Na martinovo soboto – že 20. Ljubljanska vinska pot

Proevent d. o. o.
-
0
Na martinovo soboto – že 20. Ljubljanska vinska pot

V času, ko se mošt spremeni v vino, se bo naša prestolnica prelevila v 20. Ljubljansko vinsko pot – Martinovanje v Ljubljani, tradicionalni dogodek, ki ga organizator Proevent pripravlja na martinovo soboto, natančneje 11. novembra, od 10. do 17. ure na ulicah in trgih starega mestnega jedra.

Vinska ponudba z vseh koncev Slovenije

Obiskovalci se bodo lahko sprehodili po vinski poti, ki bo pravi preplet bogate vinske dediščine z vse Slovenije. Duh trgatev bo obogaten s številnimi nastopi v živo, druženji ob vrhunski žlahtni kapljici in bogato kulinariko. Na vinski poti, ki se tokrat razprostira med več kot 80 stojnicami na Prešernovem trgu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici in Cankarjevem nabrežju bo na voljo 65 domačih vrhunskih vinarjev z več kot 400 vinskimi vzorci in 16 kulinarikov.

Kulinarika

Degustacijski krožniki bodo na okušanje ponudili odlične sire in mlečne izdelke Sirarne Gartner in Pomurskih Mlekarn, domače mesnine in salame Soud, Mrčun in pršut Memon, olja Oljarne Kolarič in Štumberger, tartufe in izdelke iz tartufov Fogy in Istra tartufov, izdelke iz medu Medenih vin Jere in čebelarstva Sedlak, slastne pizze in pekovske izdelke Valerie in Pekarne Rž, za najbolj sladkosnede pa bodo na voljo vaflji Waffla to go, sladke skrivnosti Čokoladnice Mama Paula in šmorn Nade Bučar.

Bogat kulturni program

Da bo dogajanje na Ljubljanski vinski poti tudi pravo kulturno doživetje, bodo poskrbeli številni nastopajoči iz Glasbene šole Bučar, Folklorne skupine Tine Rožanc, Folklorne skupine COF, plesne skupine Frajle iz Društva upokojencev Rakek, člani Pihalnega orkestra Kočevje skupaj z mažoretami ter vinske kraljice, ki jih ne bo moč spregledati sredi dogajanja.

Kako poteka

Ljubljanska vinska pot je za obiskovalce brezplačna, za okušanje vinskih vzorcev pa bodo kot plačilno sredstvo na voljo kuponi, ki jih bo moč kupiti na blagajnah vinske poti. Spominske kozarce za okušanje bo možno kupiti na blagajnah. Martinovanje v Ljubljani je del programa November Gourmet.

25. Slovenski festival vin – 16. in 17. november 2023

Vinsko-kulinarična doživetja se bodo zaključila na najprestižnejšem dogodku za kulturo pitja vina, Slovenskem festivalu vin, ki bo svojo 25. edicijo doživel v Cankarjevem domu v četrtek in petek, 16. in 17. novembra 2023. Na njem bo tradicionalno potekala predstavitev več kot 100 vinskih hiš, ki bodo na pokušino ponudili skupaj več kot 550 vinskih vzorcev vseh vinorodnih dežel Slovenije in nekaj tujih, bogato kulinariko, številne vinsko-kulinarične delavnice in delavnice s priznanimi sommelierji ter tradicionalno ocenjevanje festivalskih vin.

Obe prireditvi sta del programa NOVEMBER GOURMET LJUBLJANAOrganizator Ljubljanske vinske poti in Slovenskega festivala vin – Proevent d.o.o.Več na ljubljanskavinskapot.si  in slovenskifestivalvin.si

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Salon štajerskih mladih vin Pubec letos ponovno v Mariboru in Ljubljani

Marketing
-
0
Salon štajerskih mladih vin Pubec letos ponovno v Mariboru in Ljubljani

Salon štajerskih mladih vin Pubec – najodmevnejši vinski dogodek tik za mariborskim martinovanjem bo letos v štajerski prestolnici potekal že osmič, v glavnem mestu Slovenije pa petič. Sodelovanje, ki je temelj projekta, pa klene štajerske vinarje povezuje v celoto že 9 let in tako ostaja ena izmed redkih tovrstnih zgodb, kjer želijo vinarji z ramo ob rami s promocijo mladih vin povečati njihovo ter Štajerske kot, vinorodnega okoliša, tako doma kot v tujini. Uradni začetek prodaje štajerskega mladega vina Pubec je 27. november 2023.

Pubec je povezovanje in promocija

Glavni cilji projekta tudi po devetih letih ostajajo povezovanje, promocija in povečanje prodaje.

Blagovna znamka Pubec – Štajersko mlado vino je bila osnovana s ciljem predstavitve odličnih štajerskih vinarjev na slovenskem trgu skozi produkt mladega vina.

S povezovanjem le-teh v enovito, prepoznavno zgodbo omogoča vinarjem tudi dvig konkurenčnosti na domačem trgu in v tujini. Skupni nastopi na trgih in predstavitvah so ključ promocije, obenem pa projekt prinaša tudi dvig odličnosti same destinacije oziroma regije. Tovrsten skupni nastop v segmentu mladih vin prinaša tudi trajni učinek, s celoletnimi marketinškimi in komunikacijskimi aktivnostmi pa se dvigujeta konkurenčnost in prepoznavnost štajerskih vin. Projekt »Pubec« tako ni omejen le na promocijo mladih vin, ampak predstavlja tudi vzvod in orodje za večjo prepoznavnost vseh štajerskih vin in vinarjev na domačem trgu in v tujini.

Vinarji, povezani v projekt, beležijo večjo prodajo mladega vina, kupci pa mlado vino Pubec, tudi zaradi odmevnosti, pogosteje naročijo v gostinskih lokalih, kupijo v trgovinah ter umestijo med poslovna darila. Dogodek je v osmih letih projekta postal pomemben del družbenega dogajanja in povezuje Festival Stare trte ter martinovanje v strnjeno dogajanje, posvečeno Stari trti, vinu in kulinariki.

Pomemben vidik sodelovanja pa je tudi javno-zasebno partnerstvo z Zavodom za turizem Maribor. V javnem zavodu tovrstne pobude podpirajo in se s svojim delovanjem tudi sami trudijo dvigniti nivo vinskih prireditev, ki stremijo k edukaciji uporabnika ter mu v stičiščih, kot je Hiša Stare trte, poskušajo predstaviti in odkriti pomembnost vinarstva na Štajerskem.

Od 27. novembra bo 18 mladih štajerskih vin Pubec tudi v prodaji.

Kdo so pubeci 2023?

