Top trenutki serije Varuška

0

Najslavnejša varuška devetdesetih danes predseduje sindikatu SAG-AFTRA, ki je vodila pogajanja s holivudskimi studiji. Fran Drescher je delno avtobiografsko serijo o varuški, ki je imela glas, stas in slučajno bila na pravem mestu ob pravem času, ustvarila skupaj s takratnim možem Petrom Marcom Jacobsonom.

Fran Fine nas je navdušila s svojo sproščeno naravo, pojavo, ki so jo pol metra nad glavo kronali lasje in glasom, ki ga je neslo na drugo stran New Yorka. A roko na srce, če je ne bi dopolnjevali jezikavi butler, butasta bestička Val in mati, ki pred razočaranji beži v shrambo, ne bi zdržala zavidljivih šest sezon. Še posebej, ker je serija slonela na privlačnosti med Fran in njenim delodajalcem, ta napetost pa se v zadnji sezoni sprosti v diabetiku nevarno osladnost. V nadaljevanju najdeš top momente nanizanke.

Fran poskusi wasabi (Val's Boyfriend: 3. sezona, 18. epizoda)

Varuško Fine je težko preslišati. Odlikuje jo nosljav glas, ki je potencirana verzija pravega glasu Fran Drescher, pa tudi z decibeli ne varčuje. V 3. sezoni da njena tekmica, poslovna partnerka njenega delodajalca, C. C. Babcock, odpoved. Da bi punci šli skupaj na večerjo, ni vsakdanji pripetljaj, a ko C. C. potrebuje nasvet, gresta s Fran na suši. Varuška sušija še ni poskusila in C. C. ji za wasabi, ki ga postrežejo zraven, reče, da je kot gorčica. Franino objestno doziranje povzroči, da pade s stola in se začne dušiti. S prečiščenimi sinusi govori znatno drugače, a učinek izzveni sredi stavka in Fran se vrne k nosljanju.

Fran Eats Wasabi! | The Nanny

C. C. kokodaka (Pen Pal: 3. sezona, 1. epizoda)

C. C. je najlepše opazovati v naravnem okolju, med zbadanjem z butlerjem Nilesom. Ponavadi je deležna hudih zbadljivk na račun svoje obsesije s poslovnim partnerjem Maxwellom, čeprav Nilesu redko ostane dolžna. Butlerju se tokrat priložnost ponudi, ko C. C. sama čaka Maxa v njegovi pisarni. Prikrade se za njo in uboga C. C., ki ne loči šepeta enega Angleža od drugega, se mu ponuja. Niles jo prosi, da zakokodaka. C. C. se počasi kokodakajoče obrne in doživi mrzel tuš. Nilesu zagrozi, da ne sme nikomur povedati. Butler ji zagotovi, da je ne bi izdal, saj potrebujejo jajca.

Nilesov nastop (Canasta Masta: 2. sezona, 16. epizoda)

Niles je sličica britanske omike – kadar ne muči C. C. A kaj počne, ko ni nikogar doma? V drugi sezoni nas doleti čast prisostvovati njegovi izvedbi komada Old Time Rock and Roll, poklon Cruisovemu plesu v Risky Business. Niles po Tomovem zgledu pridrsa na sceno v nogavicah in srajci in si da duška. A vse za svojo ceno: ko se obrne, zagleda namuznjeno C. C.

Gracie misli, da je noseča (A Fine Friendship: 2. sezona, 19. epizoda)

Sheffieldova najmlajša ima novega prijatelja Willieja, ki pride na obisk. Svet mu postavi na glavo, ko ga obvesti, da bo oče. Preslišala je namreč Franin mimobežni komentar, zato zmotno poveže spanje in zamujanje z nosečnostjo. Z Williejem sta namreč zaspala in zamudila zadnji prikaz Levjega kralja. Ko Gracie ugotovitev sporoči Willieju, mali pretreseno izjavi, da si bo moral najti službo.

Elizabeth Taylor na obisku (Where's the Pearls?: 3. sezona, 21. epizoda)

Varuška je gostila presenetljivo število znanih obrazov: od Eltona Johna in Whoopi Goldberg do Bette Midler. Med gostujočimi je bila celo sama Fran v svojih preteklih vlogah. Žal se jim je Barbara Streissand, ki jo ženske družine Fine častijo kot boginjo, vztrajno izmikala, jim je pa uspelo dobiti Elizabeth Taylor! Iz intervjujev vemo, da je bila sicer prijazna, a zahtevna gostja, ki jo je morala obdajati barva sivke, in za katero psa so morali priskrbeti drugo znamko vode kot zanjo. Od kraljice ekranov pričakujemo, da bo zavladala sceni, a krona tokrat pade na glavo Renée Taylor, ki se v vlogi Sylvie Fine z babico Yetto skriva v omari, preden se začne komično klanjati obiskovalki.

Fran Meets Elizabeth Taylor | The Nanny

Talki (The Bank Robbery: 4. sezona, 16. epizoda)

Fran in Sylvia se znajdeta na banki, ko se oborožen nepridiprav prav nerodno loti ropanja. Fran mu poskuša pomagati in pripetljaj postane bolj komičen kot nevaren. Ker je zraven Sylvia, se ne izognemo hrani. Priča smo prizoru, v katerem oboroženi zločinec poskusi nagoditi Sylviinim prehranskim potrebam in se skupaj s talci odloča, od kje bodo zahtevali hrano. Nikomur ni hudega.

Lauren Lane skriva nosečnost (Mommy and Mai: 5. sezona, 7. epizoda)

Lauren Lane, ki igra C. C., je bila med snemanjem 5. sezone noseča, česar so se posredno dotaknili v sami seriji. C. C. obišče Maxwella v pisarni in godrnja, kako jo je med epizodo serije Seinfeld zmotilo, da se ignorira nosečnost neke igralke v seriji. Pravi, da jo samo skrivajo za scenskimi rekviziti, in mislijo, da občinstvo ne opazi. Opazno noseča Lane šalo še podkrepi z raznimi pripomočki, ki jih daje pred trebuh.

Najboljše začimbe za vročo čokolado

Sezona vroče čokolade se je že uradno začela in ta slasten napitek si lahko pripraviš tudi doma. Če rad eksperimentiraš in obožuješ igranje z začimbami, lahko skodelico klasične vroče čokolade dvigneš na višjo raven. Spodaj ti predstavljamo nekaj idej, s katerimi bo ta božanska pijača postala še boljša!

Cimet

Cimet je nedvomno kralj zimskih mesecev, saj nas njegova topla aroma pogreje na še tako hladen dan. Gre za eno najstarejših začimb, ki se odlično odnese v sladkih jedeh. V Evropo so ga prinesli arabski trgovci, med 16. in 18. stoletjem pa je veljal za zelo drago začimbo, ki so si jo lahko privoščili le najbogatejši. Danes je na srečo na voljo v vseh živilskih trgovinah, v vročo čokolado pa ga lahko dodaš toliko, kot želiš.

Cinnamon sticks and powder, studio shot, wood surface,
Foto: Derkien iz iStock

Vanilija

Še ena cenjena začimba, ki je svoje mesto našla predvsem v sladicah. Vanilija izvira iz Mehike, danes pa večji del te začimbe proizvedejo na Madagaskarju. Najbolj znana in cenjena je bourbonska vanilija, poznamo pa še mehiško, tahitijsko in francosko. Cena prave vanilije oziroma vanilijevega stroka je visoka, vendar je okus tako božanski, da se ga z razlogom tako množično uporablja v kulinariki.

Muškatni orešček

Ta začimba spada med zimske, ker nas prijetno ogreje in poboža naše čute. Muškatni orešček uspeva predvsem v jugovzhodni Aziji, uporablja pa se ga tako v sladkih kot slanih jedeh. Posebnost tega oreščka je, da ga moramo v primeru, da uporabljamo celega, naribati tik pred uporabo, saj sicer izgubi svoj vonj.

