayona, ki nam je v preteklosti prinesel filme Sirotišnica (The Orphanage, 2007), Sedem minut čez polnoč (A Monster Calls, 2016) in Jurski svet: Padlo kraljestvo (Jurassic World: Fallen Kingdom, 2018), a pri tem filmu je najbolj pomembna vez s filmom Nemogoče (The Impossible, 2012) o uničujočem cunamiju Indijskega oceana leta 2004. Med pripravo za svoj drugi film v karieri je namreč naletel na dela urugvajskega novinarja in pisatelja, Pabla Viercija. Prav njegova knjiga je temelj za filmsko predelavo Society of the Snow. Filmska ekipa je tesno sodelovala s preživelimi, njihovimi družinami in skušala dogodek prikazati, kar se da točno. Nastal je Society of the Snow, ki je z Netflixovo premiero na začetku januarja postal eden najboljših filmov leta 2024.

Society of the Snow o katastrofi v Andih

Filmi posneti po resničnih dogodkih, še posebej takih katastrofah, imajo v očeh gledalcev določeno prednost. Napolnjeni so s čustveno vezjo, ki jo ima gledalec do poznane zgodbe ali obdobja. Spomnimo se le na Schindlerjev seznam, Quo Vadis, Aida? ali prav Bayonin Nemogoče. S tematiko mora film rokovati previdno, z andahtjo. Takrat bo s strani gledalcev nagrajen z bučnim aplavzom ali pa tišino, ki pri takih zgodbah pove več kot vsaka beseda.

Society of the Snow upodobi zgodbo o strmoglavljenem letalu leta 1972
Society of the Snow upodobi zgodbo o strmoglavljenem letalu leta 1972 Foto: on tudum

Society of the Snow je previden in nadvse izvrsten film o resnični katastrofi, ki se ne bo nikoli pozabila. Nenazadnje je navdahnila že nič koliko knjig, filmov in serij – med najbolj svežimi je zagotovo serija Yellowjackets o ekipi najstniških nogometašic, ki strmoglavi v kanadsko gozdovje. J.A. Bayona je v preteklosti pokazal, da zna človeškemu vsakdanu vdahniti občutek groze, stiske in strahu, še bolj kot to pa, da ve, kaj pomeni raziskovanje človečnosti v najtežjih časih. Zdi se pravi režiser za tak film in to tiho pričakovanje je brez dvoma upravičil. S spoštovanjem in realizmom se je dotaknil zgodbe preživelih katastrofe v Andih, kjer je odlično prikazano, kaj pomeni biti človek, ostati živ na vse mogoče načine, se pri tem zavedati lastnih dejanj in ne izgubiti upanja, vere in svoje človečnosti.

Society of the Snow | Official Trailer | Netflix

Najbolj priljubljeni lepotni posegi

0

Čeprav se dandanes o tem odprto razpravlja, lepotni posegi še vedno niso nekaj, kar bi priznal vsak, ki gre pod nož (ali iglo). Ni pa naključje, da se »izboljšani« obrazi navidez ravnajo po isti šabloni. Visoke ličnice, velike oči in usta, majhen nos – katere posege trenutni trendi narekujejo zvezdnikom in kako jih prepoznati?

Liposukcija in prsni vsadki

Pri lepotnih posegih nam na misel hitro pridejo liposukcija, prsni vsadki, facelift, ali manjše zlo – botoks in filerji. Odstranitev maščobe in povečanje prsi ne gresta iz mode, a v ospredju so tudi novi trendi, kot je odstranitev bukalne maščobe za bolj vdrte ličnice.