Tudi letos je v projekt združena raznolika druščina vinarjev, med katerimi najdemo največje vinske kleti in tudi manjše, družinske vinogradnike. Pubeci 2023 so Vinogradništvo Cvitanič, Hiša vin Emino, Vino Falot, Kmetija Fleisinger, Vinarstvo Hafner, Vinogradi Horvat, Vino Jarc, Vina Jaunik, Vino Krajnc, Vino Leber, Vinogradništvo Mukenauer, Vinogradništvo Mulec, Puklavec Family Wines, Radgonske gorice, Rigo Vino, Steyer vina, Vina Toplak in Vino Valdhuber.

Leonida Gregorič, vodja laboratorijev pri KGZS Maribor, ki vsa leta bdi nad kakovostjo štajerskih mladih vin Pubec, poudarja: »Leto 2023 je znova nekaj posebnega. Cvetenje je bilo kasnejše, kot v prejšnjem letu zato so tudi letošnje trgatve potekale nekoliko kasneje. Vreme nam je skozi celo poletje nagajalo z ekstremi, od toče točo in močnega dežja, do suše.
Na zavodu, kjer spremljamo dozorevanje grozdja, ugotavljamo, da na določenih legah, določene sorte dosegajo dobro kakovost. A so vseeno izzivi pridelovalcev, kletarjev in enologov letos precejšnji. Znanje bo tisto, ki bo odločilno pri doseganju kakovosti, kot smo jo pričakovali«.

8. Salon štajerskih mladih vin v Mariboru

Z osmim salonom obeležuje projekt Pubec devet let uspešnega povezovanja štajerskih vinarjev. Deveto leto Pubeca pa obiskovalcem predstavlja tudi novo lokacijo. Letos bodo vinarji svoja vina predstavili na novi, butični lokaciji v Minoritski cerkvi. Vinarji, kulinarika in dobra glasba na pokušnjo vin, ki nosijo letnico 2023, vabijo v petek, 3. novembra, med 17. in 22. uro.

Borut Cvetko, organizator in pobudnik projekta Pubec, o letošnji sezoni in dogodku: »Veseli me, da tudi letos pri Pubecu ponovno sodeluje kar 18 štajerskih vinarjev, kar pomeni, da so projekt prepoznali kot pravo priložnost, za najboljšo promocijo štajerskega vina. Ta so letos prav tako dobra, ne glede na izzive, ki smo jih imeli s slabim vremenom. Štajerska steklenica Pubec je tista dišeča, sveža in pa seveda mlada, takšno, kot si štajersko mlado vino predstavljamo. Mariborski dogodek Pubec je ponovno dobrodelen in bomo od vsake vstopnice, 1 € namenili za dobrodelne namene društvu za otroke z motnjami v razvoju, Namesto pike vejica«.

5. Salon štajerskih mladih vin v Ljubljani

Pubeci pa bodo letos, petič, ponovno osvajali tudi Ljubljano in se s tem predstavili tudi publiki v osrednji Sloveniji. Domicil Pubeca ostaja Festivalna dvorana, kamor vas vabijo v sredo, 8. novembra med 17. in 22. uro.

Čudovit ambient Plečnikove Festivalne dvorane, 18 vinarjev, oba dogodka pa bo pospremila odlična štajerska kulinarika, pripravljena na inovativen način izpod spretnih prstov kuharskih mojstrov mariborske restavracije Bro Sis in seveda glasba štajerskega Chizz banda.

Na zdravje dobrodelnosti

Organizatorji sporočajo, da bodo od vsake prodane vstopnice za mariborski dogodek donirali 1 EUR društvu Namesto pike vejica. Dobrodelno gesto letos ponavljajo in vabijo tudi vas, da na 1919 pošljete SMS s ključno besedo VEJICA5.

Kako do vstopnic?

Število vstopnico za oba dogodka je letos omejeno. Ljubitelji mladega vina in dobrega druženja si jih lahko zagotovijo v predprodaji na Eventimu – https://www.eventim.si/si/izvajalec/pubec-2023-2698/profile.html  in pol ure pred dogodkom, na lokaciji dogodka.

V ceno vstopnice je vštet spominski kozarec, glasba in degustacija štajerskih mladih vin.

Kaj nas čaka?

Pubeci 2023 se bodo letos predstavili:

MARIBOR: v petek, 3. november ob 17:00 v Minoritski cerkvi
MARIBOR: torek, 7. november ob 15:00 v Europarku
LJUBLJANA: sreda, 8. november ob 17:00 v Festivalni dvorani
LJUBLJANA: petek, 17. november ob 16:00 v nakupovalnem središču ALEJA (Šiška)
CELJE: petek, 24. november ob 17:00 v nakupovalnem središču CITYCENTER

Kaj je »Pubec«?

S projektom »Pubec«, kakor se imenuje tudi skupna blagovna znamka, se ustvarja povezovanje štajerskih vinarjev, ki pridelujejo mlado vino. Z enotnim in celovitim pristopom na trgu štajerski vinarji želijo doseči večjo prepoznavnost in moč na slovenskem trgu ter tudi na trgu sosednjih držav.

Promocija in prepoznavnost vinarjev, ki skupaj nastopajo na trgu ter predstavljajo Štajersko kot glavno destinacijo za mlada vina, ter mladega vina kot posebne »zvrsti« in večja priljubljenost le-tega sta prav tako pomembna cilja projekta.

Kdo je »Pubec«?

»Pubec« – ime, ki ga vsi Slovenci prepoznajo kot nekaj štajerskega. »PUBEC« je štajerski izraz za fanta, dečka. »Pubec« ali fant kot dorasel mlad moški v projektu »PUBEC« nagajivo simbolizira mlado vino. Obenem se poimensko sklada s Štajersko regijo, ki jo projekt kot tak tudi povezuje. V enem nazivu povezuje dvoje; v prenesenem pomenu mladostno nagajivost mladega vina in regijo, iz katere le-to izhaja.

Ni vsako mlado vino Pubec. Pubec je mlado vino, ki ga pridelajo štajerski vinarji, pridruženi k projektu Pubec. Pubeci se zavedajo pomena povezovanja in sodelovanja, podpirajo skupni nastop, imajo znanje in kvalitete, da postavijo Štajersko na zemljevid kot top vinsko destinacijo. Biti Pubec je več kot le biti vinar ali pridelovalec vina. Je moralna obljuba vračati lokalnemu okolju in prispevati k družbi ter razvoju. Biti Pubec je zaveza k trajnostno naravnanemu turizmu, k varovanju okolja in k ozaveščanju o pitju vina. Biti Pubec je ponos in veselje.