Ground nutmeg spice in the wooden spoon closeup
Foto: oksix iz iStock

Poper

Mogoče se ti zdi čudno, da bi v sladko pijačo dodal poper, a ta kombinacija je vrhunska! Uporabiš lahko različne vrste popra, najbolj priljubljen je kajenski, kombinacija pekočega popra in sladke čokolade pa bo povzročila pravi ognjemet na tvojem jeziku. Poskusi, ne bo ti žal!

Ingver

Ingver se v zimskih mesecih pogosto uporablja v kombinaciji z limono in medom, saj gre za univerzalno zdravilno začimbo. Že znan kitajski filozof Konfucij pa je uporabljal, saj gre za eno prvih začimb, ki jih je človeštvo spoznalo. Njegov pekoč okus bo popestril sladkobo vroče čokolade in ustvaril nepozaben okus.

Fresh, dried and powdered ginger
Foto: egal iz iStock

Čili

Če ti poper ni dovolj pekoč, poskusi vročo čokolado s čilijem! Kombinacija pekočega čilija in sladke vroče čokolade bo ustvarila eksplozijo okusov, ki jih zlepa ne boš pozabil. Če nisi pristaš pekoče hrane, dodaj le majhen ščepec čilija in nato po potrebi dodaj še malo.

Meta

Osvežujoča meta sicer spada pod zelišče, ne začimbo, vendar se tako odlično ujame z vročo čokolado, da smo jo morali dodati na ta seznam. Predvsem poprova meta bo skodelici sladkega napitka dodala svežino, ki te bo pobožala po grlu. Ta kombinacija je primerna predvsem za tiste, ki nimajo radi preveč sladkih okusov.

Mint in small basket on natural wooden background, peppermint, selective focus, close up
Foto: Jutar iz iStock

Bogata ponudba vročih čokolad

Če nisi velik gurman in se ti v kuhinji ne da ustvarjati, pa lahko vročo čokolado različnih okusov najdeš pri Chocomarju. Priprava je izjemno enostavna, končni rezultat pa je gosta vroča čokolada kot v tvoji najljubši kavarni. Celotno ponudbo vročih čokolad najdeš na spletni strani Chocomarja, slediš pa lahko tudi njihovemu Facebook profiluVse okuse najdeš v Mercatorjevih in Tuševih Cash&Carry, kjer lahko kupuješ tudi kot fizična oseba!

Kjer se tehnologija sreča z razkošjem

0

Dizajn je pomemben parameter pri izbiri pametne ure, vendar ravno tako ne smemo zanemariti funkcionalnosti naprave. V obojem blesti pametna ura Watch GT 4, ob nakupu katere prejmete še izredne brezžične slušalke Huawei FreeBuds SE 2.

Oznaka GT – Gran Turismo se nanaša na luksuzni športni avtomobil z visoko zmogljivostjo, visoko zanesljivostjo in visoko močjo. Hkrati je tudi sinonim za glamur, avanturo in vzdržljivost. S to povezavo je Huawei ustvaril revolucionarne, dolgotrajne in vzdržljive naprave v že uveljavljeni seriji pametnih ur. Poleg peščice funkcij za fitnes in zdravje, serijo Huawei Watch GT krasi tudi prefinjena izdelava, ki jo spremlja eleganten in luksuzen dizajn.

Dobro počutje je odvisno od mnogih stvari, med drugim od kakovosti spanja, ravni stresa in gibanja. Toda velja pravilo, da je zdravje najlažje izboljšati z majhnimi koraki na podlagi prilagojenega načrta aktivnosti, ki spodbuja k spremembam. Ne glede na to, za katero pametno uro Huawei Watch GT 4 se boste odločili, večjo s 46- ali manjšo s 42-milimetrskim ohišjem, bo ta postala popoln pomočnik za spodbujanje k večji skrbi za zdravje in iskanje ravnotežja v vašem življenju.

Popolni zdravstveni svetovalec na zapestju

Pametna ura Huawei Watch GT 4 vam bo pomagala spremljati pomembne fiziološke znake, kot so srčni utrip, nasičenost kisika v krvi (SpO2), kakovost spanja, raven stresa, temperatura kože in pri ženskah še menstrualni cikel. Zahvaljujoč zbranim podatkom boste vedeli, kdaj ste v neravnovesju in je treba ukrepati. Ura podpira tehnologijo Huawei TruSeen za spremljanje srčnega utripa in nasičenosti kisika v krvi z večjo natančnostjo merjenja med beleženjem dejavnosti, podnevi in ponoči.

Prav tako pomemben vitalni podatek je temperatura kože. Natančno tipalo meri temperaturo na zapestju in na podlagi meritve oceni temperaturo kože pri sobni temperaturi. Podatke lahko prebirate na zaslonu pametne ure ali v aplikaciji Zdravje na pametnem telefonu, sočasno z opomniki o spremembah.

Spanje brez motenj

Marsikdo ima težave s spanjem, zaradi katerih se ves dan počuti šibko in ne dosega svoje optimalne učinkovitosti. Pametna ura Huawei Watch GT 4 je zato opremljena s tehnologijo Huawei TruSleep, ki spremlja faze, ritem dihanja in srčni utrip v realnem času ter poda celovito analizo spanja. Prav tako samodejno zazna trajanje, prepozna najpogostejše vzroke za slab spanec in poda na stotine predlogov za izboljšanje.

Spremembe v vsakodnevnih navadah, kot sta porušeno ravnotežje med službenim in zasebnim časom ter šibkejši družbeni stiki, pomembno vplivajo na raven stresa. To pa dolgoročno negativno vpliva na fizično in duševno zdravje. Nova pametna ura zato 24 ur na dan spremlja raven stresa. Na tekočem boste z vzroki zanj, da boste lahko spremenili dnevne navade in preprečili slabo počutje.

Nadvse trpežna baterija

Funkcij nove pametne ure ne bi mogli v celoti izkoristiti, če ne bi bila opremljena z dolgotrajno baterijo. Večja različica s premerom 46 mm nudi 14-dnevno avtonomijo, medtem ko manjša premera 42 mm zdrži en teden.

Kateri je vaš najljubši šport?

V sklopu beleženja dejavnosti Huawei Watch GT 4 nudi več kot 100 športnih načinov, od katerih jih je 18 profesionalnih. Poleg tega nudi prilagojene načine vadbe na podlagi telesne pripravljenosti in navad uporabnika. Ta lahko namreč določi cilje vadb in nato v realnem času spremlja napredek na zaslonu ali v aplikaciji Zdravje. Ura med vadbo zagotavlja glasovne opomnike o doseganju trenutnih ciljev, statusu vadbe, zagotavlja informacije o izboljšavi telesne pripravljenosti in še veliko več.

Zanesljiv pomočnik na zapestju

Zdrav življenjski slog je sestavljen iz več dejavnikov, ki skupaj pomagajo, da ga pravilno uravnotežimo. Nadgrajena aplikacija Zdravje (Huawei Health) zato nudi nastavljanje prilagodljivih opomnikov. Naj gre za dnevni vnos tekočine, urnik jemanja zdravil, čas spanja, primeren trenutek za rekreacijo, ali opomnike, ki spodbujajo pozitivno razmišljanje. Ko opravimo za ohranjanje zdravja pomembna dnevna priporočila, se kot spodbuda ali nagrada na zaslonu prikaže tako imenovana deteljica zdravja.