Young woman taking measurements after breast augmentation. Copy space.
Med najbolj pogoste lepotne posege spada liposukcija Foto: Napoletana iz iStock

Zimzeleni botoks in polnila za tiste, ki ne gredo pod nož

Botoks in hialuronska polnila (filerji) se uporabljajo za zmanjševanje opaznosti gub ali dodajanje volumna določenim obraznim potezam (na primer za nabrekle ustnice). Trend naravnega videza še kraljuje, zato je igla prva izbira tistih, ki bi radi manj opazne popravke (čeprav izguba gibljivosti čela nikakor ne deluje naravno). Za razliko od facelifta, ki ga izdajo brazgotine zarez pred ušesi, filerji držijo od pol leta do leta in pol, botoks pa po nekaj mesecev. V Hollywoodu je botoks tako pogost, da ga še komajda obravnavajo kot lepotni poseg.

Cosmetologist makes rejuvenating anti wrinkle injections on the face of a beautiful woman. Female aesthetic cosmetology in a beauty salon.
Posegi s hialuronsko kislino spadajo med najbolj pogoste Foto: dimid_86 iz iStock

Blefaroplastika in dvig obrvi

Kljubovanje starosti je tisti trdovratni trend, ki ga naravni videz še ne bo izpodrinil. Posegi na obrazu najhitreje pripomorejo k doseganju mladostnega videza. Koža navadno začne izgubljati elastičnost pri srednjih do poznih dvajsetih. Na vekah se lahko pojavi ohlapna koža, ki daje obrazu zgaran videz. Blefaroplastika je kirurška odstranitev odvečne kože na vekah, kar »dvigne« oči.

Sorodni poseg je dvig obrvi, s katerim dobiš danes tako zaželeno mandljevo obliko oči, kot tega ni možno doseči z ličili ali najtesnejšim čopom. Rezultate posega lahko vidiš na zvezdnicah, kot je Bella Hadid, ki je že priznala, da si je pri štirinajstih letih dala popraviti nos. Dvig oči ali obrvi najlažje izslediš s primerjavo starejše in novejše fotografije – oči in obrvi se z leti prav gotovo ne zavihajo navzgor.

Bella Hadid
Foto: on IMDb

Rinoplastika

Je poseg, katerega cilj je korekcija nepravilnosti na nosu. Z njo dosežemo večjo simetrijo obraza. Klišejski izgovor za popravke na nosu je potreba po septoplastiki – odpravi deviacije nosne pregrade (septuma). Slednje res izboljša dihanje, a hkrati korigira prirojeno nepravilnost in poveča simetrijo.

Rhinoplasty. Cropped shot of a young caucasian woman with marking on her nose on a white background. The doctor's gloved hand makes marks on the patient's face. Facial plastic surgery concept
Rinoplastika je eden najbolj priljubljenih lepotnih posegov Foto: Marina Demeshko iz iStock

»Zategnjen« videz tudi z vbrizgi v ličnice in odstranjevanjem maščobe iz lic

Lepo definirane ličnice in čeljust so v veliki meri stvar obrazne strukture, kot jo narekuje genetika. Tisti z globokimi žepi se lahko odločijo za zožanje čeljusti. Slednje se doseže s kombinacijo filerjev in botoksa, ki ustvarijo bolj napet videz. Priljubljen poseg je tudi poudarjanje ličnic z vbrizgom polnila neposredno v ličnico. Morda najnovejši trend je odstranjevanje bukalne maščobe, kar odpravi polna lica in »baby face« videz, kot lahko vidiš pri Lei Michele ali Dove Cameron (in čedalje več drugih). Kar so fotomodeli nekoč dosegli tako, da so se ugriznili v lica in oponašali »vdrt« videz, je danes srhljivo lahko dosegljivo.

Cropped shot of young caucasian woman before and after plastic surgery buccal fat pad removal on a white background. A lower part of face with clear highlighted cheekbones. Result of cosmetic surgery
Foto: Marina Demeshko iz iStock

Dvig zadnjice ostaja priljubljen

Da je trend nekoliko upadel, si misli vsak, ki je videl, da so si Kardashianke dale odstraniti vsadke. V Hollywoodu so ga morda nekoliko upokojili, a BBL ali »brazilian butt lift« ostaja noro priljubljen poseg pri navadnih smrtnikih. Dvigne ritnice, ne da bi bilo za to treba narediti en sam počep. To se doseže z odvzemanjem maščobe z drugega mesta in dodajanjem na želeno mesto.

