Erasmus+ mobilnost bogati in širi obzorja

0

Mobilnost ali izmenjava je obdobje v času študija, ki ga študent preživi na študiju ali na praksi v tuji državi. Med mobilnostjo del študijskih obveznosti opravi v tujini namesto na domači fakulteti. Mobilnost lahko traja od 2 do 12 mesecev, po novem pa obstaja možnost tudi za kratkotrajno izmenjavo od 5 do 30 dni v kombinaciji z virtualnim delom.

Izkoristite priložnost, vsaka izkušnja bogati življenje!

Skok v neznano, v tujo državo, stran od domačih, kjer govorijo tuj jezik in kjer nikogar ne poznaš, je lahko strašljiv. Ampak hkrati je to lahko najboljša izkušnja tvojega življenja! Ravno med študijem se najde dovolj časa, da lahko en semester ali dva preživiš v tujini in si nabereš neprecenljiva znanja, izkušnje in tudi prijatelje.

6 odgovorov za več poguma

  1. Kako financirati življenje v tujini? Erasmus+ omogoča prejemanje štipendije, s katero si sofinanciraš pot in bivanje v tujini. Višina mesečne štipendije je odvisna od tega, v katero državo odideš, giblje pa se med približno 600 € in 670 € mesečno. Če se boš odločil za kratkotrajno izmenjavo, lahko na dan dobiš 54 ali 79 EUR, odvisno od tega, koliko časa traja mobilnost. Poleg štipendij so na voljo tudi dodatki – če greš na prakso ali če boš potoval na zeleni način, če si študent s posebnimi potrebami ali prihajaš iz okolij z manj možnostmi …
  2. Te je strah sporazumevanja v tujem jeziku? Erasmus+ te bo naučil jezika države gostiteljice (vsaj toliko, da boš našel trgovino in lahko naročil v restavraciji), saj imaš možnost brezplačnega tečaja večine evropskih jezikov. S tečajem začneš pred odhodom na mobilnost in nadaljuješ ves čas, kolikor si na mobilnosti. Ne glede na to, kateri tuji jezik boš na izmenjavi uporabljal, boš znanje gotovo izboljšal.
  3. Te skrbi, da boš moral ponavljati letnik? Erasmus+ poskrbi, da se ti predmeti, ki jih opraviš v tujini, na domači fakulteti priznajo in ti jih ni treba ponovno opravljati. To se boste dogovorili, še preden odideš, in zapisali v posebnem sporazumu (t. i. learning agreement). To pomeni, da če vse obveznosti v tujini uspešno opraviš, normalno napreduješ v višji letnik.
  4. Ali je res, da si v tujini prepuščen sam sebi? Samostojnost je že potrebna, ampak v Erasmus+ programu nisi nikoli zares sam. Obkrožen boš namreč z drugimi mednarodnimi študenti pa tudi s študenti slovenskih fakultet, ki so izbrali isto ustanovo. Mednarodne pisarne v tujini velikokrat organizirajo različne aktivnosti: srečanja, izlete, druženja itn. Kontakt ohraniš tudi z domačo mednarodno pisarno, ki ti bo prav tako lahko v podporo.
  5. Meniš, da bo Erasmus+ le en velik žur? Sicer je res, da Erasmus+ nudi priložnost za zabavo, druženje, ljubezen in dogodivščine. Definitivno pa je Erasmus+ najprej neverjetna priložnost, da se v tujini naučiš stvari, ki se jih doma ne moreš, spoznaš svojo izbrano stroko v drugem okolju in z drugih vidikov. Razviješ mrežo poznanstev v tuji državi in morda priložnosti za v prihodnje.
  6. Razmišljaš o tem, da bi po študiju v Sloveniji študiral v tujini… Erasmus+ izmenjava za določen čas je idealna za prebijanje ledu. Na ta način boš okusil, kaj pomeni študij v tujini, nabral dragocene izkušnje in informacije, ki ti bodo olajšale odločitev za ta pomemben korak.

Do prvih informacij na svoji fakulteti oz. akademiji

Začni tam, kjer si »doma«. Največ informacij boš dobil v mednarodni pisarni ali referatu. Pozanimaj se, katere gostujoče fakultete si lahko izbereš. Pogovori se s študenti, ki so se vrnili iz tujine, in s tujimi študenti, ki so trenutno na fakulteti. O izkušnji lahko vprašaš tudi profesorje, ki so že predavali na izbrani instituciji.

Če te tujina vsaj malo zanima, potem je del odločitve že sprejet. Zavedaj se, da ti mobilnost prinese izkušnje, znanje in nenazadnje nove prijatelje. Mobilnost te zagotovo spremeni – na bolje.

Kaj je fantomska bolečina? Ghost-pain, ki nažene strah v kosti

0

Bolečina je stanje, ki smo ga občutili vsi posamezniki. Je odziv telesa na neprijeten dražljaj, ki vzdraži nociceptorje, ti pa nato sporočijo možganom, da se dogaja nekaj neprijetnega. Vendar pa bolečina ni vedno zgolj odziv na dražljaj. Lahko je tudi lažen alarm, ki posamezniku povzroči veliko stisko. O takšnih stanjih smo nekaj že pisali. Bolj poznana simptomatika lažne bolečine je fibromialgija, v tem članku pa se bomo lotili fantomske bolečine.

Kaj je fantomska bolečina?