Pametna ura Huawei Watch GT 4 je opremljena s pomnilnikom za hranjenje glasbenih datotek in njihovo predvajanje. Od tu nadvse razveseljujoča novica, da v primeru nakupa do konca leta oziroma do razprodaje zalog, poleg ure brezplačno prejmete slušalke Huawei FreeBuds SE 2. Huawei je pri zasnovi slušalk uporabil najnovejše tehnologije, usklajene z izjemnimi tehnikami obdelave zvoka in natančno nastavljenimi visoko občutljivimi zvočnimi membranami. Poleg tega se slušalke Huawei FreeBuds SE 2 ponašajo s preprosto in stabilno povezljivostjo Bluetooth 5.3 ter izredno nizkimi zakasnitvenimi časi. Visoko natančen in občutljiv 10-milimetrski dinamični zvočni gonilnik slušalk je skrbno nastavljen, da povrne vsaki noti prvotni zven ob kakovostni reprodukciji nizkih tonov. Ker nudijo uravnotežen zvok z bogatimi podrobnostmi, so popolne za uživanje v vseh glasbenih zvrsteh. Ravno tako je poskrbljeno za odličen zajem govora med telefonskimi klici. Dva vgrajena mikrofona z visoko natančnostjo razlikujeta med vašim glasom in hrupom okolice ter tako zagotavljata kristalno čist govor ne glede na razmere. Slušalke zagotavljajo dolgo življenjsko dobo baterije. Do devet ur poslušanja glasbe. Obenem baterija v polnilni škatlici zagotavlja do 40-urno avtonomijo delovanja, ki jo boste cenili vsi, ki ste veliko na poti, daleč od električne vtičnice.

Pametne ure iz serije Huawei Watch GT 4 zlahka delujejo samostojno, toda večino časa bodo povezane s pametnim telefonom. Pomembno je, da lahko na njem teče sistem Android ali iOS.

Ocena filma: Varuhi formule (34. Liffe)

0

Varuhi formule je film režiserja Dragana Bjelogrlića, ki ga v naših krajih zelo dobro poznamo. Nazadnje nam je predstavil čustveno biografijo Toma, kjer je skozi življenje legendarnega pevca Tomislava Zdravkovića zaigral note nostalgije. Zdaj se je vrnil v multiprodukciji, filmu, posnetem po knjigi Primer Vinča profesorja Gorana Milašinovića, ki je bila izdana leta 2017. Ko so leta 1958 v obdobju hladne vojne znanstveniki v jugoslovanskem jedrskem reaktorju izpostavljeni sevanju, jih pošljejo v Pariz, kjer jih bodo skušali ozdraviti in s tem spisati zgodovino.

Varuhi formule, režiser Dragan Bjelogrlić predstavlja srbski Černobil, ki je več kot to

Dragan Bjelogrlić je »nada« balkanske filmografije, če uporabimo izraz njegove domovine. Nekdanji oziroma še vedno aktualni igralec je svojo režisersko palico kot rečeno nazadnje vihtel v biografskem filmu Toma, ki je mnogim predstavljal najboljši film leta 2021. Ponovno si je izbral resnično zgodbo, ki jo je v knjižni obliki opisal Goran Milašinovič, v scenarij pa jo je Bjelogrlić preoblikoval z Vukom Ršumovićem in Ognjenom Sviličićem. Bolje kot napisati, da film temelji na resničnih dogodkih, je napisati, da je film navdahnjen po resničnih dogodkih. Tako kot v Tomi so tudi tu določeni trenutki nekoliko prilagojeni in dramatizirani, a nikakor ne odvzamejo pristnosti celotnega dogodka, kaj šele, da bi nam zakrili kakovost film.

Izpostavljeni jedrskemu sevanju se napotijo na zdravljenje v Pariz
Izpostavljeni jedrskemu sevanju se napotijo na zdravljenje v Pariz Foto: on imdb

Varuhi formule so nekakšen srbski Černobil, če bi želeli najti besede, da privabijo ljudi v kino. In verjetno bi pri tem uspelo, saj se morda (pre)malo ljudi dandanes zaveda – ali vsaj pozna – pomena hladne vojne v Jugoslaviji in jedrskih poskusov v nekdanji državi. Zgodba filma pa je vseeno »razdeljena« na dva dela. Prvi so vsekakor jedrski poskusi v Vinči, ki niso postavljeni v ozadje, drugi pa je velik prelom v zdravstvu, ko so prvič v zgodovini uspešno presadili kostni mozeg. Tako film združuje dva prelomna dogodka, ki sta se v zgodovini in srhljivem obdobju nekako znašla z roko v roki.

Prekrasna igralska zasedba, ki je srce filma

Alexis Manenti kot dr. Mate v filmu Varuhi formule
Alexis Manenti kot dr. Mate v filmu Varuhi formule Foto: on imdb

Profesor Dragoslav Popović (Radivoje Bukvić), vodja projekta v Vinči, in njegovi mladi fiziki Života (Ognjen Mićović), Rosa (Alisa Radaković) in Radojko (Jovan Jovanović) s posebnim letom pristanejo v Parizu. Do priznane eksperimentalne klinike Institute Curie , kjer jih bodo skušali ozdraviti, jih pospremi agent Sove Aleš Babnik (Jurij Drevenšek), ki je spremljal tudi njihov projekt.

Skupina zdravnikov oceni, da so bili izpostavljeni smrtonosnem odmerku sevanja oziroma urana. Pri tem na pomoč pokličejo profesorja Matheja (Alexis Manenti), ki se več let ukvarja z radiacijo in presaditvijo kostnega mozga, a zgolj na laboratorijskih miših. Mathe, nekdanji član odporniškega gibanja, hitro posumi, da so bili njegovi jugoslovanski pacienti pravzaprav vpleteni v razvoj jedrske bombe. Tako je s profesorjem Popovićem v stalnem konfliktu, ki pa tudi sam dvomi, da jim želijo francoski zdravniki pomagati brez državnih interesov.

Najlažje je reči, da je najbolje v film iti brez kakršnega koli znanja, a pogosto to pač ni mogoče. Dejstvo pa je, da bo gledalec po koncu filma drugačna oseba, bogatejša za prečudovito izkušnjo, ki jo je moč primerjati samo s tistim z Bjelogrlićevim Tomo. Gre za zgodbo o upanju, izjemni človeški humanosti in sočutju. Varuhi formule je čustven film, ki ne pritiska na zavoro, ampak stopi na plin, vsakič, ko se gledalec umiri. Film bi lahko razdelili v tri prepletajoče segmente, kjer se kot gledalec sprašujemo kaj se je zgodilo v reaktorju, ali bo francoskim zdravnikom uspelo in kaj se bo zgodilo s pacienti?

Jedrski reaktor Vinča, ki predstavlja osrednji del zgodbe filma
Jedrski reaktor Vinča, ki predstavlja osrednji del zgodbe filma. Prizori v reaktorju so bili pravzaprav posneti v Sloveniji, natančneje v prostorih Inštituta Jožef Stefan Foto: on imdb

Balkanski humor tudi v najtežjih trenutkih na ogled v Varuhih formule

Gre za film z močnim sporočilom, ki ga krasi prekrasen scenarij na katerega se nato naslanjajo vsi nadaljnji uspehi. Igralska zasedba je razdeljena v starejša znanstvenika, ki se vsak po svoje ukvarjata s svojim uspehom oziroma neuspehom, stranske like, ki na pladnju ponujajo čudovito raven človeškosti, in mlado jugoslovansko trojico znanstvenikov, ki izkazujejo svoje mladostniško upanje v najtežjih trenutkih. Prav zaradi slednje trojice, predvsem Ognjena Mićovića kot Živote ima film veliko mero humorja, ki se ga ne bi branili niti najboljši mojstri (balkanske) komedije.