Surgeon drawing marks on female body before plastic operation, white background. Liposuction concept
Foto: Georgiy Datsenko iz iStock

(INTERVJU) Žiga Kastelic: »Bralci so zelo pametni, hitro ugotovijo, kaj je res in kaj ni«

0

Žiga Kastelic je urednik portala Student.si. Njegovo delo lahko bereš praktično vsak dan. Že nekaj časa pa je tudi pisatelj, saj je v kratkem času izdal že dve knjigi. Z njim sem se pogovarjala o njegovem prvencu, Ti, v moji krvi. Gre za čudovit roman z avtobiografskimi in biografskimi prvinami in po mojem mnenju za najlepše darilo, ki ga lahko oseba podari drugi osebi. Knjiga je spomenik osebi, mami, ki jo je imel neizmerno rad.

Knjiga, ki si jo napisal je zelo osebna in polna tvojih izkušenj. Se ti je bilo težko odpreti svetu in svoje življenje dobesedno odpreti vsem, ki si želijo vstopiti v intimo tvojega doma?

Ti v moji krvi: Mama in sin, alkohol in bolezen
Ti v moji krvi: Mama in sin, alkohol in bolezen

Dobil sem priložnost za prvenec in imel sem zgodbo, za katero sem vedel, da je vredna svoje knjige. Če stvar pogledamo skozi oči bralca, se neka zgodba ali izpoved ne bo usidrala v srce, če ni iskrena oziroma resnična. Vedel sem, kaj želim napisati in poznal sem način, na kakršnega bo zgodba napisana. Bralci so zelo pametni, verjamem, da hitro ugotovijo, kaj je res in kaj ni.

 

Resnične zgodbe so tiste, ki lahko pomagajo drugim in to je bilo moje glavno vodilo. Česar pred leti v knjigah sam nisem našel, sem želel umestiti v svojo in s tem vsaj enemu bralcu pomagati, ko jo bo vzel v roke in prebral.  Ugotovitev, da v življenju nisi sam, je lahko trdna opora. Na koncu dneva zdaj vem, da je moja knjiga pomagala bralcem in to odtehta marsikaj.

Kaj misliš, da je tisto glavno, kar ti je pomagalo, da si našel en smisel in občutek ljubezni tudi v družini alkoholikov? Kaj je tisto vodilo, ki te je popeljalo skozi najtežje dni tvojega »tistega« življenja.

S pogledom nazaj lahko rečem, da je bila to okolica, ki je svoj čas namenila temu, da iz vsega tega reši mene. Kot otrok se ne zavedaš, kaj je prav in kaj je narobe. To ti pove družba, ki pa se bo sama odločila, če bo iz tega naredila predmet žalitev in šale ali pa ti pomagala, da se skozi to prebiješ z njeno pomočjo. Čeprav bi moralo biti to omogočeno vsem, sem žal ena od izjem. Imel sem podporni sistem, ki me je izbral, sčasoma pa sem našel svojega, ki sem si ga izbral jaz, ker sem v zgodbi staršev videl, kaj se zgodi, ko ostaneš sam. Tega nisem želel, njuno zgodbo in svoje izkušnje pa sem nekako uporabil pri lastnih odločitvah, ki so me pripeljale do tega trenutka. Če poenostavim, do sem nisem prišel ponesreči, zagotovo pa nisem prišel brez pomoči.

Ko je tvoja mama umirala in bila nekako obsojena na življenje znotraj zdravstvenega sistema, kaj je tisto, kar se ti zdi, da bi ti lahko osebje nudilo več? Kaj bi lahko nudilo več tvoji mami in kaj tebi osebno.