Mlado vino »Pubec« – karakteristike

Mlado vino »Pubec« je belo vino, lahko je bela sorta ali mešano belo vino, zvrst iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vino vsebuje med 10,5 in 12,5 vol % alkohola in spada med suha ali polsuha vina z vsebnostjo skupnih kislin med 5,5 in 7,00 g/l. Vsebnost nepovretega sladkorja do največ 12 gramov. Mlado vino »Pubec« vsebuje nizke vsebnosti prostega in skupnega žvepla. Glavne senzorične lastnosti mladega vina »Pubec« so sijoč videz, iskriva barva, po vonju je prijetno dišeč z nežno zaznavno cvetno-sadno cvetico in po okusu ima poudarjeno svežino, iskrivost, lahkotnost, sadnost, pitnost in harmoničnost. Mlada vina Pubec prepoznamo tudi po tem, da vrat steklenice krasi značilna obešanka z znanim rumenim metuljčkom.

Znanstveniki UM uvrščeni med 0,35 % najboljših znanstvenikov na svetu

Žiga Kastelic
-
0
Znanstveniki UM uvrščeni med 0,35 % najboljših znanstvenikov na svetu

Univerza v Mariboru se veseli velikih uspehov svojih raziskovalcev. Tudi letos je bil namreč objavljen seznam 2 % najboljših znanstvenikov na svetu, kamor se je uvrstilo kar nekaj mariborskih raziskovalcev.

Stanfordova lestvica prinaša veliko mariborskih raziskovalcev

Stanfordova lestvica je v svoji študiji zajela več kot 10 milijonov avtorjev del objavljenih v mednarodni periodiki. Znanstveniki so razvrščeni v 22 znanstvenih področij in 174 podpodročij.

Na Univerzi v Mariboru se najvišje na tej lestvici uvršča prof. Matjaž Perc (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM), sledita mu izr. prof. dr. Matjaž Finšgar in prof. dr. Željko Knez (oba iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM).

Vsi trije so uvrščeni med 0,35 % najvišje rangiranih znanstvenikov.

Raziskovalci Univerze v Mariboru med 2 odstotkoma

Med 2 % najboljših na svetu na Stanfordovi lestvici so se od sodelavcev Univerze v Mariboru uvrstili tudi:

  • prof. dr. Janez Brest,
  • prof. dr. Sandi Klavžar,
  • prof. dr. Maja Rupnik,
  • doc. dr. Selestina Gorgieva,
  • izr. prof. dr. Sabina Fijan,
  • izr. prof. dr. Vanja Kokol,
  • zasl. prof. dr. Peter Glavič,
  • prof. dr. Tone Lerher,
  • prof. dr. Vili Podgorelec,
  • izr. prof. dr. Maša Knez Marevci,
  • prof. dr. Mojca Škerget,
  • prof. dr. Peter Kokol,
  • prof. dr. Aleš Holobar,
  • prof. dr. Marjan Mernik,
  • prof. dr. Iztok Fister,
  • prof. dr. Zdravko Kravanja,
  • prof. dr. Matej Vesenjak,
  • doc. dr. Nejc Novak,
  • prof. dr. Aleš Gregorc,
  • prof. dr. Denis Đonlagić.

Bo vlada jemala študentom in dijakom? Inštitut 8. marec vlado poziva naj si premisli

Žiga Kastelic
-
0
Bo vlada jemala študentom in dijakom? Inštitut 8. marec vlado poziva naj si premisli

Inštitut 8. marec je na svojem Facebook profilu delil opozorilo vladi, da bodo rezi vplivali tudi na dijake in študente. Govora je namreč o vladni odločitvi, da bo »zarezala« v socialne prejemke, med katere spadajo tudi štipendije dijakov in študentov.

Rezi socialnih transferjov vplivajo na študente in dijake

»Komu bo treba kakšno pravico vzeti,« je pred meseci dejal predsednik vlade, ko so poplave povzročile dodatne pogovore o spremembah proračuna za prihajajoči leti. Hitro je postalo jasno, da se načrtujejo rezi v socialne transferje, kar ima vpliv na mlade. Seveda so v prvi vrsti tu štipendije kot poglavitveni socialni transferji, ki se ne bi usklajevali z inflacijo. Tu pa je še obljuba o dvigu subvencije za študentsko prehrano, ki je splavala po vodi. O tej situaciji je ministru Luki Mescu poslansko vprašanje namenil tudi Tomaž Lisec, poslanec SDS.

Luč so na situacijo posvetili tudi pri I8M, kjer so zapisali: »Opozarjamo, da odločitev vlade, da zareže v socialne prejemke, zadeva tudi dijake. Konkretno dijak, ki je kot prejemnik državne štipendije umeščen v najnižji razred, trenutno prejema 129,44 evra državne štipendije.

Ob napovedanih socialnih rezih bo njegova štipendija vsak mesec nižja za 9,45 evra.« Podali so tudi primer, ki zadeva študente: »Študent, ki je kot prejemnik državne štipendije umeščen v najnižji razred, trenutno prejema 258,87 evra državne štipendije. Ob napovedanih socialnih rezih bo njegova štipendija vsak mesec nižja za 18,90 evra.«

Inštitut 8. marec vlado poziva naj si premisli

»V kakšno situacijo bo vlada potisnila takšnega dijaka in študenta? Naj kar zapustita izobraževanje, saj to zanju ni obvezno, in pričneta z delom? Kako se potem čudimo, da podatki še danes kažejo, da med tistimi, ki zaključijo univerzitetno izobraževanje skoraj ni tistih z nižjim ekonomskim statusom? Bo to postala realnost že v srednješolskem izobraževanju? Za kaj si prizadeva država in kam, v kakšno situacijo potiska nekatere dijake in študente?« so se vprašali pri Inštitutu 8. marec.

»Nesprejemljivo je, da bodo študenti iz družin, ki se komaj prebijejo iz meseca v mesec, s socialnimi rezi potisnjeni v še večje stiske in v še večjo revščino,« so poudarili strahove, ki jih imajo dijaki in študenti ob vstopu v novo študijsko leto. »Nesprejemljivo je jemati tistim, ki imajo najmanj,« so dodali in zaključili s pozivom vladi naj si premisli.

Roza oktober: Opomnik tega, kaj lahko storiš zase!

Špela Bošnjak
-
0
Roza oktober: Opomnik tega, kaj lahko storiš zase!

V globalnem prizadevanju za ozaveščanje o raku dojk je oktober razglašen za rožnati mesec. Rožnati mesec je mesec prizadevanj za izobraževanje tistih, ki jih skrbi bolezen, vključno z zgodnjim prepoznavanjem ter znaki in simptomi, povezanimi z rakom dojke.

