Ptički čivkajo, dnevi se daljšajo, termometer narašča… prihaja pomlad. In pomladni dnevi so kot naročeni za brunch s prijatelji. Brunch je obrok, ki je nekakšna mešanica zajtrka in kosila, pogosto s spremljavo skodelice okusne kave ali sveže iztisnjenega kozarca pomarančnega soka. Da se boš lažje odločil, kam naslednjič na brunch, ti v nadaljevanju predstavljamo 5 najboljših lokacij za brunch v Ljubljani in njeni okolici.
Le Petit Café
Lokal francoskega stila s prijetno teraso ponuja nekaj za vsakega. Lakoto si lahko potešiš s klasičnim angleškim zajtrkom, v pečici ocvrtim jajcem, sladko granolo, različnimi tortami in pitami in drugimi dobrotami.
V bistroju ponujajo tako slane kot sladke zajtrke, znani pa so po pripravi jajc na 101 način. Kuhajo z ljubeznijo in jajci, kar je razvidno tudi iz fotografij ob katerih se nam kar cedijo sline.
Lokal ponuja le hrano in pijačo slovenskega izvora. Če si zaželiš pravega slovenskega zajtrka je Slovenska hiša pravi kraj zate, saj ponujajo pečena in umešana jajca, mesne in sirne krožnike, mlečni riž z jagodičevjem in druge domače jedi.
Bistro se nahaja v Trzinu, le 11 kilometrov iz centra Ljubljane. Za brunch si pri njih lahko privoščiš šnite, jajca na različne načine, veganske paštete, granolo in ameriške palačinke. Zagotovo imajo nekaj za vsakega in so vredni kratke vožnje izven Ljubljane.
Norma 23 je prva francoska creperia v Sloveniji. Polega palačink v različnih kombinacijah ponujajo tudi jajca na različne načine, solate, kiše in druge dobrote. Študentom pa bo všeč tudi to, da nekatere jedi ponujajo na študentske bone.
Ljubljanska univerza je objavila razpis za mlade raziskovalce in raziskovalke. Razpisanih je 120 mest, UL pa vabi k prijavi. Kaj vse moraš vedeti o razpisu?
Razpis za mlade raziskovalce in raziskovalke leta 2023
Namen razpisa je izbor mladih raziskovalcev, ki bodo začeli z usposabljanjem za pridobitev doktorata znanosti na Univerzi v Ljubljani v letu 2023.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
v študijskem letu 2023/2024 bo vpisan v 1. ali 2. letnik doktorskega študijskega programa na UL oziroma na drugem ustreznem programu skladno s Pravilnikom;
v programu iz prejšnje alineje bo v študijskem letu 2023/2024 imel status študenta;
od leta zaključka študijskega programa, s katerim se je/se bo vpisal na doktorski študij do leta začetka zaposlitve ne pretečejo več kot 4 leta.
Na razpis se lahko prijavi tudi kandidat, ki še ni zaključil študijskega programa, s katerim se bo vpisal na doktorski študij. Tak kandidat mora v primeru izbora za mladega raziskovalca študijski program dokončati najpozneje do 15. 9. 2023;
še ni bil zaposlen kot mladi raziskovalec;
še nima zaključenega doktorata znanosti oz. pridobljenega znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti;
najkasneje ob podpisu pogodbe o zaposlitvi mora imeti veljaven habilitacijski naziv asistenta ali asistenta-raziskovalca na članici UL, ki je matična za kandidatovo raziskovalno področje.
Rok za prijavo na razpis
Kandidat se mora najkasneje do 5. aprila 2023 do 13. ure prijaviti in prijavo dokončno oddati v aplikaciji Univerze v Ljubljani.
V Maribor tudi letos pri prihaja mednarodni festival sladko pikantnih užitkov.
Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se bo 24. in 25. marca zvrstilo 30 ponudnikov čilijev in čokolade iz Slovenije in tujine. Predstavili bodo svoje sladke in pikantne izdelke ter vas popeljali na posebno sladko pikantno avanturo, kjer boste lahko tako okušali kot tudi soustvarjali dobrote in kreacije.