S fokusom na tisti zadnji mesec lahko zdaj stopim korak nazaj in objektivno pogledam na situacijo, ki je bila takrat nejasna prav vsem. Bil je prvi mesec epidemije, tistega slavnega lockdowna, in zanašal sem se na to, da so lahko samo oni tisti, ki lahko pomagajo. Na neki točki se je zgodilo tudi to, da nihče ni sporočil, da so mamo preselili v drugo bolnico in medtem niti niso vedeli, kje točno je. Take reči si svojci zapomnijo oz. zapomnimo. Zdaj tu govoriti o smrti mame in pri tem omenjati izkušnjo z zdravstvenim sistemom, ki je s pomanjkanjem komunikacije celotno »izkušnjo« še dodatno zagrenilo, je precej čudno, ampak situacija je pri nas žal taka. Kot nekdanji študentski delavec v eni od teh institucij pa mi je jasno, da se vse to zgodi zaradi pomanjkanja kadra, mizernih plač in vsega, kar ta dejavnika povlečeta za seboj. Tu je še dodatek prvega meseca pandemije in nastane katastrofa, ki pa si jo bodo mnogi svojci zapomnili, eni tako, drugi drugače.

Vsak dan odkar sem jo pustil v novomeški urgenci sem prosil, zahteval in želel, da bi jo lahko obiskala jaz ali oče, a niso pustili. Ko so končno dovolili obisk, mi je oče prepustil obisk in rekel, da bo naslednji on. Vsaj videl sem jo, četudi je bila neprepoznavna. Vse preostale ure sem gledal očeta, ki želi neskončno rad videti svojo ženo. Tik pred odhodom v bolnico naslednji dan, so sporočili, da je ni več.  Sam sem jo videl, si olajšal marsikaj. Koliko pa je tistih, kot moja družina, ki se nismo mogli posloviti? Slovo je lahko božji dar v tistih zadnjih trenutkih, če se tako izrazim.

Prihajaš iz razbite družine in teh je vedno več. Kaj bi svetoval mladim, ki začenjajo ustvarjati družino in se nekoliko bojijo narediti iste napake, kot njihovi starši ali drugi sorodniki?

Iz napak se učimo, pa ne samo svojih. Lahko rečem, da so me starši več naučili skozi lastne napake, kot pa skozi nauke in ne vem kaj. To ni kritika njiju, le dejstvo, ki ne sme biti zamerljivo. Želimo biti boljši in s tem ni prav nič narobe. Zdi se mi, da postaneš odrasel takrat, ko prevzameš skrb za svoje starše – simbolično ali pa zares jih takrat »nadomestiš«. Take nasvete precej težko delim, če sem iskren, ker se vse situacije razlikujejo. Mogoče bi moral začeti s tem. Naj se ne bojijo delati napak, še bolj pomembno pa je, da naj se ne bojijo spraševati za nasvete.

Pogovor o življenju

Kaj so tisti najlepši trenutki, ki si jih doživel, ko si pisal knjigo »Ti, v moji krvi«, se te je kakšen trenutek posebno dotaknil?

Že dejstvo, da dejansko pišem prvenec, ki ima zagotovljen izid, je bilo neverjetno! Tu pa je seveda podoživljanje spominov življenja, saj se v knjigi lotim tudi otroštva in najstniških let. Nekaj slabih, nekaj čudovitih trenutkov, ki mi dajo na koncu vedeti, da sem ne glede na vse, kar se je zgodilo, dokaj okej oseba.

Če bi danes imel možnost povedati svoji mami še nekaj, karkoli, kaj bi ji danes rekel?

Objel bi jo. To bi povedalo vse.

Kaj je naslednje na tvoji ustvarjali poti. Po dveh knjigah, ki si jih že izdal, lahko pričakujemo še kakšno?

Zagotovo. Že v prvi polovici leta 2024 izide knjiga, ki bo nosila naslov Premlad, da bi umrl star, kjer se lotevam tematik izgube, smrti, žalovanja, odraščanja in kako ne pozabiti živeti. Nastala je preko vseh odzivov na knjigo in misli, ki sem jih zbral v tem času. Zelo optimistično bi rekel, da gre za neko mešanico esejev in nečesa, kar sam še nisem videl.