Rak dojke in rizični dejavniki

Rak dojk je še danes en od najpogostejših rakov, ki jih srečujemo pri onkoloških bolnikih. Predstavlja okoli 30 % vseh rakov. Kar v 99 % prizadene ženske, najpogosteje pa prizadene ženske starejše od 35 let. Ker rak lahko preraste v invazivno obliko, torej se bo razširil na celo telo, je pomembno, da ga najdemo čim prej, kar pa lahko ženske dosežejo s samopregledovanjem, ki je še posebej pomembno po 35 letu starosti.

Dva rizična dejavnika smo že omenili, to sta ženski spol in starost nad 35 let. Pomembni dejavniki tveganja pa so tudi družinska anamneza, saj je rak dojke deden. Vprašanje so tudi druge bolezni dojke, predvsem različni zasevki, ki na začetku še niso kancerogeni. Če so le te bile prisotne, je bolnik v večji nevarnosti za razvoj raka.

Woman holding pink ribbon on white background, top view with space for text. Breast cancer awareness concept
Rožnati mesec oktober Foto: Liudmila Chernetska iz iStock

Kako se je kampanja začela?

Mesec ozaveščanja o raku dojk je letna mednarodna zdravstvena kampanja, ki jo vsako oktober organizirajo velike dobrodelne organizacije za boj proti raku dojk, da bi povečali ozaveščenost o tej bolezni in zbrali sredstva za raziskave njenega vzroka, preprečevanja, diagnoze, zdravljenja in zdravljenja.

Dogodek se je začel kot nacionalni mesec ozaveščanja o raku dojk (NBCAM) oktobra 1985. To je bilo partnerstvo med American Cancer Society in farmacevtskim oddelkom Imperial Chemical Industries za promocijo mamografov kot najučinkovitejšega orodja za boj proti raku dojk. Mamografija je ime za radiološko tehniko, kjer dojko stisnemo med dve plošči in jo slikamo z rentgenom. Tako dobimo 2D sliko dojke, kjer lahko vidimo, ali se je konsistenca dojke kakorkoli spremenila.

S pomočjo nekdanje prve dame Betty Ford, ki je preživela raka dojke, se je začela tedenska pobuda za ozaveščanje o raku dojke. Betty Ford so zboleli za rakom dojke, ko je bil njen mož Gerald Ford predsednik ZDA. Zaradi tega je Betty lahko pritegnila več pozornosti na bolezen.

Leta 1992 je bila roza pentlja prvič uvedena kot del kampanje.

Group of smiling women wearing t shirts with pink ribbon isolated on pink background. Breast cancer
Foto: Mariia Vitkovska iz iStock

2015 smo slišali tudi o samopregledovanju

V počastitev rožnatega meseca 2015 je Etiopsko združenje osebja SZO (WESA) organiziralo srečanje o ozaveščanju žensk o raku dojk, na katerem je dr. Fikir Melese, predsednik WESA, poučeval tehnike samopregledovanja dojk. Usmeritev je vključevala posodobitve trenutnega položaja raka v Etiopiji in preprečevanje raka dojke.

»Smo Svetovna zdravstvena organizacija, globalni organ za zagotavljanje zdravja ljudi po vsem svetu; prav tako bi morali biti proaktivni pri zagotavljanju zdravja za naše lastno osebje, zase,« je dejal dr. Fikir in pojasnil motivacijo, da WESA organizira takšno orientacijski program.

pink october, breast cancer, women's health
Foto: waldryano iz Pixabay

Izberi roza

V mesecu oktobru je tako dobro nositi roza pentljo, da skupaj opozarjamo na pomen samopregledovanja in skrbi za svoje telo. Lahko pa izbirate tudi med več odtenki roza, zato vam predstavljamo, še ostale barvne kombinacije.

  • Roza: vnetni rak dojke
  • Teal in roza: dedni in ginekološki rak
  • Roza in modra: moški rak dojke
  • Teal, roza in zelena: metastatski rak dojke
Različne roza pentljice za rožnati oktober
Različne roza pentljice in njihov pomen Foto: on Virginia department of health

Vzorci z Apolla 17 spremenili, kar smo vedeli o luni

Žiga Kastelic
-
0
Vzorci z Apolla 17 spremenili, kar smo vedeli o luni

Bi znal na pamet odgovoriti na vprašanje o tem, koliko stara je naša luna? Verjetno ne. Stara je 4,46 milijarde let, kar je osvežena številka, ki se je spremenila zaradi vzorcev, ki jih je z našega meseca vzela ekipa astronavtov na misiji Apollo 17. Raziskovalci so z novo študijo spremenili, kar smo vedeli o luni. Kar 40 milijonov let starejša je, kot smo mislili.

Raziskava vzorcev z lune, ki jih je prinesel Apollo 17

Študijo, ki so jo vodili raziskovalci iz muzeja Field in Univerze v Glasgowu, je omogočila tomografska naprava za atomsko sondo Northwestern University, ki je »zakoličila« starost najstarejšega kristala v vzorcu. Z razkritjem starosti kristalov cirkona, ki so jih našli skrite v prahu, zbranem z Lune, so raziskovalci lahko sestavili časovnico nastanka Lune. Študija je bila objavljena v reviji Geochemical Perspectives Letters.

Lunino cirkonovo zrno pod mikroskopom
Lunino cirkonovo zrno pod mikroskopom Foto: on northwestern

»Ta študija je dokaz izjemnega tehnološkega napredka, ki smo ga dosegli od leta 1972, ko se je zadnja misija s posadko vrnila na Zemljo,« je dejal Dieter Isheim iz Northwesterna, ki je soavtor študije. »Ti vzorci so bili prineseni na Zemljo pred pol stoletja, a šele danes imamo potrebna orodja za izvajanje mikroanalize na zahtevani ravni, vključno s tomografijo atomske sonde,« je dodal.

Analiza atomov po atomih je raziskovalcem omogočila prešteti, koliko atomov v kristalih cirkona je bilo izpostavljenih radioaktivnemu razpadu. Ko atom razpade, oddaja protone in nevtrone, da se pretvorijo v različne elemente. Uran na primer razpade v svinec. Ker so znanstveniki ugotovili, koliko časa traja, da se ta proces odvije, lahko starost vzorca ocenijo na podlagi deleža atomov urana in svinca.

Starost lune se je spremenila zaradi študije

»Radiometrično datiranje deluje nekoliko kot peščena ura,« je povedal Philipp Heck iz muzeja Field, višji avtor študije. »V peščeni uri pesek teče iz ene strani v drugo, pri čemer čas kaže kopičenje peska v spodnjem delu. Radiometrično datiranje deluje podobno s štetjem števila starševskih atomov in števila hčerinskih atomov, ki so jih transformirali. Potek časa je nato mogoče izračunati, ker je stopnja transformacije znana.«

Pred več kot 4 milijardami let, ko je bil sončni sistem še mlad in je Zemlja še rasla, je vanjo trčil ogromen objekt v velikosti Marsa. Ogromen kos se je odlomil od Zemlje in oblikoval Luno, energija trka pa je stopila skalo, ki je sčasoma postala Lunina površina.