Mlada trojica v filmu Varuhi formule
Mlada trojica v filmu Varuhi formule Foto: on imdb

Ker nas igralci povlečejo v dogajanje, nam predstavijo pristno čistost njihovih odnosov in pogovorov – spet, pohvala scenariju – in se z njimi smejemo, se lahko zaradi njih tudi jočemo. Delček nas bo ostal v tistem stolu, ki bo zrl na veliko platno in upal, da se vse to ne bi zgodilo. A za vso nedolžnostjo in mladostjo prežijo težnje po napredku in željah, ki so bile v tistem času pač pred človekom samim.

Film, kjer sovražniki ne bodo našli izgovora v tehničnem segmentu

Dragan Bjelogrlić se prelevi v Leko Rankovića, Predrag Manojlović pa v Pavla Savića, brez katerih jugoslovanske zgodovine verjetno ni moč spisati. Kratki vlogi, a pomembni za naše dojemanje celotnih dogodkov filma, ki večjih namenov obeh vpletenih držav nikoli ne postavi pred to, kaj pomeni biti človek v težkih trenutkih. Tudi najbolj neočitna oseba je lahko heroj. Ostareli mehanik, zgovorna gospodična ali hišnik bolnice. Vsak od njih imajo svojo vlogo v filmu, za katerega lahko rečem, da nikamor ne zavrže svojih 120 minut igranega časa. Film se dogaja hitro, hkrati pa si vzame čas za namakanje v situacijah. Prizore, kjer preskakuje iz sedanjosti v preteklost, je Bjelogrlić od Tome izpilil do popolnosti, kjer ubere nekaj iznajdljivih prijemov.

Varuhi formule je film o jedrski nesreči v Vinči in prvi presaditvi kostnega mozga
Varuhi formule je film o jedrski nesreči v Vinči in prvi presaditvi kostnega mozga Foto: on imdb

Verjetno si srbske kinematografije zadnjih let – Južni veter, Sence nad Balkanom, Morilci mojega očeta in še in še – ni moč predstavljati brez Ivana Kostića, ki ponovno opravi izvrstno delo, da nas prepriča v to, da nismo prepričani, če slučajno gledamo visokoproračunsko dramo Hollywooda ali »domači« proizvod. Nekaj pa je na tem, da gledamo naš film. To je glasba, za katero je poskrbel Aleksandar Randjelović in ji lahko namenimo mali hvalospev. Ponovno se enega najlepših jugoslovanskih šansonov spremeni iz navdihujoče pesmi v enem do tragične balade v drugem prizoruĆamac na Tisi po ogledu ne bo več ista pesem. Kot to nista Što te nema Alekse Šantića po Tomi in Živiš u oblacima Zdravka Čolića po filmu Quo Vadis, Aida? Kamor je v filmu postavljena, nam da priložnost, da zberemo oziroma skušamo zbrati svoje misli in se pripraviti na nevihto, ki prihaja.

Varuhi formule, močan in čustven film, ki prikaže človeškost v vseh oblikah

Dragan Bjelogrlić v svojem filmu Varuhi formule upodobi Lenko Rankovića
Dragan Bjelogrlić v svojem filmu Varuhi formule upodobi Lenko Rankovića in poskrbi za izvrsten film Foto: on imdb

Varuhi formule je eden mejnikov filmske industrije balkanske regije. Dragan Bjelogrlić je resda že s Tomo dokazal svojo mojstrskost v filmskem svetu velikih potez, tu pa zabil žebljico na glavico dejstvu, da gre za enega najboljših režiserjev ta čas. Nekaj je prirejenega, česar pa je ustvarjalcem moč odpustiti. In seveda, zgodba filma je aktualna. Ne le zaradi tega, ker množice to poudarjajo vse od trenutka, ko jih je na to opomnil Oppenheimer, temveč zato, ker lahko ponovno vidimo pomen sočutja in humanosti v najtežjih trenutkih. Za trohico kontroverznosti in pristranskosti, dodajam, da je leta 2023 izšel izjemen film o jedrski katastrofi, ki bo prestal zob časa in to ni Oppenheimer.

Zna biti, da je klišejsko, ampak Varuhi formule so jasen prikaz tega, da lahko filmi spremenijo osebo. »Zdaj je vse drugače in nikoli ne bo več kot je bilo,« pravi pesem v enem najmočnejših prizorov letošnje filmske bere in res je tako. Varuhi formule je film, ki se dotakne duše in v srcu najde svoje mesto.

Varuhi formule | v kinu od 16.11.2023

Komentar: Smo zapustili tiste, ki so družbi doprinesli največ?

Slovenija ima mnogo težav in izzivov in vsi niso enako pomembni in ne zahtevajo enako velike pozornosti javnosti, kot jo zahtevajo drugi. Eden največjih problemov in težav, ki jih imamo je vezan na naše starostnike. Veliki problem slovenske družbe je namreč nedostopnost domov za ostarele.

Vrednost starejših

Na tem kako obravnavamo naše najstarejše stoji in pade posamezna družba. To ni več vprašanje nekega statusa, ampak je vprašanje tega, koliko smo pripravljeni dati za tiste, ki predstavljajo enega od stebrov naše družbe.

Vse velike civilizacije, so cenile najstarejše med njimi. Le ti so zavzemali pomembne pozicije. Mlajšim, predvsem otrokom, so pripovedovali zgodbe, delili so svoje izkušnje. Z njihovo pomočjo je stala celotna civilizacija, saj so se vsi zanašali na znanje, ki so ga podedovali. Danes pa ti ljudje niso vredni niti toliko, da bi zanje imeli primerno oskrbo, ki bi temeljila na naši hvaležnosti in bi bila slavospev njihovemu življenju.

ball, people, old
Foto: StockSnap iz Pixabay

Vreden si ravno toliko kolikor plačaš

V času ko se začenjamo znova pogovarjati o pokojninski reformi in se vedno bolj na glas sprašujemo, ali bomo sploh še imeli dovolj denarja, da zagotovimo stabilnost pokojninske blagajne, vedno bolj glasno odmeva tudi dejstvo, da se bomo upokojevali vse starejši. Posameznikova glavna prioriteta morajo biti davki, pokojnina pa bo odmerek tega, koliko denarja si že doprinesel večmilijonski blagajni, ki nikoli ni dovolj polna.

Ampak vsak izmed teh, ki jim tako gledamo pod prste, ko jim odmerjamo vsak cent, je v pokojninsko blagajno prinesel lepo količino denarja, do katere je tudi sam povsem upravičen. Pa vendar mnogi starejši vsak konec meseca praskajo po denarnici za tisti zadnji cent, ki jim manjka, da si lahko kupijo en jogurt. Takšnih zgodb je vse več in takšnih osamljenih ljudi je preveč, da bi moje srce to lahko preneslo.

ai generated, couple, elderly
Foto: a_scarcy iz Pixabay

Domovi za ostarele, ozko grlo družbe

Na koncu življenja je vsak naredil, kar je najbolje znal. Eni so ohranili svojo družino blizu in le ta zmore in zna skrbeti zanje, drugi pa so ostali povsem sami. In ko samota zagrize v njihova življenja, doma pa niso več povsem varni, svojci sprejmejo tisto težjo, ali lažjo odločitev. Čas je, da gre v dom. Dom za ostarele, ki je že tako skoraj nedostopen, saj mora družina poleg svojčeve pokojnine, odšteti še del svoje plače. Ampak si rečeš, pa saj bo že, se ugrizneš v jezik, si odtrgaš od ust in daš.