Tu pa sta še strip in otroška slikanica v svetu Dežele dinozavrov, ki nastajata v sodelovanju z dvema čudovitima umetnikoma. Za obe načrtujem izid v »sezoni 2024/25« (smeh).

Nekaj drugih reči je še v izdelavi, a se sam sebi trenutno še ne zdim dovolj zrel pisec, da bi prešle iz ideje na papir.

Pa morda za konec, bi imel kakšen nasvet za vse nas mlade, ki šele vstopamo v svet odraslih in se nekoliko spotikamo skozi življenje?

Za malo lastne reklame začenjam s tem, da o tem veliko pišem v prihajajoči knjigi (smeh).

Bodite pogumni in pustolovski, ampak uživajte življenje, ker gre hitro. Bodite spoštljivi do drugih oseb, četudi vam niso ravno ljube. Bodite prijazni do drugih, ker vsak bije svojo bitke. In navsezadnje tudi do sebe in vedite, da bo vse okej. Verjamem v vas.

Več o knjigi Ti, v moji krvi. Sledi pisateljski poti Žige Kastelica.

Se bo nagibajoči se stolp v Pisi končno porušil?

Včasih se je vredno vprašati, če se je trend fotografiranja pred spomeniki in monumentalnimi zgradbami na humorne načine začel ravno v Pisi. Vsak turist se pred znamenitim stolpom, ki se nagiba, fotografira tako, da se pretvarja, da se naslanja nanj. Od spretnosti fotografa in primerne razdalje med objektoma je odvisno, ali bo optična iluzija uspela. Si se kdaj vprašal, zakaj se ta znameniti stolp sploh nagiba?

Arhitektska neumnost stolpa v Pisi

S stolpom v Pisi so ga, po domače povedano, polomili že takoj na začetku. Za gradnjo so namreč izbrali neprimerno mesto. Zaradi premehke podlage, mešanice blata, peska in gline, se je stolp začel nagibati na sever že kmalu po začetku gradnje v 12. stoletju.

Gradnja je bila večkrat prekinjena in stolp je bil končan šele leta 1370. V vsaki fazi gradnje so poskušali naklon, ki se je večal, popraviti, a so s tem pogosto naredili še več škode.

woman, facade, painting
Foto: anaterate iz Pixabay

Koliko se stolp lahko še nagne?

Leta 1911 so začeli pozorno spremljati in dokumentirati arhitekturne spremembe. Ugotovili so, da se stolp vsako leto nagiba za 1,2 milimetra bolj severno. Sledili so neuspešni poskusi stabiliziranja, ki so v resnici zgolj pospešili njegovo nagibanje. Z leti je dosegel 5,5-stopinjski kot, ki je že pošteno spravljal v skrbi tudi vlado, ki je želela dediščino zavarovati.

Stolp je rešil John Burland, londonski specialist za mehaniko, ki se je domislil preproste rešitve: če se stolp nagiba zaradi nestabilne podlage, jo odstranimo. Po temeljitih preračunih in simulacijskih testih, je mednarodna ekipa v devetdesetih letih začela večletni poseg.

Stolp so na južni strani obtežili in privezali z železnimi kabli ter ob njem vrtali in izkopavali zemljo. Na enkrat so odmaknili le od 15 do 20 litrov zemlje. Stavba se je nato postopno sesedla na prosto mesto in s tem so popravili padajoči kot iz 5,5 na 3,99 stopinj oziroma nagibanje zmanjšali za 44 cm. Stolp je bil medtem zaprt za javnost, ponovno pa so ga odprli šele leta 2001.

Se bo stolp kdaj končno porušil?