Nenazadnje, Mednarodni festival Čili in Čokolada #4 letos poteka v mestu, kjer je kulinarika pravzaprav doma. In to na vrhunskem nivoju in mednarodno priznana. Maribor se je letos uvrstil med 3 najboljše evropske destinacije in prejel še naziv najboljše kulinarične destinacije v Evropi.
Organizatorji v sodelovanju s partnerji festivala pripravljajo pester spremljevalni program, kjer ne bo manjkalo zanimivih tekmovanj, ustvarjalnih delavnic in aktivnosti za najmlajše. Za glasbeno festivalsko vzdušje bodo skrbeli medijski partnerji.
Vabljeni na sladko pikantno razvajanje brbončic ob prijetnem druženju na Mednarodnem festivalu Čili in Čokolada #4. Vstop na festival je prost.
Tudi mladi imamo veliko zakladov. Ne govorimo o tistih, ki krasijo naše osebnosti in misli, ampak o materialnih stvareh. Nekaj denarja in spominkov se nabere marsikomu, vredno pa jih je imeti na varnem mestu. In tu se vedno lahko zaneseš na sefe in trezorje, ki jih je moč dobiti tudi po študentu prijazni ceni.
Trezor ne bo nikoli tako drag kot lastnina, ki jo postavimo vanj. Nekatere stvari se lahko nadomesti, sicer ne enostavno, a se lahko. Kaj pa tisti spominki in darila, ki nosijo neizmerljivo sentimentalno vrednost? Teh ne gre kar tako nadomestiti oziroma jih sploh ni moč zamenjati. Zato je pomembno, da se že od zgodnjih let zavedamo pomena varovanja zakladov.
Prednosti in vrste trezorjev
Poznamo veliko različnih oblik in funkcij trezorjev, na tebi pa je, da se odločiš za tistega, ki ti bo najbolje služil. Že njihova raznolikost kaže na njihove prednosti, med katerimi je glavna prav kakovostno varovanje notranjosti. Na kaj je potrebno paziti pri izbiri trezorja ali sefa?
Vrsta odpiranja – ključ, elektronska ključavnica, koda
Pred čim varuje – ognjevarni, odporni proti udarcem, vodoodporni, protivlomni
Dimenzija – za shranjevanje različnih reči
Način pritrjevanja – na zid, v tla
Močni, kompaktni trezorji za varovanje dragocenosti
Z manjšimi trezorji lahko zaščitiš in varno shraniš svoje dragocenosti. Primerni so za shranjevanje raznoraznih osebnih reči, prenosnih računalnikov, trdih diskov, denarja, pomembnih dokumentov in še mnogo drugih stvari.
Čudovit primer je trezor na LCD ključavnico. Ohišje je izdelano iz pločevine debeline 2 mm, vrata pa so izdelana iz pločevine debeline 4 mm. Trezorji so opremljeni z elektronsko kodno ključavnico z LCD zaslonom, motoriziranimi vijaki za zaklepanje in vrtljivim ročajem, ki zavzame minimalen prostor. Za uporabniške in glavne kode lahko izbereš šestmestne kombinacije.
Zagotovi si svoj trezor!
V ponudbi kataloška-prodaja.si najdeš širok nabor trezorjev in sefov, ki ti bodo pomagali pri varovanju dragocenosti. Najdeš tudi take za študentski žep, ki pa ohranijo iste lastnosti in hranijo pomembne reči. Preveri njihovo ponudbo in zavaruj svoje zaklade.
Francoska blagovna znamka izdelkov za nego kože Gamarde je na voljo tudi v Sloveniji!
Edinstvena sestavina kozmetike Gamarde je voda iz termalnega vrelca Gamarde-les-Bains.