Vendar ne moreš kaj dati, ker bo prej treba še počakati. Doma ni, čeprav je večina praznih. Ni postelj pravijo, ni ljudi pravijo, imamo čakalno listo. Saj bo kmalu. In čakaš. Nekateri počakajo lažje, ker se jim ne mudi preveč, drugi morda ne dočakajo nikoli. Ampak niso vsi enako potrebni tega mesta, nekateri še lahko hodijo in potrebujejo zgolj družbo, spet drugi pa ležijo z nosno sondo v bolnišnici, komaj dihajo, njihovi najdražji pa zanj ne morejo narediti prav nič. Takšna oseba je lahko v bolnici mesece, jemlje prostor tistim, ki bi jo resnično potrebovali, a kaj naj, vsi vemo, da ni prostora.

Vlada bi gradila domove za ostarele, imajo mnogo idej, kaj vse lahko naredijo, ampak ni oskrbnikov. Imamo pa oskrbovance in tiste, ki bi oskrbo potrebovali.

Side view of senior people doing exercises sitting on chairs in the morning in the room
Foto: AnnaStills iz iStock

Ni ljudi – a kdo bi jih krivil

Ni ljudi, preprosto ni jih. Ampak kdo bi jih pa lahko krivil. Znati morajo toliko, da se marsikateri zdravstveni delavec lahko skrije pod mizo. Imeti morajo mehke veščine; komunikacijo, potrpljenje, razumevanje, občutek za sočloveka. Saj se povrne, marsikaj se povrne, a za minimalca tega ni pripravljen delati nihče. A kdo bi jih krivil.

Njihovo delo je med bolj ali manj bolnimi, med takšnimi, ki se ne morejo več premikati in med takimi ki so povsem samostojni. Najbolj bolne morajo previjati, jih pobrisati, ko se pokakajo ali pobruhajo. Morajo jih skopati. Z nekaterimi morajo iti na stranišče, spet drugim morajo pomagati, da sploh lahko jejo. Ampak kdo bi jih krivil. Delajo težko, fizično zahtevno delo, plačani so malo – premalo. Vidijo vse najhujše, hude poškodbe, ki so posledica zaležanin, poslabšanja sladkorne bolezni, nekateri morajo vzeti tudi po dvajset tablet na dan. Nikar ne reci, da je to preprosto delati. In nimajo enega takega ampak jih imajo deset, mogoče dvajset in zahteve svojcev… no saj razumeš.

Mnogi zato odidejo. Grejo tja, ker je lažje, kjer zaslužiš več kot minimalca, v trgovino ali v gostinstvo, morda v tovarno. Njihovo znanje je vredno premalo…

Tako domovi za ostarele pokrivajo mesta s študenti in dijaki, a ti ne znajo dovolj, ne morejo delati sami in pogosto tudi povsem ne razumejo, kakšno delo je to. Potem pa se zgodijo razna odstopanja od primernega dela z oskrbovanci in javnost se zgraža. Ampak kdo bo delal to delo, mogoče ti? Ne pravim, da je v redu, da se z ljudmi ravna kot z lutkami, se jih tepe ali kako drugače zlorablja, ampak ali jih lahko kriviš? Jaz jih ne morem.

Vlada pa še naprej gradi domove za ostarele. Oni jih bodo zgradili. A ostali bodo prazni…

elderly, hands, ring
Foto: stevepb iz Pixabay

Denar ni rešitev

Kaj pa bo potem rešilo to hudo zagato, ki smo jo skuhali, ko smo skozi leta uspeli razvrednotiti delo tistih, ki skrbijo za ljudi v domovih za ostarele? Najprej, vrniti jim je treba dostojanstvo. Ne samo omogočiti višje plače, ampak jim dati potrdilo, da je njihovo delo cenjeno. Vendar ne na račun dviga oskrbnin. Ne bom finančni minister, ker razumem, da je to kar nekaj denarja, ki ga morda nimamo. Ampak vsak od teh ljudi, ki danes ležijo v domovih za ostarele, bolniških posteljah, ali so doma v napoto svojcem, vsi ti so dali državi svoj čas in svoje davke, zakaj jim ne moremo vrniti tako, da jim damo pravo oskrbo?

Ljudje so izgubili zaupanje in se čutijo razvrednotene, zakaj bi potem delali težko delo, ki mu ni konca?

Na koncu pa tako ostane vprašanje, kaj bo če ne ukrepamo? Kdo bo skrbel za te, ki danes delajo, če ne bo mladih, ki bi to delo prevzeli? Ali bomo končno poskrbeli, da ljudje ne čakajo nedopustno dolgo, če imamo infrastrukturo, ki omogoča, da skrb za naše najranljivejše?

Na koncu so vsi odgovori pri vladi, za katero pa se zdi, da se več ukvarja s svojimi problemi kot s tistimi najbolj perečimi v javnosti… In pri ministrstvu za solidarno prihodnost, ki upam, da ne bo samo zviševalo davkov, ampak bo tudi dalo tudi kaj nazaj… predvsem tistim, ki so si to prislužili z delom in skrbjo za svet, ki ga imamo danes.

Help, support and wheelchair with nurse and old man for disability, rehabilitation or healing. Retirement, physiotherapy and healthcare with patient and black woman nursing home for medical caregiver
Foto: PeopleImages iz iStock

Nasin lov na znake življenja na Marsu razdvaja strokovnjake, medtem se stroški misije vrtijo v nebo

0

Gre za eno najbolj zapletenih vesoljskih misij doslej. Na Mars bo poletela flota sond brez posadke in robotskih roverjev, ki bodo zbirali vzorce kamnin, nato pa jih bodo poslali nazaj na Zemljo, kjer bodo preučevali znake življenja. Gre za Nasino misijo vračanja vzorcev z Marsa, ki bi vključevala prvo izstrelitev iz drugega planeta in prvo vrnitev v orbiti okoli drugega planeta.

Toda ta izjemno ambiciozna misija je v težavah. Njeni stroški so se močno povečali in neodvisna revizijska komisija, ki jo je ustanovila vesoljska agencija, je pravkar opozorila, da se bo prvotna cena misije, ki je znašala 4,4 milijarde dolarjev, verjetno povzpela na 8-11 milijard dolarjev. Zaradi tega bi lahko odpovedali vrsto drugih NASA – inih misij.

Proračunske težave

»Projekt vračanja vzorcev z Marsa je bil vzpostavljen z nerealnimi proračunskimi pričakovanji,« je zapisano v poročilu odbora. »Trenutno ni verodostojnih, skladnih tehničnih, niti ustrezno določenih časovnih, stroškovnih in tehničnih izhodišč, ki bi jih bilo mogoče uresničiti z verjetno razpoložljivimi sredstvi.« Dejansko obstaja »skoraj ničelna verjetnost«, da bo NASA-in načrt uspel s sedanjim proračunom, je sklenil odbor.

mars, mars rover, space travel
Stroški Nasinih misij se vrtijo v nebo. Kakšen bo odgovor stroke? Foto: WikiImages iz Pixabay

Zaradi naraščajočih stroškov misije so se že začeli odlagati drugi projekti, ki jih financira NASA, kar je razjezilo številne znanstvenike s področja vesolja. Med njimi je Veritas, misija za preučevanje Venere, da bi ugotovili, zakaj je ta vroč planet izgubil potencial za življenje.

Druga žrtev je bila misija Geospace Dynamics Constellation za preučevanje zgornjih plasti atmosfere. »Prerezali ste arterijo, življenjsko linijo naše znanosti,« je za revijo Science povedala plazemska fizičarka Allison Jaynes z univerze Iowa. »Celotna NASA-ina znanost je zaradi bremena vračanja vzorcev z Marsa na udaru.«

Potek misije z roverjem Perserverance

Misija bo temeljila na robotskem roverju Perseverance, ki trenutno drvi po rdečem planetu in zbira vzorce marsovskih kamnin. Ti so shranjeni v titanovih ceveh, od katerih je vsaka velika kot hot dog, in shranjeni. V nekaj letih namerava agencija na Marsu postaviti pristajalni modul, ki ga trenutno razvija podjetje Lockheed Martin.