Fantomska bolečina je tista bolečina, ki jih ima amputiranec v predelu ekstremitete, ki je bila amputirana. Kljub temu da pacient tega uda nima več, ima včasih občutek, kot da ud še obstaja in ga lahko giblje. Najpogosteje se ta občutek pojavi prve dni po amputaciji, postopoma pa izzveni. Če bolečine ne izginejo ali se celo stopnjujejo, lahko amputiranca privedejo tudi do resnih depresivnih stanj.

Fantomska bolečina od A do Ž
Fantomska bolečina od A do Ž Foto: angkhan iz iStock

Jasnega razloga zakaj pride do fantomske bolečine ne poznamo. Predvidevamo pa, da je posledica bolečinski spomin in preostale živčne poti, ki lahko do neke mere še ustvarjajo bolečinske signale. Poškodbe tega živčnega sistema, lahko sprožajo napačne signale, ki se nato prenesejo v možgansko skorjo, kar nato občutimo kot bolečino. Ocenjuje se, da od 10 amputirancev, kar 8 med njimi občuti fantomsko bolečino.

Kaj je vzrok za nastanek fantomske bolečine?

Fantomska bolečina se običajno pojavi kmalu po izgubi uda. Lahko traja od tri do šest mesecev, da se rana po amputaciji zaceli. Redko se bolečina pojavi po mesecih ali letih.

Strokovnjaki verjamejo, da je fantomska bolečina posledica zamenjave signalov živčnega sistema, zlasti med hrbtenjačo in možgani. Ko je del telesa amputiran, živčne povezave od periferije do možganov ostanejo na mestu. Možgani si lahko napačno razlagajo informacije, ki jih prejemajo, ali signale obdelajo kot občutek bolečine, tudi če je bil amputirani del medtem odstranjen.

Vzroki za nastanek fantomske bolečine
Vzroki za nastanek fantomske bolečine Foto: kckate16 iz iStock

»Po amputaciji je potreben čas, da se centralni živčni sistem prilagodi izgubi dela telesa,« razlaga dr. Heikki Uustal, fiziatrinja in zdravnica rehabilitacijske medicine. »Zaradi tega možgani ali hrbtenjača prejmejo veliko količino mešanih ali nepričakovanih signalov iz preostalih živcev, kar povzroči PLP.«

Dejavniki tveganja

Kljub temu, da je bolečina večinoma vezana na napačne signale, ki jih prejemajo možgani, lahko vseeno določimo nekaj dejavnikov, ki dodatno vplivajo na pojav fantomske bolečine. Prva je seveda logična, da se lahko fantomska bolečina sploh pojavi, se mora zgoditi amputacija, ki je lahko namerna (kot posledica zdravstvenih težav), ali nenamerna (kot posledica nesreče).

Med ostale dejavnike pa štejemo tudi:

  • angino,
  • sprememba temperature ali zračnega tlaka,
  • zaprtje,
  • bolezen pasovec (herpes zoster),
  • kajenje.
A male prosthetist wraps a plaster cast around the leg stump (amputated limb) of an disables amputee veteran in a wheelchair.
Foto: Katy L. Pack iz iStock

Simptomi in diagnostika

Simptomi fantomske bolečine so lahko bežni ali trajajo več dni. V prvih šestih mesecih po izgubi okončine se intenzivnost in pogostost bolečine običajno zmanjšata. Kljub temu ima kar 8 od 10 ljudi dve leti po amputaciji fantomske bolečine.

Fantomska bolečina se lahko občuti kot:

  • pekoč ali boleč občutek.
  • Vpenjanje, stiskanje ali v obliki primeža.
  • Srbenje ali mravljinčenje.
  • Streljanje ali zabadanje.
  • Utripajoča.
Sporty caucasian man with artificial leg standing on running track and having pain in stomach.
Foto: dusanpetkovic iz iStock

Diagnostiko pa lahko opravimo s pomočjo fizičnega pregleda. Izločiti moramo druge vzroke za nastanek bolečine, to so na primer okužbe ali poškodbe živčevja. V okviru tega pregleda se lahko opravi tudi slikovna diagnostika (ultrazvok, magnetna resonanca, CT) in krvna diagnostika. Kadar ni drugih simptomov, se postavi sum na fantomsko bolečino na podlagi simptomov.

Zdravljenje fantomske bolečine

Zdravljenja fantomske bolečine spadajo v dve kategoriji: zdravljenje z zdravili in zdravljenje brez zdravil. Zdravniki lahko za lajšanje simptomov  uporabijo kombinacijo zdravil in protibolečinskih terapij.

Možnosti zdravljenja vključujejo:

  1. Zdravila blokirajo signale bolečine v možganih ali hrbtenjači. Pogoste izbire vključujejo triciklični antidepresiv, imenovan amitriptilin, in antikonvulzivna zdravila, kot sta gabapentin in pregabalin. Druga zdravila, ki so pomembna za zdravljenje fantomske bolečine pa so še protibolečinska zdravila (NSAID), zdravila proti napadom bolečine, zaviralci beta receptorjev in mišični relaksanti.»Mnogi zdravniki dajo bolnikom preventivni odmerek zdravil po operaciji, da zmanjšajo tveganje za razvoj fantomske bolečine,« pravi dr. Uustal.
  2. Psihološka motnja. Rutinske dejavnosti, kot so delo, učenje, branje ali vadba, lahko povzročijo motnjo, ki zmanjša simptome PLP.
  3. Akupunktura je tradicionalna kitajska medicina, ki vključuje zabadanje igel v določene točke v telesu za uravnoteženje pretoka energije. Akupunktura lahko pomaga uravnavati centralni živčni sistem in zmanjšati živčne signale, ki povzročajo moteče občutke v amputirani okončini.
  4. Masaža. Masaža lahko zmanjša občutljivost in pomiri prekomerno aktivne živčne signale.
  5. Klinična hipnoza lahko izboljša nadzor nad bolečino.
  6. Medicinska marihuana. CBD/THC spojine v marihuani lahko zmanjšajo moteče občutke.
  7. Topla/hladna terapija. Uporaba grelne blazine ali ledenega obkladka na preostalem udu lahko zmanjša simptome PLP.