»Ko je bila površina tako staljena, se kristali cirkona niso mogli oblikovati in preživeti,« je dejal Heck. »Vsi kristali na Lunini površini so morali nastati po tem, ko se je ta lunarna magma ohladila. V nasprotnem primeru bi se stopili in njihovi kemični podpisi bi bili izbrisani,« je še dodal.

Astronavtska obleka Roberta Evansa, ki jo je nosil leta 1972 na misiji Apolla 17. Prav ta misija je z lune prinesla vzorce, ki so zdaj dokazali, da je luna starejša, kot smo mislili.
Astronavtska obleka Roberta Evansa, ki jo je nosil leta 1972 na misiji Apolla 17. Prav ta misija je z lune prinesla vzorce, ki so zdaj dokazali, da je luna starejša, kot smo mislili. Foto: PenelopeB iz iStock

Ker so kristali morali nastati po ohladitvi oceana magme, bi določitev starosti kristalov cirkona razkrila najmanjšo možno starost Lune. Toda, da bi natančno določili največjo možno starost Lune, so se raziskovalci obrnili na instrumente za tomografijo z atomsko sondo Northwestern.

»Pri tomografiji z atomsko sondo začnemo z izostritvijo kosa luninega vzorca v zelo ostro konico z uporabo mikroskopa z usmerjenim ionskim žarkom, skoraj kot zelo eleganten šilček za svinčnike,« je dejal Greer. »Nato uporabimo UV-laserje za izhlapevanje atomov s površine te konice. Atomi potujejo skozi masni spektrometer in kako hitro se premikajo, nam pove, kako težki so, kar nam nato pove, iz česa so narejeni.«

Luna je za 40 milijonov starejša kot smo mislili

Po določitvi materialov v vzorcu in izvedbi radiometričnega datiranja so raziskovalci ugotovili, da so najstarejši kristali stari približno 4,46 milijarde let. To pomeni, da mora biti luna stara vsaj toliko. Raziskovalci so tako ugotovili, da je luna 40 milijonov let starejša, kot smo mislili do zdaj.

Pomembno je vedeti, kdaj je nastala Luna, je dejal Heck, ker je »luna pomemben partner v našem planetarnem sistemu. Stabilizira Zemljino rotacijsko os. To je razlog, da ima dan 24 ur. To je razlog, da imamo plimovanje. Brez lune bi življenje na Zemlji izgledalo drugače. To je del našega naravnega sistema, ki ga želimo bolje razumeti, naša študija pa predstavlja majhen košček sestavljanke v tej celotni sliki.«

Študijo sta podprla NASA in štipendija Women's Board Women in Science Graduate Fellowship muzeja Field.

Komentar: Oboroževalno hujskanje politične propagande

Žiga Kastelic
-
0
Komentar: Oboroževalno hujskanje politične propagande

Janez Janša je na družbenem omrežju X med svoje sledilce podelil nadvse zanimivo objavo. »Vrag je odnesel šalo. Oborožite se. Legalno.« Že v naslednjem stavku se je zahvalil vsem, ki so predhodno objavo o legalnem oboroževanju delili hote in nehote. Tu je, kot je zapisal, mislil predvsem na radikalizirane medijske zvezde. Redko pa se zgodi objava kritike Janeza Janša, ki ne vsebuje omembe druge politične strani, slovenske osamosvojitve in v zadnjem času tudi migrantov. Marsikdo, ki je videl objavo, je pozval k obtožbi nekdanjega predsednika vlade. Pri tem pa je jasno, da gre za še eno v vrsti objav, ki je namenjena deljenju slovenskega naroda v času krize oziroma ko bi se morali truditi, da ostane družba strpna.

»Poziv so pametni razumeli,« je zapisal in pri tem rahlo požalil vse tiste, ki njegovega zapisa »niso razumeli« ali ne želijo razumeti zaradi povezav z razširjanjem sovražnosti in nasilja. »Pametni in odgovorni ga bodo upoštevali,« je dodal in pri tem nakazal na to, da se bodo oborožili le pametni in odgovorni. Očitno se lastništvo orožja v stilu zahodnjaškega stereotipa zdaj povezuje s pametjo. »Ostali pa bodo zaupali Golobu, Poklukarju in Šarcu (ali celo Jenullu, Kovačevi, Mukiju in paradam »ponosa«), da so sposobni zavarovati Slovenijo in tudi njih osebno zaščititi v primeru terorističnih napadov,« pa je nato za ne-pametne in ne-odgovorne opisal vse tiste, ki se ne strinjajo z njegovo ideologijo pameti in oboroževanja.

Ker pa je omrežje X daleč od resničnega življenja – četudi razkriva resnične misli ljudi – je to obrodilo sadove v bizarnih odzivih na njegove zapise. Med najpogostejšimi so seveda vprašanja bivšemu premierju, če mu je zmanjkalo denarja in bi želel ponovno prodajati orožje, ki mu je še ostalo od osamosvojitvene vojne. Tu so še žalitve, ki jih ni malo.

Janša pri vsem tem dodaja, da je danes pismenim jasno vsaj troje. Tu misli na:

  • da lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo zaostrovanje varnostnih razmer
  • da sedanja oblastna garnitura niti od daleč ni sposobna pravočasnih ocen, priprav in ukrepanja
  • da je zato vsak upravičen in dolžan za zaščito svoje družine in države storiti vse, kar je v okviru ustavnega reda mogoče.

Se lahko zgodi prihodnost, kjer se njegove besede in opozorila uresničijo? Seveda. Kakšne posledice pa bi bile v tem primeru za slovensko družbo in politiko pa je veliko vprašanje. Kaj pa, če bi namesto oboroževanja pozval h kupovanju knjig? To je namreč eden od odzivov, ki je sledil njegovemu zapisu. »Vrag je vzel šalo. Oborožite se. S sknjigami.« Njegov avtor je Damjan Zorc, ki je v preteklosti že inovativno obračal odzive političnih veljakov.

Družbena omrežja so dala ljudem možnost objavljanja misli in besed, ki pri tem ne prečkajo skorajda nobene cenzure – očitno tudi ne miselne cenzure, če je nekaj sploh dobro objaviti. Tako lahko preberemo, da je »oboroženo ljudstvo odlična ideja« saj si »oblast manj upa, če je v vsakem domu AK-47«

Nasilje rodi nasilje. Na družbenih omrežjih in v resničnem življenju. Nekje je bolj pomembno, drugod pa ni brez pomena, saj ima vseeno vpliv. Pozivanje k oborožitvi s strani enega najbolj vidnih ljudi v Sloveniji, ki je od konca svojega mandata že omenil državljansko vojno, ni pametna odločitev, kaj šele rešitev. Resničen je le strah, ki se s tem širi med ljudi. In tega naša družba ne rabi.