Perseverance bi svojo zalogo zabojnikov namestil v ta pristajalni modul, ki bi ga nato poslal nazaj v vesolje in postavil v orbito okoli Marsa, medtem ko bi tretje plovilo – orbiter za vrnitev na Zemljo, ki bi ga zgradila Evropska vesoljska agencija (ESA) – pobralo cevi s kamni in jih prepeljalo nazaj na Zemljo. Majhna sonda bi s padalom spustila vzorce do čakajočih znanstvenikov, najkasneje do leta 2033, pravi NASA.

Na žalost je vesoljska agencija sprva podcenila velikost vesoljskega plovila, ki bi bilo potrebno za odvzem vzorcev s površine Marsa. Poleg tega se ni zavedala zelo zapletenih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti, da bi preprečili onesnaženje vzorcev marsovske zemlje z zemeljskimi bakterijami ali virusi, obenem pa bi preprečili, da bi morebitne marsovske oblike življenja okužile Zemljo.

mars, planet, atmosphere
Foto: WikiImages iz Pixabay

Investicija v znanje terja visoke stroške

Zvišanje stroškov naj bi povzročila tudi inflacija in pomanjkanje dobave. Zaradi tega je več vodilnih znanstvenikov pozvalo k opustitvi misije, čeprav številni drugi menijo, da bi jo bilo treba rešiti.

Slednji opozarjajo na primer vesoljskega teleskopa James Webb, ki je le za las ušel številnim pozivom k odpovedi, potem ko se je njegova cena zvišala z 1 milijarde dolarjev na 10 milijard dolarjev, kar je povzročilo preložitev drugih vesoljskih misij. Vendar pa teleskop zdaj vrača osupljive slike oddaljenih zvezd in galaksij ter spreminja naše znanje o vesolju.

mars, night sky, planet
Foto: Aynur_zakirov iz Pixabay

Potencial za prihodnost

Podoben, preobrazbeni potencial ima tudi vrnitev vzorca z Marsa, je dejal profesor Lewis Dartnell z Westminstrske univerze. »Trenutno moramo dokaze o preteklem življenju na Marsu iskati tako, da poskušamo celoten laboratorij zmanjšati na miniaturno velikost, da ga lahko opremimo s kolesi in kamerami ter ga vozimo po Marsu v upanju, da bomo našli znake življenja.«

»Marsov projekt vračanja vzorcev bo vse to spremenil, saj bodo marsovske kamnine na voljo najnaprednejšim analitskim laboratorijem na Zemlji. To nam bo dalo najboljše možne možnosti, da najdemo dokaze, da je na Marsu nekoč obstajalo življenje.«

To stališče je podprla tudi profesorica Caroline Smith iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu. »Ne bomo odprli enega od teh vzorcev in v njem našli kosti dinozavra.Znake nekdanjega primitivnega življenja bomo našli le tako, da jih bomo podvrgli številnim fizikalnim in kemičnim testom, ki jih je v mnogih primerih mogoče opraviti le z ogromnimi instrumenti v velikosti stavbe, kot je britanski diamantni vir svetlobe.«

Following Shot of Brave Astronaut in Space Suit Confidently Walking on Mars Towards Earth Planet. Earth Planet as viewed from Mars surface. The surface of Mars, strewn with small rocks and red sand. Martian landscape in rusty orange shades, Mars Planet surface, Desert, Cliffs, sand. Red planet mars. Alien Red Planet Covered in Rocks. First Astronaut On the Mars. Big Moment for the Human Race. Advanced Technologies, Space Exploration/ Travel, Colonization Concept.
Foto: Nzoka John iz iStock

Pretekla podoba rdečega planeta

Znanstveniki zdaj menijo, da je bil Mars pred 4 milijardami let topel in vodnat svet, ki je imel idealne pogoje za nastanek življenja. Vendar je planet pozneje izgubil magnetno polje, vodo in ozračje ter ga je prizadelo močno ultravijolično sevanje. Življenje bi težko preživelo.

»Kljub temu je pomembno ugotoviti, ali so se tam v preteklosti razvila živa bitja, prav tako kot je ključnega pomena ugotoviti, ali zdaj obstajajo drugje v sončnem sistemu,« je dejal profesor Andrew Coates z University College London.

»Trenutno vemo, da so na Evropi, Jupitrovi luni, in na Enceladu, Saturnovi luni, morja vode, bogata z organskimi snovmi

»Tam bi se lahko razvilo življenje, zato moramo raziskati tudi te svetove – če namreč ugotovimo, da je življenje prisotno na teh oddaljenih lunah in da je nekoč obstajalo tudi na Marsu, bomo imeli zelo trdne dokaze, da je življenje v vesolju vseprisotno

beautiful martian landscape, desert in outer space
Foto: dottedhippo iz iStock

5 alternativ YouTubu, če si naveličan oglasov

0

YouTube je nepogrešljiv vir zabave in izobraževanja za milijone uporabnikov po vsem svetu. Vendar pa so oglasi postali neprijeten in moteč del uporabniške izkušnje na tej priljubljeni platformi. Od oglaševanja pred videoposnetki do neželenih oglasov med predvajanjem vsebine, se mnogi sprašujejo, ali obstajajo alternative, ki jim omogočajo, da uživajo v videoposnetkih brez oglasov. V nadaljevanju ti predstavljamo pet alternativ.

Alternative YouTubu, ki jih ne gre zanemariti

Zavedati se moraš, da na spletu ni nič zastonj. Če se hočeš znebiti oglasov boš pogosto moral vsebine plačati, razen če namestiš programsko opremo za blokiranje oglasov. Vseeno pa poskusi najprej z zgoraj naštetimi platformami.

Vimeo

Priljubljena platforma za deljenje videoposnetkov, ki je znana po kakovostni vsebini in manjši prisotnosti oglasov. Premium naročniki lahko uživajo v popolnoma brezoglasi izkušnji, medtem ko se tudi brezplačni uporabniki soočajo s precej manj oglasi v primerjavi z YouTubom.

Dailymotion

Platforma podobna YouTubu ponuja ogromno različnih videoposnetkov. Čeprav so oglasi prisotni tudi na tej platformi, so manj moteči in bolj redki kot na YouTubu.

BitChute

Platforma za deljenje videoposnetkov, ki poudarja svobodo govora. Ima manjšo prisotnost oglasov v primerjavi z YouTubom in omogoča, da ustvarjalci sami nadzorujejo svojo vsebino.

Metacafe

Platforma, ki se osredotoča na kratke videoposnetke in zabavno vsebino. Ponuja manj oglasov in je odlična izbira za tiste, ki iščejo hitre in zabavne videoposnetke brez nepotrebnih prekinitev.

Internet Archive

Internet Archive je odličen vir za tiste, ki iščejo staro ali arhivsko vsebino. Ta platforma ponuja ogromno zbirko brezplačnih filmov, glasbe, knjig in drugih medijskih vsebin brez vsiljenih oglasov.

Koliko kemičnih spojin je odkrilo človeštvo ? Odstotek preseneča

0

Večina kemičnih spojin je znanosti še neznanih. Koliko novih lahko naredimo s kombiniranjem elementov iz periodnega sistema? Kemiki preživijo celo življenje tako, da se igrajo z legokockami, ki jim normalni smrtniki rečemo elementi.

Vesolje je preplavljeno z milijardami kemikalij, od katerih je vsaka majhen vbod potenciala. In identificirali smo jih samo 1 %. Znanstveniki verjamejo, da bi lahko neodkrite kemične spojine pomagale odstraniti toplogredne pline ali sprožile medicinski preboj, podobno kot je to storil penicilin.