»Živci lahko prenesejo le toliko dražljajev, tako da ko odvrnemo razdražen živec z drugimi dražljaji, kot so toplota, mraz, dotik ali električna stimulacija, bo to pogosto blokiralo moteče občutke fantomske bolečine,« pravi dr. Uustal.

  1. Transkutana električna živčna stimulacija (TENS). Enote TENS dovajajo majhen električni impulz skozi elektrode, pritrjene na preostali ud.
  2. Virtualna resničnost (VR) in zrcalna terapija. VR terapija uporablja VR tehnologijo za ustvarjanje digitalne iluzije amputiranega dela telesa. Uporaba ogledala za ustvarjanje odseva amputiranega dela telesa lahko ustvari podobno iluzijo. Ta tehnika deluje tako, da “prevara” možgane, da verjamejo, da je ud še vedno tam, kar lahko umiri nepričakovane živčne signale.
  3. Podobno kot pri VR in terapiji z ogledalom lahko tudi predstavljanje, da imate ali premikate amputirani del telesa, zmanjša moteče občutke.

»Obstaja veliko terapevtskih možnosti, vendar je tisto, kar bo delovalo za vsakega bolnika, drugačno,« pravi dr. Uustal. »Bolniki morajo pogosto preizkusiti več različnih terapij, preden najdejo tisto, ki zagotavlja največ koristi, vendar je pomembno vedeti, da je na voljo pomoč, če simptomi fantomske bolečine vplivajo na vsakodnevne dejavnosti in kakovost življenja.«

Young asian woman with prosthetics standing by the window in hospital and smiling.
Foto: Sunan Wongsa-nga iz iStock

5 stvari, ki jih moraš vedeti kot študent varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede

Vpisi na fakultete so za nami, z oktobrom pa se začenja novo študijsko leto, ki ti prinaša nove priložnosti in izzive, a nosi s seboj navdihujočo mešanico pričakovanj in negotovosti. Za mnoge namreč predstavlja novo poglavje v življenju, saj bodo prvič prestopili prag fakultete. Če si se odločil za študij varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede, ti v članku podajamo nekaj koristnih informacij, ki ti bodo približale študij.

Fakulteta za varnostne vede je članica Univerze v Mariboru, a študij poteka v Ljubljani

Fakulteta za varnostne vede je edina visokošolska institucija s področja varstvoslovja v Sloveniji. Fakulteta je članica Univerze v Mariboru, a se študij ne izvaja v Mariboru, temveč ima fakulteta sedež v Ljubljani. Nahaja se na odlični lokaciji v centru Ljubljane, saj je v neposredni bližini glave železniške in avtobusne postaje.

Oseben odnos

Profesorji na fakulteti imajo do študentov oseben pristop, saj ti bodo z veseljem priskočili na pomoč pri soočanju s študijskimi izzivi. Z navdušenjem te bodo usmerjali na tvoji akademski poti, odprti pa so tudi za sodelovanja in cenijo samoiniciativnost. S teboj bodo delili koristne nasvete, na njihovih predavanjih pa ne bo manjkalo zanimivih primerov iz prakse.

Professor assisting college student with laptop in classroom during computer lesson. Teacher talking and explaining something to guy sitting at desk. Mature man lecturer helping high school young man with laptop during lecture in university.
Foto: Ridofranz iz iStock

Interdisciplinarno znanje

Študij varstvoslovja ti omogoča, da pridobiš znanja različnih ved, s katerimi boš uspešno reševal kompleksne varnostne izzive, poleg tega pa spodbuja predvsem tvoje kritično mišljenje in omogoča široko razgledanost. Na tvojem predmetniku seveda ne bo manjkalo predmetov, ki ti zagotavljajo poglobljeno poznavanje varnosti na vseh področjih, saj se slogan Fakultete za varnostne vede glasi: »Varna družba je uspešna družba!«. Tvoj urnik pa bodo zapolnjevali tudi predmeti s področja prava, psihologije, sociologije in informatike, ki bodo razširili tvoja obzorja.

Študijski izzivi v obliki akademskih projektov

Študij varstvoslovja daje velik poudarek projektnim nalogam, kjer boš primoran uporabiti svoje kritično in analitično mišljenje. Spodbuja te k pisanju seminarskih nalog in izvedbi govornih nastopov, ki poglobijo tvoje znanje. Nekateri projekti pa so zasnovani v obliki skupinskega dela, kar te bo naučilo sodelovanja in doseganja kompromisov.

Portrait of contemporary bearded man giving presentation standing by projector screen in lecture hall, copy space
Foto: SeventyFour iz iStock

Obštudijske dejavnosti in izmenjave

Študentom Fakultete za varnostne vede je omogočeno veliko obštudijskih dejavnosti, kot sta tečaj streljanja in tečaj borilnih veščin. Program Erasmus, v katerega je vključena fakulteta, pa ti ponuja možnost izmenjave, zato lahko del rednih študijskih obveznosti opraviš v tujini. Na izmenjavi lahko pridobiš veliko novih izkušenj, veščin in spoznavaš različne kulture.