Ponovno je Janez Janša s svojim sporočilom našel luknjo v pozornosti naše koalicije, ki se bolj ukvarja z lastno identiteto. »Poziv Janeza Janše k oboroževanju je najmanj neodgovorno, neokusno, celo nevarno početje, ki ogroža tudi delovanje varnostnega aparata v Sloveniji. Zato resno obsojam takšne provokacije, ki lahko vodijo do novega sovraštva in nasilja v naši družbi,« je povedala predsednica Socialnih demokratov, Tanja Fajon. Na eni strani odziv, na drugi strani pojasnitev predstavnika za odnose z javnostjo PU Ljubljana, ki je sprva dejal, da z Janševim pozivom ni seznanjen in zato tudi ne more komentirati besed in dejanj, nato pa je slovenska policija objavila: »Ob pozivu prvaka opozicijske SDS Janeza Janše k oborožitvi pa policija poziva vse, naj ji pustijo opravljati svoje naloge.«« Ob izraelsko-palestinskem konfliktu policija poziva, naj se državljani vzdržijo kakršnih koli rasnih ali drugih nestrpnosti.

Ne zdi se, da bi se glede objave karkoli storilo, saj se v preteklosti take objave niso spoznale za protizakonite, ker imamo zakonodajo v svetu družbenih omrežij nekoliko za časom. In prej omenjena časovna tarča vladne situacije se zdi zadeta prav v srčiko s strani Janše, saj se vlada s težavami ukvarja na prav vseh frontah, kar pa pomeni, da nikjer ni polne moči. Smo jo zadnjič videli na parlamentarnih volitvah?

Politična igra zares ne pozna meja. Uporablja se vse, od epidemije do begunske krize, s ciljem deljenja ljudi in nabiranja volilnih glasov. Nekoč bo prepozno za spoznanje, da imajo besede politikov za lastno propagando dejanski vpliv na stanje in prihodnost naše države. Nekaj, kar se zdaj zdi manjši trik za pridobivanje simpatij, lahko postane resna posledica. Vrag bo vzel šalo ali pa jo je že. In pri tem se ni potrebno oboroževati, le kaj več prebrati. Upamo lahko le, da za to ni prepozno. Škoda bi bilo, da se uresničijo besede, da je Slovenec Slovencu najhujši sovražnik, ko se ukvarja z neobstoječo zunanjo grožnjo.

Prihaja 34. Liffe! Kaj prinaša Ljubljanski filmski festival?

Nika Vrabec
-
0
Prihaja 34. Liffe! Kaj prinaša Ljubljanski filmski festival?

Ljubljana bo v začetku novembra že tradicionalno postala evropska prestolnica sedme umetnosti. 34. Liffe (Ljubljanski mednarodni filmski festival), ki bo potekal med 8. in 19. novembrom bo ponudil pregled najbolj sveže izbrane filmske produkcije. Kot je ob predstavitvi letošnjega filmskega programa izpostavil programski direktor festivala Simon Popek je letošnji izbor zelo drzen: “Zadovoljen sem s tem, koliko drznih del bomo prikazali letos – drznih tako v formalnem smislu kot po politični nekorektnosti.”

Tradicionalnim lokacijam se pridružuje nova dvorana

Festival bo kot je že ustaljeno potekal na različnih prizoriščih v prestolnici, nekaj filmov pa si bo mogoče ogledati tudi v Mariboru (Maribox), Novem mestu (Anton Podbevšek Teater Novo mesto) in Celju (Kino Metropol Celje).

V Ljubljani bo festival gostoval na šestih festivalskih prizoriščih: v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Kinu Bežigrad in letos prvič –  v dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani – UL AGRFT, ki zapolnjuje vrzel pomanjkanja dvoran ob zaprtju Kina Komuna.

Kinodvorana.
Trinajst celovečercev bo na ogled tudi v sistemu videa na daljavo (VOD), praksa, ki ostaja še iz koronskih časov. Foto: igoriss iz iStock

89 celovečercev in trije sklopi kratkih filmov

Na ogled bo 89 celovečernih filmov in trije sklopi kratkih filmov v skupno 10 programskih sklopih. Poleg ustaljenih: Perpektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Kinobalon (otroški in mladinski program), Jadranske mreže festivalov in Evrope na kratko (tekmovalnega programa kratkega filma); bo Retrospektiva letos posvečena italijanskemu političnemu filmu, z kar osmimi celovečerci se bodo poklonili velikanu Francescu Rosiju; Fokus pa bo namenjen argentinski kinematografiji.

Priscilla | Official Trailer HD | A24

Med Predpremierami bo najbrž največje pozornosti deležen novi celovečerec grškega ekscentrika Jorgosa Lantimosa, domišljijska kostumska drama Nesrečna bitja, ki je bila okronana z beneškim zlatim levom, ali pa Priscilla, biografska drama, v kateri velika analitičarka popkulture Sofia Coppola z nove perspektive pogleda na mit kralja rokenrola.

POOR THINGS | Official Teaser | Searchlight Pictures

Številne festivalske nagrade

Podelili bodo več festivalskih nagrad, 10 filmov iz sklopa Perspektive pa se poteguje za glavno nagrado festivala – vodomec. O nagrajencu bo odločala tričlanska žirija v sestavi scenaristke in dramaturginje Ize Strehar, direktorja Mednarodnega filmskega festivala v Tirani Agrona Domija in režiserja Luisa Fulvia Baglivija.

Ob že omenjeni bodo podelili še nagrado FIPRESCI mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado za najboljši kratki film, nagrado žirije Art kino mreže Slovenije in nagrado občinstva zmaj. Kinotripova mladinska žirija
si bo ogledala pet celovečernih filmov iz različnih programskih sklopov, ki prikazujejo
zgodbe njihovih (filmskih) vrstnikov oziroma se dotikajo tem, aktualnih in pomembnih za
mlade ter podelila tudi nagrado mladinske žirije Kinotrip.

Festival bodo otvorili Varuhi formule

Festival bo otvoril film Varuhi formule (Čuvari formule; Srbija, Slovenija, Severna Makedonija, Črna gora, 2023), režiserja Dragana Bjelogrlića, ki razkriva ozadje dogodkov neposredno po dolgo zamolčani nuklearni nesreči v srbski Vinči, ki so pripeljali do prelomnega izuma v medicini.

Varuhi formule | v kinu od 16.11.2023

Film bo v času festivala na programu tudi v Mariboru, Celju in Novem mestu v programskem sklopu Predpremiere.