Fotografiranje stolpa v Pisi
Fotografiranje stolpa v Pisi spada med najbolj znane foto utrinke v zgodovini Foto: Matteo Vistocco iz Unsplash

Po izračunih strokovnjakov je gradbeni poseg stavbo stabiliziral za vsaj sledečih 200 let, saj se je nagibanje trenutno ustavilo. Prav tako predvidevajo, da bodo v prihodnosti poznali še bolj napredne pristope in tehnologijo, ki jim bo omogočila še dodatne konservatorske posege.

Največjo grožnjo zrušitvi trenutno predstavljajo njeni gradbeni elementi, predvsem materiali v spodnjih nadstropjih, ki so utrpeli posledice sil večletnega nagibanja. Za stolp bi bil lahko usoden že najmanjši potres, če bi se kamen zdrobil.

Zaenkrat je torej znameniti nagibajoči se stolp še precej varen in lahko pohitite s svojim izletom v Piso in za trenutek »počivate« na tem spomeniku.

Ocena filma: Samo ne ti

0

Samo ne ti (Anyone But You) je romantična komedija v kateri igrata Sydney Sweeney in Glenn Powell. Kot je že tradicija poznih dni v zaključkih leta, je v kinematografe prispela komedija za sproščen ogled in uživanje. Nič več, včasih celo nekaj nekaj manj, a včasih je kar prijetno spustiti možgane na pašo.

Samo ne ti temelji na Shakespearovi komediji

Samo ne ti se začne kot marsikatera druga zgodba romantičnih komedij, kjer se na nepričakovanem kraju ob nepričakovanem trenutku spoznata dve osebi, za kateri bi rekli, da sta si usojeni. Bea (Sydney Sweeney) je študentka prave, ki ni prepričana v svojo odločitev in poklicno pot. Ko se ji mudi na stranišče, se napoti v bližnjo kavarno, kjer ji zaposlena pove, da ne sme uporabljati toalet, če nič ne kupi. Ko zagleda vrsto ji je jasno, da iz te moke ne bo kruha.

Romantična komedija Samo ne ti
Romantična komedija Samo ne ti Foto: on tmdb

Ob tem ji na pomoč priskoči visokorasli lepotec Ben (Glenn Powell), ki se začne pretvarjati, da sta v resnici zakonski par. To ji omogoči obisk kraja, kamor je šel še cesar peš. Jasno je, da bosta iz kavarne odšla skupaj, a naslov film nam da vedeti nekaj drugega. Po spletu okoliščin pride do nesporazuma zaradi katerega se naslednje jutro razideta. Nov splet okoliščin pa pomeni, da sta povabljenca na isto poroko. Kako rešiti sporazum, se vmes zaljubiti in morebiti celo ponovno raziti in nato spet zaljubiti?

Romantična komedija za sproščen ogled, nič več

Vemo, kaj se bo v filmu dogajalo. Vprašanje filma je le, če bo prinesel dovolj svežine, da je v njem moč uživati. Pri tem film ni prav nič novega, vse pa je odvisno od naše želje po neprekinjenem ogledu. Povprečno zgodbo, ki začuda temelji na Shakespearovi komediji Much Ado About Nothing, rešuje karizmatični par.

Sydney Sweeney in Glenn Powell v filmu Samo ne ti
Sydney Sweeney in Glenn Powell v filmu Samo ne ti Foto: on tmdb

Kot sam film tudi prispevki, ocene in recenzije o filmu ne morejo orati ledine. Gre za gledljivo romantično komedijo, ki je obkrožena z nekaj neumnimi liki, predvidljivo zgodbo, karizmatičnim parom in neizpodbitnim dejstvom, da smo vse to zagotovo videli vsaj že trikrat. V filmu bi se vse rešilo z minuto pogovora, a potem film pač ne bi obstajal v želeni obliki.

Samo ne ti ni nič posebnega, najboljši opis filma je romantična komedija za sproščen ogled.

ANYONE BUT YOU – Official Teaser Trailer (HD)

Najbolj razburljive destinacije leta 2024: 2. del – Amerika

0

V letu 2024 se lahko napotimo v čudovite kraje Južne, Severne in Srednje Amerike. Osem destinacij, ki jih je revija National Geographic uvrstila na seznam najbolj razburljivih in navdušujočih na tem raznolikem kontinentu. To so destinacije Amerik, ki jih ne smeš zamuditi.