Tri izjemne uvrstitve za ljubljansko univerzo na mednarodnih lestvicah

0

Objavljene so bile tri lestvice najboljših univerz na svetu, na katerih se je znašla tudi Univerza v Ljubljani. Pohvalno visoka mesta je zasedla na mednarodni lestvici QS najboljših univerz na svetu, mednarodni lestvici QS Europe in ARWU.

UL na mednarodni lestvici najboljših univerz na svetu (QS World University Rankings 2024)

UL se je na omenjeni lestvici izmed 1497 univerz uvrstila v skupino med 621. in 630. mestom oziroma v prvo polovico na lestvici zastopanih institucij, kar jo umešča med boljše univerze v okoliški regiji. Najboljšo uvrstitev, 139. mesto, je dosegla v kategoriji zaposlitvenih izidov, ki med drugim upošteva tudi kriterij stopnje zaposljivosti diplomantk in diplomantov. V kategoriji vključenosti v mednarodne raziskovalne mreže so UL umestili na 250. mesto.

Na lestvici QS Europe, ki je izšla prvič

Headquarters building of University of Ljubljana, Slovenia
Foto: ZvonimirAtleti on iStock

Univerza v Ljubljani se je na lestvici QS Europe uvrstila na 204. mesto in s tem v prvo tretjino na lestvici uvrščenih univerz. Lestvica zajema 690 evropskih univerz. Najboljše rezultate je UL prejela v kategoriji zaposlitvenih izidov ter v povezavi s številom tujih mobilnih študentov v Sloveniji in številom odhajajočih mobilnih študentov. V prvih dveh omenjenih kategorijah se je UL uvrstila celo med prvih 50 na lestvici sodelujočih evropskih univerz, v tretji kategoriji pa med prvih 90.

UL na Šanghajski lestvici (ARWU)

V avgustu 2023 so bili objavljeni tudi rezultati ARWU mednarodne lestvice razvrščanja univerz (t. i. Šanghajska lestvica). UL je v letošnji razvrstitvi uvrščena v skupino univerz med 601. in 700. mestom. UL je z vidika kakovosti univerz po posameznih področjih najbolje uvrščena na področju menedžmenta turizma.

Znanstveniki posneli najbolj oddaljeno jato galaksij doslej

0

Mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom docenta Takuya Hashimota (Univerza Tsukuba, Japonska) in raziskovalca Javierja Álvareza-Márqueza (El Centro de Astrobiología (CAB, CSIC-INTA), Španija) je uporabila vesoljski teleskop James Webb (JWST) in Atacama Large Millimeter /submilimetrski niz za opazovanje najbolj oddaljene jate galaksij doslej, oddaljene 13,14 milijarde svetlobnih let.

Ekipa je uspešno zajela osrednjo regijo protogruče galaksij, ki ustreza metropolitanskemu območju s posebno visoko številčno gostoto galaksij.

Veliko galaksij koncentriranih na majhnem območju

Ekipa je razkrila, da je veliko galaksij koncentriranih na majhnem območju in da je rast galaksij pospešena. Poleg tega je skupina uporabila simulacije za napovedovanje prihodnosti metropolitanskega območja in ugotovila, da se bo regija združila v eno večjo galaksijo v desetinah milijonov let. Ti rezultati naj bi zagotovili pomembne namige glede rojstva in rasti galaksij.

Študije o tem, kako se posamezne zvezde rodijo in umrejo v galaksijah, kako se nove zvezde rodijo iz ostankov starih zvezd in kako same galaksije rastejo, so pomembne teme v astronomiji, saj zagotavljajo vpogled v naše korenine v vesolju. Jate galaksij, ena največjih struktur v vesolju, so skupek več kot 100 galaksij, ki so medsebojno povezane z medsebojno gravitacijsko silo. Opazovanja bližnjih galaksij so pokazala, da je rast galaksije odvisna od njenega okolja v smislu, da so zrele zvezdne populacije običajno vidne v regijah, kjer so galaksije gosto zbrane. To se imenuje učinek okolja.

Širjenje galaksij je v raziskanem delu vesolja pospešeno
Širjenje galaksij je v raziskanem delu vesolja pospešeno Foto: FlashMovie iz iStock

Čeprav je učinek okolja veljal za pomemben del razumevanja nastanka in evolucije galaksij, ni dobro znano, kdaj se je učinek začel v zgodovini vesolja. Eden od ključev za razumevanje tega je opazovanje prednikov galaksijskih jat kmalu po rojstvu vesolja; znane kot protogruče galaksij (v nadaljevanju protogruče), to so sklopi približno desetih oddaljenih galaksij. Na srečo nam astronomija omogoča opazovanje oddaljenega vesolja, kakršno je bilo v preteklosti.

Opazovanje osrednje regije

Raziskovalna skupina je najprej opazovala osrednjo regijo tega protokola s pomočjo JWST. Z uporabo NIRSpec, instrumenta, ki opazuje spektre na valovnih dolžinah od vidnih do skoraj infrardečih, je ekipa naredila integralna spektroskopska opazovanja polja, ki lahko hkrati pridobijo spektre z vseh lokacij v vidnem polju. Ekipa je uspešno zaznala ionizirano svetlobo kisikovih ionov ([OIII] 5008 Å) iz štirih galaksij v območju štirikotnika, ki meri 36.000 svetlobnih let vzdolž stranice, kar je enako polovici polmera Rimske ceste.