Znižane vstopnice za študente

Cena ene vstopnice za filme v Ljubljani bo 6,80 EUR, s popustom za mlajše od 25 let, starejše od 65 let in upokojence (6,20 EUR). Cenejše bodo tudi vstopnice v programskih sklopih Kinobalon in Retrospektive (5 EUR), ter za filma Čuden način življenja (3,50 EUR) in Trenque Lauquen (4 EUR). V času predprodaje vstopnic, ki poteka do 7. novembra ponujajo posebne festivalske popuste ob nakupu večjega števila vstopnic. V drugih mestih bo enotna cena vstopnica za ogled filma 6 EUR.

Več informacij o vstopnicah in filmskem programu dobite na povezavi. Nekaj predlogov za Liffe 2023 pa sledi v nadaljevanju.

Robotski sesalnik, ki “dostavi”, kar obljublja

Sidera
-
0
Robotski sesalnik, ki “dostavi”, kar obljublja

Popolnoma jasno je, kaj pričakujemo od robotskega sesalnika. Avtonomnost. Da ga zlahka pošljemo čistit kadarkoli, posebej kadar ni nikogar doma in smo prepričani, da se nikjer ne bo zagozdil in ničesar uničil. Realnost je večinoma drugačna. Večina robotskih sesalnikov ne vidi predmetov, zato se vanje zapletajo ali jih po nepotrebnem porivajo pred sabo. Seveda so izjeme. Te potrjujejo, da se prihodnost domačih pomočnikov izboljšuje, saj vse natančneje dojemajo okolico, potreba po pogostem vzdrževanju pa se zmanjšuje.

aAvtonomnost robota je visoko na seznamu ciljev ameriškega podjetja iRobot. Robotski sesalniki Roomba so že lani dobili operacijski sistem iRobot OS, ki dovoli, da se učijo. Spoznavajo prostor in spreminjajoče razmere ter preko nadgradenj pridobivajo nove funkcije in sposobnosti. Med drugim veščino prepoznavanja in izogibanja predmetom, ki se lahko znajdejo na robotovi poti. Verjemite, da se tam lahko znajde marsikaj. Celo stvari, ki zlahka povzročijo veliko škode.

Predstavljajte si, da morate robotski sesalnik zagnati na daljavo preko aplikacije. Nič posebej zahtevnega. Robot bo začel sesati in če je opremljen s krpo, tudi brisati. Nato boste v nekem trenutku dobili obvestilo, da se je zapletel in potrebuje pomoč. Torej ni opravil, kar ste od njega zahtevali. Tla so še vedno umazana.

aa

Žal je to pogost primer celo pri nekaterih sesalnikih, ki sicer obljubljajo, da so sposobni prepoznati vse mogoče. Izkaže se, da to ni čisto res.

Sesalniki družine Roomba dejansko naredijo tisto, kar obljubljajo. Prepoznajo predmete, ki jih imajo »zapisane« v svoji pameti ter se izognejo tudi tistim, za katere ocenijo, da jim lahko povzročijo težavo. Nobenih presenečenj. Robotski sesalnik se ne bo zapletel v brezbrižno odvržen kabel in obstal, ravno tako ne bo ničesar prevrnil ali potiskal pred seboj. Vsemu, za kar bo ocenil, da mora pustiti pri miru, se bo izognil v širokem loku.

ttt

Sposobnost izmikanja bo znala ceniti posebna kategorija uporabnikov. Lastniki domačih ljubljenčkov. Zgodi se, da se kužek ponečedi in nato običajni robot kupček razmaže vse naokoli in po sebi. Očistiti prostor je nato verjetno lažje, kot očistiti robota. Da bi izpostavili sposobnost robotskih sesalnikov Roomba družine J, je iRobot podal smelo obljubo P.O.O.P. (Pet Owner Official Promise). Tako zelo verjamejo v delovanje prepoznave predmetov, da v roku enega leta od nakupa zagotavljajo menjavo robota, v primeru, da zataji in kupček vseeno povozi.

pooop

Sposobnost prepoznave predmetov ves čas nadgrajujejo, toda šele takrat, ko so prepričani, da je robot sposoben predmet prepoznati v različnih okoliščinah. Zelo težko je na primer videti bel ušesni čepek brezžičnih slušalk na beli preprogi ali črn kabel na preprogi s črtastim vzorcem. Ker imajo roboti omenjene družine kamero za vidno svetlobo, se seveda porajata vprašanji glede varnosti in predvsem zasebnosti. Zadnje, kar bi si želeli, je, da bi vohunili. Seveda se vam česa takšnega ni treba bati, saj prepoznava predmeta poteka na napravi. Robot fotografij ne pošilja v internet. Sposobnost prepoznave bi sicer v tem primeru morda lahko bila nekoliko višja, toda to bi pomenilo preveliko grožnjo za varnost in zasebnost. Ta pa je razumljivo na prvem mestu.

Dojemanje okolice je toliko bolj pomembno pri robotih Roomba Combo J, ki tla posesajo in hkrati pobrišejo. Tu ne gre samo za sposobnost videnja predmeta pred sabo, temveč tudi za zaznavo podlage, kjer brisanje ne pride v poštev. Preproge in tekstilne obloge niso prijateljice vlage. Še dobro, da Roomba J7 in J9 krpo za brisanje v takšnem primeru dvigneta daleč stran na hrbet robota!

oRačunalniški vid še ni absoluten in absurdno bi bilo, da bi od robota pričakovali popolno prepoznavanje predmetov. Vendar to, kar že zna, še zdaleč ni slabo. A bistvo je drugje. Naprej obrnjena kamera je pogoj prepoznave, medtem ko bodo programski algoritmi iz leta v leto boljši. To je namreč bistvo strojnega učenja oziroma umetne inteligence, s katero se ponašajo roboti s sistemom iRobsot OS in je nedvomno njegova največja odlika.

Nova raziskava razkrila, kaj pomaga preprečiti depresijo

Tilen Kemperle
-
0
Nova raziskava razkrila, kaj pomaga preprečiti depresijo

Zdrav življenjski slog, ki vključuje zmerno uživanje alkohola, zdravo prehrano, redno telesno dejavnost, zdrav spanec in pogoste socialne stike, izogibanje kajenju in časa namenjenemu sedenju, zmanjšuje tveganje za depresijo, je pokazala nova raziskava.