Toda najprej povejmo tole: ne gre za to, da kemiki niso radovedni. Odkar je ruski kemik Dmitrij Mendelejev leta 1869 izumil periodni sistem elementov, ki je v bistvu kemikova škatla lego kock, znanstveniki odkrivajo kemikalije, ki so pomagale definirati sodobni svet. Za izdelavo zadnje peščice elementov smo potrebovali jedrsko fuzijo (izstreljevanje atomov drug na drugega s svetlobno hitrostjo). Element 117, tenes, je bil na ta način sintetiziran leta 2010.

lab, research, chemistry
Foto: PublicDomainPictures iz Pixabay

Nekaj nam da narava, nekaj ustvarimo sami

Če pa želite razumeti celoten obseg kemičnega vesolja, morate razumeti tudi kemične spojine. Nekatere se pojavljajo naravno − voda je seveda sestavljena iz vodika in kisika. Druge, kot je najlon, so odkrili v laboratorijskih poskusih in jih proizvajajo v tovarnah.

Elementi so sestavljeni iz ene vrste atomov, atomi pa so sestavljeni iz še manjših delcev, vključno z elektroni in protoni. Vse kemične spojine so sestavljene iz dveh ali več atomov. Čeprav je možno, da obstajajo še neodkriti elementi, je to malo verjetno. Torej, koliko kemičnih spojin lahko naredimo s 118 različnimi vrstami elementov, ki jih trenutno poznamo?

periodic table, painting, chemistry
Foto: Calua iz Pixabay

Velike številke

Začnemo lahko s sestavo vseh dvoatomskih spojin. Teh je veliko: N2 (dušik) in O2 (kisik) skupaj tvorita 99 % našega zraka. Kemik bi verjetno potreboval približno eno leto, da bi naredil eno spojino, v teoriji pa obstaja 6.903 spojin z dvema atomoma. Torej, to je vas kemikov, ki eno leto delajo samo za izdelavo vseh možnih dvoatomskih spojin.

Obstaja približno 1,6 milijona spojin s tremi atomi, kot sta H₂0 (voda) in C0₂ (ogljikov dioksid), kar je prebivalstvo Birminghama in Edinburgha skupaj. Ko dosežemo spojine s štirimi in petimi atomi, bi morali vsi na Zemlji narediti tri spojine. In da bi naredili vse te kemične spojine, bi morali vse materiale v vesolju večkrat reciklirati.

Ampak to je seveda poenostavitev. Stvari, kot sta struktura spojine in njena stabilnost, jo lahko naredijo bolj zapleteno in težko izdelati.

Največja kemična spojina, ki je bila izdelana doslej, je bila izdelana leta 2009 in ima skoraj 3 milijone atomov. Nismo še prepričani, kaj počne, vendar se podobne spojine uporabljajo za zaščito zdravil proti raku v telesu, dokler ne pridejo na pravo mesto.

Toda počakaj, kemija ima pravila!

chemistry, school, coloured
Foto: MasterTux iz Pixabay

Zagotovo niso možne vse te spojine?

Res je, da obstajajo pravila, vendar so nekoliko spremenljiva, kar ustvarja več možnosti za kemične spojine.

Celo samotni »žlahtni plini« (vključno z neonom, argonom in ksenonom ter helijem), ki se običajno ne vežejo z ničemer, včasih tvorijo spojine. Argonov hidrid ArH+ ne obstaja naravno na Zemlji, vendar so ga našli v vesolju. Znanstveniki so lahko v laboratorijih izdelali sintetične različice, ki posnemajo pogoje globokega vesolja. Torej, če v svoje izračune vključite ekstremna okolja, se število možnih spojin poveča.

Ogljik je običajno rad vezan na enega do štiri druge atome, vendar je zelo občasno, za kratek čas, možna vezava tudi na pet. Predstavljajte si avtobus z največjo zmogljivostjo štirih. Avtobus je na postaji, ljudje vstopajo in izstopajo; medtem ko se ljudje premikajo, so lahko na kratko na avtobusu dejansko več kot štirje ljudje.

Nekateri kemiki celotno kariero poskušajo izdelati spojine, ki po kemijskem pravilniku ne bi smele obstajati. Včasih so uspešni.

Drugo vprašanje, s katerim se morajo znanstveniki spoprijeti, je, ali lahko spojina, ki jo želijo, obstaja samo v vesolju ali ekstremnih okoljih − pomislite na neizmerno toploto in pritisk, ki ju najdemo v hidrotermalnih odprtinah, ki so kot gejzirji, vendar na dnu oceana.

chemistry, baby, experiment
Foto: R-region iz Pixabay

Kako znanstveniki iščejo nove spojine?

Pogosto je odgovor iskanje spojin, ki so sorodne tistim, ki so že znane. To lahko storite na dva glavna načina. Eden je vzeti znano spojino in jo nekoliko spremeniti − z dodajanjem, brisanjem ali zamenjavo nekaj atomov. Druga je uporaba znane kemične reakcije in uporaba novih izhodnih materialov. Takrat je način ustvarjanja enak, izdelki pa so lahko precej različni. Obe metodi sta načina iskanja znanih neznank.

Če se vrnemo k lego kockam, je tako, kot bi naredili hišo, nato nekoliko drugačno hišo ali kupili nove opeke in dodali drugo nadstropje. Veliko kemikov svojo kariero preživi v raziskovanju ene od teh kemičnih hiš.

Toda kako bi iskali resnično novo kemijo − to je neznane neznanke?

Eden od načinov, kako kemiki spoznavajo nove spojine, je pogled na naravni svet. Penicilin je bil na ta način odkrit leta 1928, ko je Alexander Fleming opazil, da plesen v njegovih petrijevkah preprečuje rast bakterij.

Plants, test tube and science woman with research, exam and solution for leaves in laboratory, eco friendly medicine. Glass, sustainable healthcare study and pharmaceutical growth of senior scientist
Foto: Jacob Wackerhausen iz iStock

Samo odkritje je vodilo v presenečenje

Več kot desetletje kasneje, leta 1939, je Howard Florey ugotovil, kako gojiti penicilin v uporabnih količinah, še vedno z uporabo plesni. Vendar je trajalo še dlje, do leta 1945, da je Dorothy Crowfoot Hodgkin identificirala kemijsko strukturo penicilina.

To je pomembno, ker del strukture penicilina vsebuje atome, razporejene v kvadrat, kar je nenavadna kemična razporeditev, ki bi jo malo kemikov uganilo in jo je težko narediti. Razumevanje strukture penicilina je pomenilo, da smo vedeli, kako izgleda, in smo lahko iskali njegove kemične sorodnike. Če ste alergični na penicilin in ste potrebovali alternativni antibiotik, se morate zahvaliti Crowfootu Hodgkinu.

Dandanes je veliko lažje določiti strukturo novih spojin. Rentgenska tehnika, ki jo je Crowfoot Hodgkin izumila na poti k prepoznavanju strukture penicilina, se še vedno uporablja po vsem svetu za preučevanje spojin. In isto tehniko MRI, ki jo bolnišnice uporabljajo za diagnosticiranje bolezni, je mogoče uporabiti tudi na kemičnih spojinah, da se določi njihova struktura.

Scientific Glassware For Chemical Background
Foto: RomoloTavani iz iStock

Najtežje je narediti, a navdiha ne zmanjka nikoli

Toda tudi če bi kemik uganil popolnoma novo strukturo, ki ni povezana z nobeno spojino, znano na Zemlji, bi jo še vedno morali narediti, kar je težji del. Ugotovitev, da kemična spojina lahko obstaja, vam ne pove, kako je strukturirana ali kakšne pogoje potrebujete za njeno izdelavo.

Številne uporabne spojine, kot je penicilin, je lažje in ceneje »gojiti« in jih ekstrahirati iz plesni, rastlin ali žuželk. Tako znanstveniki, ki iščejo novo kemijo, še vedno pogosto iščejo navdih v najmanjših kotičkih sveta okoli nas.