Spiral galaxy, illustration of Milky Way
Foto: alex-mit iz iStock

Poleg tega se je raziskovalna skupina posvetila tudi arhivskim podatkom ALMA, ki so bili za to regijo že pridobljeni. Podatki zajemajo radijsko sevanje kozmičnega prahu v teh oddaljenih galaksijah. Kot rezultat analiz so zaznali emisije prahu iz treh od štirih galaksij. Kozmični prah v galaksijah naj bi nastal zaradi eksplozij supernov na koncu evolucije masivnih zvezd v galaksijah, ki zagotavljajo material za nove zvezde.

Zato prisotnost velikih količin prahu v galaksiji kaže, da je veliko zvezd prve generacije v galaksiji že končalo svoje življenje in da galaksija raste. Profesor Luis Colina (El Centro de Astrobiología (CAB, CSIC-INTA)) opisuje pomen rezultatov: »Emisija kozmičnega prahu ni bila zaznana v galaksijah članicah protokručja zunaj območja jedra. Rezultati kažejo, da je veliko galaksij združenih v jato v majhni regiji in da je rast galaksij pospešena, kar nakazuje, da so vplivi na okolje obstajali le približno 700 milijonov let po velikem poku.«

Simulacija nastajanja galaksij

Poleg tega je raziskovalna skupina izvedla simulacijo nastajanja galaksij, da bi teoretično preizkusila, kako so se štiri galaksije v jedrni regiji oblikovale in razvile. Rezultati so pokazali, da je območje delcev gostega plina obstajalo približno 680 milijonov let po velikem poku, in kaže, da so nastale štiri galaksije, podobne opazovanemu območju jedra.

Da bi sledili evoluciji teh štirih galaksij, je simulacija izračunala fizične procese, kot so kinematika zvezd in plina, kemične reakcije, nastajanje zvezd in supernove. Simulacije so pokazale, da se štiri galaksije združijo in razvijejo v eno samo večjo galaksijo v nekaj deset milijonih let, kar je kratka časovna lestvica v razvoju vesolja.

»Uspešno smo reproducirali lastnosti galaksij v območju jedra zaradi visoke prostorske ločljivosti naših simulacij in velikega števila vzorcev galaksij, ki jih imamo. V prihodnosti bi radi raziskali mehanizem oblikovanja območja jedra in njegove dinamične lastnosti podrobneje,« pravi Yurina Nakazato, podiplomska študentka na Univerzi v Tokiu, ki je analizirala simulacijske podatke.

Kako poceni žurati?

Le kdo se ne vpraša, kako bi lahko žural s čim nižjim proračunom? Prav zato smo pripravili 5 glavnih nasvetov, ki ti bodo pomagali pri nizkocenovnem žuranju, ki pa ne izgubi svoje kvalitete.

Že vnaprej določi svoj proračun

Še preden se odpraviš v klub, omeji vsoto denarja, ki bi ga rad porabil v celem večeru. Zelo dobra alternativa je, da s sabo vzameš samo določeno količino denarja, doma pa pustiš tudi bančno kartico. Če raje plačuješ s kartico, si nastavi dnevni limit.

Denarnica.
Foto: Anja on Pixabay

Organiziraj domače zabave

Nakup hrane in pijače je veliko cenejši v trgovini, dobro zabavo pa lahko pripraviš tudi v domači garaži ali dnevni sobi. Zberi najboljšo družbo, obesi lučke, pripravi dober zvočnik in najljubšo playlisto in dobra žurka se lahko začne. S prijatelji se lahko tudi dogovoriš, da vsak prinese nekaj hrane in pijače in si tako razdelite stroške.

Domača zabava.
Foto: Pexels on Pixabay

Žurko začni doma

Dobra alternativa je tudi, da začneš s »predigro« doma, v klub pa se odpraviš šele kasneje, po že nekaj popitih pijačah iz domačega bara, ki so seveda mnogo cenejše. Dobro preveri tudi ponudbo klubov, določena prizorišča vstopnino podražijo po 23.00 uri, načrtuj čas tako, da še vedno ujameš poceni ponudbo nakupa karte.

Pijača.
Foto: bridgesward on Pixabay

Izkoristi happy hour

Če se rad zabavaš v klubih oz. dobro pijačo raje spiješ v baru, preveri t. i. ponudbo happy hour, ki ti do določene ure nudi akcijske cene pijač, velikokrat pa dobiš ob nakupu ene še dodatno brezplačno. Bolj zgodnji prihod v klub velikokrat nagradijo s pijačo dobrodošlice, včasih pa ti kakšen prijazen natakar ob nakupu več pijač kako tudi podari.

Piva.
Foto: alfbel on Pixabay

Obiskuj klube in koncerte brez vstopnine

Veliko nočnih klubov ne zaračuna vstopnine ob vstopu, enako velja za koncerte. Izkoristi akcije ob nakupu vstopnic, za nekatere dogodke velja znižana cena vstopnic samo na določen dan. Preveri tudi ponudbo lokalnega dijaškega in študentskega kluba: veliko dogodkov je brezplačnih ali pa ti kot članu kluba nudijo cenejšo vstopnico.

Zabava poceni
Foto: Vishnu R on Pixabay

Atkinsova dieta: Tedenski jedilnik kot primer

0

Atkinsova dieta je ena tistih diet, ki temelji na omejevanju ogljikovih hidratov. Ideja, ki jo je predstavil njen izumitelj, doktor Robert Atkins, je temeljila na predpostavki, da ogljikovi hidrati povzročajo preveliko izločanje inzulina, kar vodi v debelost. Kako bi bil videti tedenski jedilnik Atkinsove diete?