Ekipa preučevala kombinacijo dejavnikov

V raziskavi je mednarodna skupina raziskovalcev, vključno z Univerzo v Cambridgeu in Univerzo Fudan, preučevala kombinacijo dejavnikov, vključno z dejavniki življenjskega sloga, genetiko, strukturo možganov ter našim imunskim in presnovnim sistemom, da bi prepoznala osnovne mehanizme

Natural sources of vitamin D and Calcium. Healthy food background. Top view. Space for text
Foto: happy_lark iz iStock

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno eden od 20 odraslih doživi depresijo, stanje pa predstavlja veliko breme za javno zdravje po vsem svetu. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek depresije, so zapleteni in vključujejo mešanico bioloških dejavnikov in dejavnikov življenjskega sloga.

Da bi bolje razumeli razmerje med temi dejavniki in depresijo, so se raziskovalci obrnili na UK Biobank, biomedicinsko bazo podatkov in raziskovalni vir, ki vsebuje anonimizirane podatke o genetiki, življenjskem slogu in zdravju udeležencev.

S preučevanjem podatkov skoraj 290.000 ljudi – od katerih jih je 13.000 imelo depresijo –, ki so jih spremljali v devetletnem obdobju, je ekipa uspela prepoznati sedem dejavnikov zdravega načina življenja, povezanih z manjšim tveganjem za depresijo. To so bili:

  • zmerno uživanje alkohola
  • zdrava prehrana
  • redna telesna aktivnost
  • zdrav spanec
  • ne kajenje
  • nizko do zmerno preživljanje časa v sedečem položaju
  • pogoste socialne povezave
Businessman working and analyzing financial figures on a graphs on a tablet. Lunch time with healty snack, vegetables.
Foto: Saklakova iz iStock

Dober nočni spanec naredil največjo razliko

Od vseh teh dejavnikov je dober nočni spanec – med sedem in devet ur na noč – naredil največjo razliko, saj je zmanjšal tveganje za depresijo za 22 odstotkov.

Pred ponavljajočo se depresivno motnjo je najbolj varovala pogosta socialna povezanost, ki je na splošno zmanjšala tveganje za depresijo za 18 odstotkov.

Zmerno uživanje alkohola je zmanjšalo tveganje za depresijo za 11 odstotkov, zdrava prehrana za šest odstotkov, redna telesna dejavnost za 14 odstotkov, ne kajenje za 20 odstotkov in nizko do zmerno preživljanje časa v sedečem položaju za 13 odstotkov.

woman, asleep, girl
Foto: Claudio_Scott iz Pixabay

Posameznike razporedili v tri skupine

Glede na število dejavnikov zdravega življenjskega sloga, ki se jih je posameznik držal, je bil razporejen v eno od treh skupin: neugoden, vmesni in ugoden življenjski slog. Posamezniki v vmesni skupini so imeli približno 41 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo zboleli za depresijo v primerjavi s tistimi z neugodnim življenjskim slogom, medtem ko je bila v skupini z ugodnim življenjskim slogom 57 odstotkov manjša verjetnost.

Ekipa je nato pregledala DNK udeležencev in vsakemu dodelila oceno genetskega tveganja. Ta rezultat je temeljil na številu genetskih variant posameznika, ki so znano povezane s tveganjem za depresijo. Tisti z najnižjo oceno genetskega tveganja so imeli 25 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo razvili depresijo v primerjavi s tistimi z najvišjo oceno – kar je veliko manjši vpliv kot način življenja.

Pri ljudeh z visokim, srednjim in nizkim genetskim tveganjem za depresijo je skupina nadalje ugotovila, da lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za depresijo. Ta raziskava poudarja pomen zdravega načina življenja za preprečevanje depresije, ne glede na genetsko tveganje osebe.

Profesorica Barbara Sahakian z Oddelka za psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu je dejala: »Čeprav lahko naš DNK – genetska roka, ki smo jo imeli – poveča tveganje za depresijo, smo pokazali, da je zdrav življenjski slog potencialno bolj pomemben.

»Nekateri od teh dejavnikov življenjskega sloga so stvari, ki jih imamo pod nadzorom, zato moramo poskušati najti načine, kako jih izboljšati – zagotoviti, da imamo dober spanec in obiskati prijatelje, na primer – lahko resnično spremeni življenja ljudi.«

Ekipa preučila številne dejavnike

Da bi razumeli, zakaj lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za depresijo, je ekipa preučila številne druge dejavnike.

Najprej so preučili posnetke možganov z magnetno resonanco nekaj manj kot 33.000 udeležencev in odkrili številne predele možganov, kjer je bil večji volumen – več nevronov in povezav – povezan z zdravim načinom življenja. Ti so vključevali palidum, talamus, amigdalo in hipokampus.

Drunk young man with open mouth and bottle of beer sleeping on the sofa at home. High quality photo
Foto: Daria Kulkova iz iStock

Nato je ekipa iskala označevalce v krvi, ki so kazali na težave z imunskim sistemom ali metabolizmom (kako predelamo hrano in proizvajamo energijo). Med označevalci, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezani z življenjskim slogom, sta bila C-reaktivni protein, molekula, ki nastane v telesu kot odziv na stres, in trigliceridi, ena od primarnih oblik maščobe, ki jo telo uporablja za shranjevanje energije za pozneje.

Te povezave podpirajo številne prejšnje študije. Na primer, izpostavljenost stresu v življenju lahko vpliva na to, kako dobro smo sposobni uravnavati krvni sladkor, kar lahko privede do poslabšanja imunskega delovanja in pospeši s starostjo povezane poškodbe celic in molekul v telesu. Slaba telesna dejavnost in pomanjkanje spanja lahko poškodujeta sposobnost telesa, da se odzove na stres. Ugotovljeno je bilo, da osamljenost in pomanjkanje socialne podpore povečujeta tveganje za okužbo in povečujeta znake imunske pomanjkljivosti.

Pot od življenjskega sloga do imunskih in presnovnih funkcij najpomembnejša

Ekipa je ugotovila, da je bila pot od življenjskega sloga do imunskih in presnovnih funkcij najpomembnejša. Z drugimi besedami, slabši življenjski slog vpliva na naš imunski sistem in metabolizem, kar posledično poveča tveganje za depresijo.

Dr. Christelle Langley, prav tako z Oddelka za psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu, je dejala: »Navajeni smo misliti, da je zdrav način življenja pomemben za naše fizično zdravje, vendar je prav tako pomemben za naše duševno zdravje. Dober je za zdravje in kognicijo naših možganov, ampak posredno tudi s spodbujanjem bolj zdravega imunskega sistema in boljšega metabolizma.«

Profesor Jianfeng Feng z univerze Fudan in univerze Warwick je dodal: »Vemo, da se depresija lahko začne že v adolescenci ali mlajši odrasli dobi, zato bi morali mlade ljudi izobraževati o pomenu zdravega načina življenja in njegovem vplivu na duševno zdravje v šolah.«

1...582583584...2.181Stran 583 od 2.181