Ne spreglej! Najbolj razburljive destinacije Evrope v letu 2024.

Atakama puščava, Čile

Ob redkih priložnostih (približno enkrat na tri do deset let) za nekaj tednov spomladi preproge divjih cvetov izbruhnejo iz izsušenih tal Atacame in spremenijo eno najbolj sušnih okolij na svetu v pustolovščino barv. Prav ta dogodek »cvetenja puščave« leta 2022 je čilsko vlado spodbudil, da je leta 2023 ustanovila nacionalni park Desierto Florido – 141.000 hektarjev zaščitene pokrajine okoli 32 milj južno od mesta Copiapó v severnem Čilu. Novi park je najbolje občudovati med vožnjo od Copiapója do Vallenarja po cesti 5 – običajno imajo večinoma ravne pokrajine v regiji svojo izrazito lepoto, toda v letih velikega razcveta je zaradi tega prizora strahospoštovanje neizogibno.

lake, salt flat, andes
Foto: sebadelval iz Pixabay

Lima, Peru

Kulinarična zvezda Lime ne kaže znakov ugašanja. Lima je edino mesto z dvema uvrstitvama v prvih 10 najnovejših nagrad 50 najboljših svetovnih restavracij. Kuhinja Nikkei (japonsko-perujska fuzija) v Maidu si je prislužila šesto mesto, medtem ko je Central, za katerega mnogi menijo, da je Limo postavil na svetovni zemljevid hrane, prišel na prvo mesto zaradi svoje inovativne osredotočenosti na avtohtone sestavine.

Poleg kulinarike pa Lima ponuja vrsto dogodivščin, destinacij in možnosti za ustvarjanje spominov.

Shanty town in Lima, Peru. The once gray houses of the impoverished district of the Peruvian capital Lima shine in all colors. The campaign aims to attract tourists and improve the lives of residents.
Foto: Jan-Schneckenhaus iz iStock

New York, ZDA

V letu 2024 se po zvezni državi New York obeta veliko. Minilo bo sto let od ustanovitve Newyorških državnih parkov in Niagarski slapovi – najstarejši državni park v državi – imajo tudi dodatkov za praznovanje: projekt Heritage Gateways bo ponujal panoramske razglede z nove spiralne razgledne ploščadi, medtem ko se bo Niagara Gorge Discovery Center preoblikoval v Great Lakes 360, kjer bodo predstavljene lokalne divje živali.

In medtem ko bodo oči sveta poleti 2024 uprte v Pariz, lahko ljubitelji olimpijskih iger uživajo v koščku športne odličnosti v novem olimpijskem muzeju Lake Placid, ki se osredotoča na zimske olimpijske igre 1932 in 1980, ki so potekale v slikovitem severnem delu države.

Manhattan downtown and skyscrapers at sunset.
Foto: Itza Villavicencio Urbieta iz iStock

Dominika, Karibi

Dominika je tisti redki karibski otok, kjer obiskovalci pogosto zaobidejo obalo v korist njene čudovite divje notranjosti. Morska pot Waitukubuli je korak k vzpostavitvi ravnotežja, hkrati pa ostaja zvesta osredotočenosti otoka na pustolovske dejavnosti in turizem z majhnim vplivom. To je prva pot za morski kajak na Karibih, ki poteka vzdolž zahodne obale skoraj 65 kilometrov. 14 etap zajema izklesane pečine, ribiške vasi, skrite plaže in nagrajujoče točke za potapljanje z masko, s strateško postavljenimi postanki za nočitev. Lokalni opremljevalci izposojajo opremo izkušenim morskim kajakašem in ponujajo vodene večdnevne odprave za začetnike.