Jedilnik za en teden

Verjamem, da vas zanima, kako bi izgledala dieta, če bi ji sledili. Tukaj je kratek jedilnik, ki lahko služi kot ideja za obroke.

1. dan

  • Zajtrk  Omleta s sirom, špinačo in avokadom in rezino polnozrnatega toasta
  • Kosilo  Pečen piščančji zrezek
  • Prigrizek  Pest orehov ali ¼ skodelice borovnic
  • Večerja  Piščanec in brokoli ter solata

2. dan

  • Zajtrk  2 koščka polnozrnatega kruha z arašidovim maslom, jabolko
  • Kosilo  Piščanec čez mladi ohrovt, Cezarjeva solata
  • Prigrizek ½ majhne banane z 2 žlicama arašidovega masla
  • Večerja Lososa z malo riža, 2 skodelici mešane zelenjave in ½ skodelice narezanih kumar

3. dan

  • Zajtrk Proteinski shake
  • Kosilo Zamrznjeni škampi z 2 skodelicama mešane zelenjave, 1 majhnim paradižnikom, ½ avokada in 2 žlicama cezarjevega preliva
  • Prigrizki 1 korenček z ¼ skodelice humusa; ½ skodelice robid s ½ skodelice grškega jogurta
  • Večerja popečen tofu s praženo zelenjavo, solata

4. dan

  • Zajtrk Ovseni kosmiči, preliti z ¼ skodelice sesekljanih orehov in ¼ skodelice narezanih jagod
  • Kosilo Hamburger s sirom, 1 srednje velik paradižnik, ½ avokada in 2 lista solate
  • Prigrizki Kremni limonin smoothie; ½ skodelice sesekljane zelene paprike z feta sirom
  • Večerja riba z ¼ skodelice leče, 1 skodelico stročjega fižola in 1 žlico masla

5. dan

  • Zajtrk 2 jajci z mastnim sirom in slanino, kava ali čaj s sladilom
  • Kosilo Puranji kotleti, 2 skodelici mešane zelenjave, ½ skodelice narezane zelene paprike, ½ skodelice narezane kumare, ½ avokada i
  • Prigrizki ½ majhnega jabolka, 2 rezini sira, 2 stebli zelene
  • Večerja:  svinjski kotleti s svežimi gobami, paradižnikom in papriko s ½ majhnega pečenega krompirja, 2 žlicama masla in 2 žlici kisle smetane

6. dan

  • Zajtrk: 30 g sirotkinega napitka, 10 lešnikov
  • Kosilo  Solata iz kumar, čebule in paradižnika s kremnim feta prelivom in 4 kosi salame
  • Prigrizki ½ avokada in 2 žlici grškega jogurta; 1 srednje velika hruška
  • Večerja piščanec, ¾ skodelice pražene zelenjave, 1 žlica oljčnega olja, 1 žlica tamari omake in ¼ skodelice rjavega riža

7. dan

  • Zajtrk Proteinske palačinke
  • Kosilo  Konzervirana tuna s polnozrnatim grahom, rdečo papriko in paradižnikom ter ½ polnozrnate pite
  • Prigrizki pest izbranih oreščkov
  • Večerja divji losos, 200 g špinače, 1 žlička oljčnega olja

TikTok trend: Kako pogosto moški razmišljajo o Rimskem cesarstvu?

0

Na neki točki je pod okriljem Rimskega cesarstva bival vsak četrti človek na Zemlji. Od takrat je minilo tisočletje in pol, zato se z njim danes v glavnem ukvarjajo zgodovinarji. Kar ne pomeni, da stari Rim ni prisoten v kolektivni zavesti. V času predsedovanja Donalda Trumpa so se na primer pojavljala vprašanja, kateremu zblojenemu cesarju je najbolj podoben. Da pa Rimsko cesarstvo najde mesto v vsakdanu koga, ki ni Mary Beard ali zagret oboževalec Asterixa, si pred pojavom tega TikTok trenda ne bi mislili.

Vse se je začelo na Švedskem

View of the famous Colosseum in the city of Rome, at sunset.
Foto: Jose Luis Gallego Aviles on iStock

Švedska vplivnica Saskia Cort je septembra 2022 sledilcem na Instagramu predlagala, naj vprašajo moške partnerje in prijatelje, kako pogosto razmišljajo o Rimskem cesarstvu. Zdaj, leto dni pozneje, se je trend odločil obuditi Artur Hulu, prav tako švedski vplivnež in navdušenec nad zgodovino, ki na Instagramu objavlja pod imenom Gaius Flavius. Ženske je nagovoril, naj vprašajo »može, fante, očete, brate«, kako pogosto razmišljajo o Rimskem cesarstvu, ker jih bo odgovor presenetil. Vprašanje je postalo prava senzacija.

Splet so preplavili posnetki žensk, ki moške presenetijo z vprašanjem »Kako pogosto razmišljaš o Rimskem imperiju?«, ti pa – nekateri bolj, nekateri manj defenzivno – odgovarjajo, da precej.

In kakšen je odgovor?

Ključnik #romanempire je na TikToku presegel milijardo ogledov. Moški niso ponudili enoznačnega odgovora: o Rimskem imperiju razmišljajo od nekajkrat na dan do nekajkrat na mesec. Najde se tudi kdo, ki ga vprašanje zgolj zbega, a večina vprašanih pritrdi, da jim razmišljanje o temi ni tuje.

Zakaj razmišljajo o rimskem cesarstvu?