Študent kuha: Martinova pojedina

0

Martinovo »pade« na nedeljo po martinovem. Vsako leto ga praznujemo 11. novembra, praznik, posvečen vinu, pa tradicionalno spremlja obilna pogostitev. če martinovo pade na delavnik, imamo lahko martinovanje dve zaporedni nedelji (pred in po).

Kje martinovati? Preveri naš prispevek o Martinovanjih po Sloveniji.

Tradicionalno martinovanje morda ni najbolj zdravo, a za praznike si lahko privoščimo kakšen kaloričen prekršek. Kaj bi še ostalo od praznikov, če se ne bi pregrešili v hrani? Zato naj tudi v tvojem domu zadiši po raci, gosi ali puranu, praženem krompirju, prosu in rdečem zelju.

Prava Martinova pojedina

Tradicionalna Martinova pojedina mora biti močna in obilna. Martinovo gurmansko razvajanje ne sme manjkati, tako kot ne sme manjkati ob božični večerji. Zato na Martinovo nedeljo pozabimo na sodobna načela prehranjevanja.

Pa veš, kaj vse se mora (poleg kozarca cvička, ki je samoumevna) znajti na mizi pri pripravi tradicionalnega Martinovanja? Vse izveš v nadaljevanju, kjer objavljamo recept, ki mu bodo kos tudi amaterji in ne le mojstri vihtenja kuhalnic.

geese, white, animal
Foto: ulleo iz Pixabay

Sestavine za tradicionalno Martinovo jed:

  • 30 dag mesa (raca, gos ali puran)
  • 3/4 kg rdečega zelja
  • 1/2 kg krompirja
  • sol in poper
  • kumina
  • čebula
  • česen
  • jabolko
  • olje

    Person pouring wine on clear drinking glass
    Foto: Nicole Michalou iz Pexels

Priprava tradicionalne Martinove pojedine

Martinovo pojedino po tradiciji pripravijo »okrog« hrustljavih pečenih rac, gosi ali purana , ki so najpomembnejši del te pojedine. Očiščeno meso solimo in popramo ter pustimo nekaj časa stati. Nato v notranjost potisnemo neolupljeno jabolko, ga namažemo z maščobo in pokrijemo z aluminijasto folijo. V enakomerno segreti pečici, ogreti na temperaturo med 200 in 230 °C , meso pečemo približno eno uro. Pečenemu mesu odstranimo alu folijo, odstranimo odvečno maščobo in ga prelijemo z lastnim sokom. Pečemo še eno uro, oziroma dokler se meso ne zmehča. Da meso ostane sočno, ga večkrat popečemo, med tem ko ga polijemo z njegovim sokom in po potrebi dodamo malo jušne osnove ali vode. Ker ima gos morda preveč maščobe, ji predhodno odstranimo kožo in vso maščobo. Tega narežemo na kocke, stopimo in z njim obložimo meso. Ko je meso pečeno, odstranimo jabolko, ga narežemo na koščke in prelijemo s precejeno omako, ki je nastala med peko.

Pumpkins and lighted candles on dinner table
Foto: cottonbro studio iz Pexels

Priloga k tradicionalni Martinovi jedi

Na krožniku ne smejo manjkati proso in rdeče zelje, za popolno martinovo pojedino pa je nujen tudi pečen krompir. Ker je receptov za pražen krompir toliko, kolikor oseb ga pripravlja, prepuščamo način priprave tebi. Zato ti zaupamo, kako pripraviti rdeče zelje. Rdeče zelje naribamo in ga v družbi čebule in česna prepražimo na olju. Prilijemo malo vina in po okusu dodamo sol, poper in kumino. Mlince lahko kupiš ali pripraviš doma.

Uživaj v praznovanju, kuhanju in hrani!

Person holding a roasted turkey
Foto: EKATERINA BOLOVTSOVA iz Pexels

Sladica, ki je obvezna pri Martinovem kosilu (RECEPT)

0

Martinovo je vsakoletni praznik vina, ki ga večina pozna po Martinovem kosilu. K kosilu pa spada tudi dobra sladica. Predstavljamo najboljšo sladico, ki spada k Martinovem kosilu. Tukaj je recept za Martinovo sadno pito.

Sestavine za Martinovo sadno pito

Testo

  • 2 jajci, rahlo stepeni
  • 110 g sladkorja, plus dodatek, za posip
  • 60 ml oljčnega olja
  • 60 ml mleka
  • 1 žlička limoninega soka
  • ½ limone, olupljene
  • ½ žličke vanilijevega ekstrakta
  • 225 g moke, presejane

Sadni nadev

  • 500 g suhih fig, drobno sesekljanih
  • 125 g zlatih rozin
  • 120 g blanširanih mandljev, sesekljanih
  • 125 g sesekljanih orehov
  • 250 ml vino cotto (glej opombo)
  • 1 žlica sladkorja v prahu
  • ½ majhne pomaranče z lupino
  • ½ žličke mletega cimeta
Homemade autumn apple pie corner border. Top view table scene over a rustic wood background with copy space.
Foto: jenifoto iz iStock

Navodila za pripravo

Za pripravo sadnega nadeva zmešajte fige, sultanije, mandlje, orehe, vino cotto, sladkor, pomarančno lupinico, cimet in 300 ml vode, zavrite v veliki debeli ponvi na srednjem ognju. Ogenj zmanjšamo in ob stalnem mešanju kuhamo 40 minut oziroma dokler se sadje ne zmehča in večina tekočine ne vpije. (Dodajte dodatno vino cotto, če je zmes presuha.) Prenesite v skledo in popolnoma ohladite.

Za pripravo testa za pito zmešajte 2 žlici stepenih jajc, nato pa preostanek dajte v skledo s sladkorjem, oljem, mlekom, limoninim sokom, lupinico in ekstraktom vanilije ter stepajte, dokler se dobro ne premeša. Postopoma dodajajte moko, nenehno mešajte z leseno kuhalnico, dokler se ne zmeša. Zmes zlijemo na rahlo pomokano delovno površino in nežno gnetemo 2 minuti ali dokler ne nastane mehko testo, dodamo še dodatno moko, če je testo preveč lepljivo. Razdelite na 4 kose.

Pečico segrejte na 180°C in 2 pekača obložite s papirjem za peko. Delovno površino potresemo z dodatno moko. 2 kosa testa razvaljajte v grobe kroge premera 28 cm, nato pa s pomočjo 25 cm plošče kot vodila obrežite na kroge premera 25 cm. Na obložen pekač položimo 1 krog in ga premažemo s polovico sadnega nadeva, tako da pustimo 1,5 cm roba. Na vrh položite drugi krog in pritisnite robove, da se zaprejo, nato pa z vilicami zmečkajte robove. Ponovite s preostalim testom in sadnim nadevom. Pite namažemo s prihranjenimi stepenimi jajci in potresemo s sladkorjem.

Sadne pite, pri čemer pladnje do polovice zamenjajte, pecite 20 minut oziroma dokler pecivo ne zlato porumeni. Postrezite toplo ali hladno.

Raw, unbaked butter pie crust with ingredients for recipe, ehh, flour, butter, homemade pie dough. Top view.
Foto: Olga Mazyarkina iz iStock

Opomba

Vino cotto, kar pomeni kuhano vino, je sladka, ostra, aromatična začimba, ki se uporablja v sladkih in slanih jedeh. Narejen je iz kuhanega grozdnega mošta in je včasih aromatiziran z drugimi sestavinami, kot so fige. Na voljo je v specializiranih živilskih trgovinah.

Homemade cherry pie with lattice pastry isolated on a white background. Side view.
Foto: jenifoto iz iStock