»Waitukubuli« je ime otoka v jeziku domorodnega ljudstva Kalinago, morska pot pa je zavestna spremljevalka 185 kilometrov dolge nacionalne poti Waitukubuli, ki je bila odprta pred več kot desetletjem kot najdaljša pohodniška pot na Karibih. in pomagal uveljaviti sloves Dominike glede narave.

Bright and colorful landscape with cruise port and skyline of Roseau in Dominica, Caribbean Island.
Foto: NANCY PAUWELS iz iStock

Nova Škotska, Kanada

Atlantska Kanada, ki obsega večino vzhodne obale države, je popotnikom najbolj znana po svoji morski hrani, vznemirljivo visoki plimi in tradicionalnih svetilnikih, ki se držijo skalnate obale. Toda avgusta 2024 bo njena 400-letna akadijska skupnost v središču pozornosti, saj Congrès Mondial Acadien (Akadijski svetovni kongres) poteka med vasmi na jugozahodnem koncu Nove Škotske.

The winding Cabot Trail road seen from high above on the Skyline Trail at sunset in Cape Breton Highlands National Park, Nova Scotia
Foto: lightphoto iz iStock

Teksas, ZDA

Leta 2024 bo pozornost usmerjena v Teksas na sonce in luno, ko se bosta poravnala v popolnem sončnem mrku. 8. aprila bo ogromen pas osrednjega Teksasa potopljen v temo, ko bo luna potovala med Zemljo in Soncem, kar pomeni, da država ponuja odlične priložnosti za ulov spektakla. Fort Worth, Austin in San Antonio so nekatera od mest, za katera se pričakuje, da ponujajo najboljši pogled na pojav, skupaj s parki Dark Sky v naravnem območju Enchanted Rock State in nacionalnim zgodovinskim parkom Lyndon B. Johnson.

Downtown Austin Texas with capital and riverfront
Foto: Jonathan Ross iz iStock

Jukatan, Mehika

Le nekaj arheoloških odkritij buri domišljijo tako kot odkritje izgubljenega mesta, in prav to se je letos zgodilo v globinah polotoka Jukatan, pokritih z džunglo. Medtem ko oddaljeno mesto Ocomtún še vedno ustrezno odkrivajo in ga popotniki še ne morejo obiskati, je dodal delček v uganko o tem, kaj je znanega o civilizaciji Majev, ki se je razširila po delih Mehike, Gvatemale in severnega Belizeja pred svojim skrivnostnim propadom okoli leta 900. Vse, kar je ostalo, so velike kamnite zgradbe in piramidni templji, kljub temu pa približno šest milijonov ljudi v regiji še vedno govori majevske jezike in ta živa kultura se vse bolj odraža v tem, kako lahko obiskovalci doživijo regijo.

Ik Kil cenote is Archeological Park near Chichen Itza, Yucatan, Mexico. Nobody
Foto: pashapixel iz iStock

Iberska mokrišča, Argentina

Nedolgo nazaj ne bi imel nobene možnosti, da bi našel mravljinčarja v labirintu, ki preveva severno mejo Argentine. Zdaj, ko prizadevanja za ponovno divjanje v mokriščih Iberá dosegajo prelomnico, je tam okoli 200 teh značilnih bitij, prepoznavnih po svojih tankih obrazih in velikih kosmatih repih. Mokrišča ležijo na območju, ki se stisne med Urugvaj, Paragvaj in Brazilijo ter doseže subtropske slapove Iguazu. Jedro območja Iberá, ki je bilo nekoč večinoma namenjeno rančem za govedo, je leta 2018 postalo narodni park. Po izpustitvi osmih jaguarjev leta 2021 je njihova populacija zdaj približno ducat; manjše število orjaških rečnih vidr se prav tako pripravlja na ponovno naselitev. Zaradi priložnosti, da opazimo ta bitja poleg kapibar, kajmanov in 370 vrst ptic, so mokrišča Iberá zatočišče za opazovanje divjih živali.

capybara at Colonia Carlos Pellegrini in Esteros Del Iberá in Argentina
Foto: Daniel Falcão iz iStock