Kot razlog navajajo vse od akvaduktov in cest do gladiatorjev. Feministične razlage so izpostavile možnost, da fascinacijo nad starim cesarstvom navdihuje patriarhalna rimska družba. Istočasno se je razširil val negodovanj nad »Romansplainingom«, saj naj bi moški, ko jim postavijo vprašanje, začeli neustavljivo in pokroviteljsko navajati zgodovinska dejstva o starem Rimu. Dejstvo je, da nemalo trendov, ki se osredotočajo na en spol, postane viralnih – nedavni primer je »girl dinner«.

Pa ti? Kako pogosto razmišljaš o Rimskem cesarstvu?

@ambarrail

This trend is incredible. Some of the best ones #romanempire #romanempirecompilation

♬ original sound – ambarrai

Zakaj študenti in dijaki niso upravičeni do izplačila solidarnostne pomoči zaradi poplav?

Glavna naloga dijakov in študentov je šolanje. Gre za precej klasičen odgovor vladnih služb, ko bi lahko v smer mladih skupin namenila nekaj dodatne finančne pomoči. Marsikdo ve, da morajo v današnjem času tudi mladi s financami pomagati v samem gospodinjstvu. Tako je mlade udarila novica o tem, da dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo in so bili prizadeti v poplavah, niso upravičeni do izplačila neobdavčene solidarnostne pomoči.

Poslansko vprašanje Janija Prednika, ki je temelj debate

Na poslansko vprašanje poslanca SD, Janija Prednika, v zvezi z omejenim izplačilom sprejetih ukrepov, je odgovoril minister za finance Klemen Boštjančič.

Jani Prednik, poslanec stranke SD
Jani Prednik, poslanec stranke SD, ki je ministroma Boštjančiču in Mescu namenil vprašanje o izplačilu neobdavčene solidarnostne pomoči dijakom in študentom Foto: on sd

Poslansko vprašanje Janija Prednika: »V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko pobudo v zvezi z pripravo in sprejemom ukrepov, ki omogočajo izplačilo neobdavčene solidarnostne pomoči s strani delodajalcev dijakom in študentom, ki opravljajo študentsko delo, in so bili prizadeti v poplavah, ki jo naslavljam na ministra za finance, Klemna Boštjančiča in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mesca.«

»Država mora v teh okoliščinah nujno zagotoviti pogoje, da se pomaga vsem prizadetim v poplavah v največji možni meri. To tudi vključuje dijake in študente, ki pri delodajalcih opravljajo začasno in občasno delo,« je povedal poslanec SD ob vložitvi vprašanja.

»Solidarnostna pomoč dijakom in študentom za razliko od pravice do solidarnostne pomoči za delavce ni splošno dogovorjena pravica«

»Solidarnostna pomoč v delovnopravni zakonodaji ni določena, ampak gre za pravico, ki so si jo delavci izborili v okviru kolektivnega dogovarjanja z delodajalci,« je uvodoma odgovoril minister za finance.

Dodal je, da solidarnostna pomoč dijakom in študentom za razliko od pravice do solidarnostne pomoči za delavce ni splošno dogovorjena pravica. Tako gre za dohodek, do katerega bi bili lahko na podlagi posebnega dogovora upravičeni vsi študenti in dijaki v primerljivem položaju, ampak za dohodek, ki bi ga, kot izhaja iz pobude, izplačali delodajalci po lastni presoji. »Pravice delavcev se, kot navedeno že zgoraj, določajo na podlagi kolektivne pogodbe (oziroma splošnih aktov delodajalca pod pogoji iz delovnopravne zakonodaje) in so lahko dogovorjene/izplačane tudi v višji višini kot je določena davčno ugodnejša obravnava tega dohodka.«

Minister za finance, Klemen Boštjančič
Minister za finance, Klemen Boštjančič Foto: on gov

»Začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom ima z vidika davčne obravnave dohodkov fizičnih oseb naravo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ne naravo dohodka iz delovnega razmerja, prav tako pa pravice in obveznosti dijakov oziroma študentov na začasnem ali občasnem delu ter ponudnikov dela niso primerljive pravicam in obveznostim delavcem v delovnem razmerju in njihovih delodajalcev, zato jih tudi ni primerno postavljati v primerljiv položaj z delavci v delovnem razmerju,« je navedel minister.

Za študente in dijake v osnovi še velja preživninska dolžnost staršev

Dodal je, da za osebe, ki so dijaki oziroma študenti, v skladu z Družinskim zakonom v osnovi še velja preživninska dolžnost staršev, ti starši pa so tudi upravičeni do posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, pri čemer se dohodki od začasnega ali občasnega dela ne štejejo med lastne dohodke, pomembni za določitev pravice do te olajšave in same višine te olajšave.

Poplave in študenti
Foto: Christian Feldhaar iz iStock

O tem je napisal: »Dohodki, ki jih prejmejo dijaki in študenti za začasno ali občasno delo so tako že ugodneje davčno obravnavani, če jih primerjamo s primerljivimi dohodki drugih skupin zavezancev, ki prejemajo dohodke iz dela, ki niso doseženi v delovnem razmerju. Dodatna davčno ugodnejša obravnava dohodka, glede katerega niti ni določenega nobenega okvirja, po mnenju Ministrstva za finance, ni primerna.«

Zadnji odstavek ministrovega odgovora pa končno pojasnilo, v katerem pravi: »Na koncu je treba dodati še, da Ministrstvo za finance prejme veliko politično všečnih predlogov za zniževanje davčnih obveznosti oziroma oprostitev davčnih obveznosti posameznih ozkih skupin davčnih zavezancev. Davčno področje je tisto, kjer je še posebej treba zasledovati horizontalno in vertikalno pravičnost za vse davčne zavezance, ne zgolj za ozke skupine le-teh, in ne moremo arbitrarno določati ozkih preferenčnih skupin davčnih zavezancev. V nasprotnem se odpira vrsto potencialno nevarnih precedensov, ki lahko vodijo v poplavo tovrstnih ad-hoc predlogov, ki bodo davčni sistem naredili nepregleden, predvsem pa nepravičen in neenak za subjekte v primerljivih dohodkovnih položajih. «

Razglašeni najboljši študenti Univerze v Mariboru! Prva tri mesta pripadla …

0

Univerza v Mariboru je ponosno objavila zmagovalke razpisa Najboljši študent Univerze v Mariboru. Med študentkami in študenti so bile izbrane tri študentke, ki so izstopale zaradi svojih akademskih dosežkov, izrednega prispevka k skupnosti in predanosti študiju. Kdo so najboljše študentke Univerze v Mariboru?

Najboljši študenti Univerze v Mariboru

Najboljše študentke UM so Iza Beširević, Ana Lampret in Melani Potrč. Več o njih v nadaljevanju prispevka.

Letošnji razpis je bil že enajsti, nanj pa je prispelo 27 popolnih vlog iz 13 članic. Razpis Najboljši študent Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/23 je način, kako želi Univerza v Mariboru nagraditi najboljše študente in študentke za njihovo študijsko odličnost in jih motivirati pri nadaljnjem izobraževanju, raziskovanju in delu.

Njihova znanja in dosežki bodo oblikovali našo prihodnost

»Študentke in študenti Univerze v Mariboru so prihodnost naše družbe, nosilci sprememb in inovacij. Njihova znanja in dosežki bodo oblikovali našo prihodnost. Pomembno je poudariti, kako ključna je vztrajnost v življenju. Vztrajnost je tista sila, ki nas usmerja skozi težke čase, nas vzpodbuja, da se pobiramo po neuspehih ter nas vodi k uspehom,« je povedala Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru.

Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič pa je dejal: »Veseli smo, da imamo na naši univerzi toliko odličnih študentov, z zavidljivimi študijskimi, raziskovalnimi, znanstvenimi rezultati ter obštudijskimi dejavnostmi. Zahvaljujem se študentom za pogum in prijavo ter vsem čestitam za odlične rezultate njihovega dela. Vsem pa želim veliko uspeha ter vztrajnosti na poti do pridobivanja novih znanj.«

Iza Beširević, študentka Pravne fakultete

Iza Beširević se je izkazala s svojimi vrhunskimi študijskimi dosežki, znanstvenimi raziskavami in aktivnim sodelovanjem v različnih študentskih projektih. Njena strast do študija in izjemna motivacija sta jo postavili v ospredje med svojimi vrstniki. Študentka je dosegla zmago z 38,30 točkami in se lahko pohvali z avtorstvom in sooavtorstvom strokovnih člankov, objavljenim znanstvenim prispevkom in samostojnem poglavjem v monografiji. Bila je članica Akademskega zbora, študentskega sveta fakultete, opravljala pa je tudi vlogo tutorke. Sodelovala je v projektnih nalogah Organizacija delovnega časa: med prožnostjo in varnostjo, Novinarstvo in kazensko pravo – od svobode tiska od varne družbe – NOVIKA, Poznavanje in uporaba orodij svetovalnega mentorstva krepi uspeh in zavzetost generacije Y in Z in drugih. Prejela pa je tudi Perlachovo priznanje, zaradi svojega visokega povprečja se je večkrat uvrstila med najboljših 5 % študentov v generaciji, pohvali pa se lahko tudi s prejemom različnih nagrad in priznanj na svojem študijskem področju.

Iza Beširević, najboljša študentka UM v letu 2022-23
Iza Beširević, najboljša študentka UM v letu 2022-23 Foto: on um

Ana Lampret, študentka Filozofske fakultete

Drugo mesto je pripadalo Ani Lampret z 32,80 točkami, študentki Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ana Lampret je zablestela s svojim udejstvovanjem v študentskih projektih ter raziskovalnim delom. Njena predanost akademskemu razvoju in izjemno delo v okviru študentskih dejavnosti sta ji prinesla drugo mesto na tem prestižnem razpisu. Tudi ona ima na izjemno visoko povprečje študija, in sicer je njeno povprečje ocen 9.7, kar jo uvršča med najboljših 5 % njene generacije. Poleg odličnega povprečja se lahko pohvali tudi s Perlachovo nagrado in sodelovanjem na projektih v okviru Oddelka za psihologijo. Študentka je za nagrado nanizala tudi ostala sodelovanja v sklopu Univerze v Mariboru, pri tem pa bila avtorica več strokovnih in znanstvenih člankov.

Ana Lampret
Ana Lampret Foto: on um

Melani Potrč, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko

Tretje mesto je z 32,77 točkami dosegla Melani Potrč, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki ima povprečje ocen na 2. stopnji 9.3. Poleg povprečja, pa so ji 3. mesto zagotovili različni projekti, raziskovalna dela, nagrade in članki. Melani Potrč je dobila Perlachovo priznanje in Perlachovo nagrado, sodelovala je pri izvedbi študentskih projektov v okviru programa Projektno delo z gospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju, pri raziskovalnem delu na Odseku za kompleksne snovi Inštituta Jožef Štefan in ostalih. Melani Potrč se je izkazala tudi kot študentska predstavnica in z izjemnim vodenjem študentskih projektov ter sodelovanjem v različnih aktivnostih.

Melani Potrč
Melani Potrč Foto: on um