Prvo kopališče je bilo dokončano leta 1841, napajalo pa se je iz zgodovinskega izvira Buccuron. Po pridobitvi pozitivnega mnenja Medicinske akademije leta 1841 in priznanju termalne vode Gamarde-les-Bains kot vode z zdravilnimi učinki, se je konec 19. stoletja pričela medicinska hidroterapija. Vodi Eau de Gamarde so bile priznane tudi presnovne in dermatološke lastnosti, zdravljenje v toplicah pa je vključevalo kopeli in kure s pijačo. Slovela je kot zdravilo za dermatoze, pomagala pa celo pri celjenju hudih opeklin vojakov med prvo svetovno vojno. Njena izjemna pot skozi geološke kamnine v jugozahodu Francije jo obogati z minerali (kloridi, natrij, hidrogenimi karbonati …), kadmijem in cinkom. Skrivnost izjemnega vpliva na nego kože ima zaradi svoje visoke vsebnosti žvepla, ki zaščiti kožno bariero, pomiri razdraženo kožo in zmanjša občutljivost in rdečico.
Termalna voda v vsaki torbici!
Gamarde termalna voda v spreju je vsekakor eden izmed osnovnih izdelkov, po katerem stranke največkrat posegajo zaradi pomirjujočih lastnosti in primernosti za občutljivo kožo. Omili razdraženost kože in nudi edinstveno ugodje in mehkobo občutljivi koži. Kožo navlaži in tonizira, s tem pa služi kot odlična podlaga pod ličili in osvežitev po sončenju.
Široka paleta izdelkov za vse tipe kož
100-odstotno naravno certificirana organska kozmetika je primerna tudi za vegane. Odlikujejo jo hipoalergene formule, dermatološko testiranje, ne vsebuje sulfatov, sintetičnih konzervansov in umetnih dišav. Okolju prijazni pa niso le izdelki, temveč tudi embalaža, vključno s tiskarsko barvo na rastlinski bazi.
Slovenske lepotne navdušenke lahko odslej v ponudbi Gamarde najdejo čistilne izdelke, tonike, vlažilne in anti-age kreme, serume, maske in izdelke za nego telesa in intimno nego, šampone ter otroško linijo izdelkov. Posebna linija nege Gamarde je namenjena tudi vsem z atopijskim dermatitisom. Pri njih boste našli tudi izdelke za moške.
Ne zamudite priložnosti, da odkrijete prednosti izdelkov za nego kože Gamarde! Blagovna znamka Gamarde je zdaj na voljo na spletu, v izbranih lekarnah, veleblagovnici Nama in večjih trgovinah Baby center.
Na novi embalaži priljubljene čokolade Toblerone bo namesto Matterhorna le moderen simbol generične gore, saj glede na švicarske kriterije čokolade ne moremo več šteti kot »švicarsko«. Do spremembe je prišlo, ker se bo proizvodnja čokolade prvič v zgodovini blagovne znamke preselila izven Švice. Odločitev, s katero naj bi lažje zadovoljili naraščajoče povpraševanje, je lani sprejel lastnik Mondelez.
Nova mesta proizvodnje bodo tako odprli na Slovaškem, kar pa jih bo stalo legendarnega simbola Matterhorna na embalaži čokolade. Po švicarskem zakonu lahko nacionalne simbole v svojem trženju uporabljajo le mlečni izdelki, ki so izključno in v celoti proizvedeni v Švici. To pomeni, da bo Toblerone, ki je bil prvič ustanovljen v švicarski prestolnici Bern leta 1908 in od takrat s ponosom nosi švicarsko poreklo, izgubil enega svojih najprepoznavnejših elementov. V gorskem vrhu se skriva tudi heraldični medved, simbol Berna – ki bo prav tako izginil.
Legendarna čokolada spreminja svojo obliko
Čokolada s hrustljavimi mandlji in medenimi nugatom je prepoznavna po svoji trikotniobliki, ki spominja na Alpe, pisavi in logotipu na embalaži, ter graviranembesedilu v sami čokoladi. Vse to bo verjetno izgubljeno, ker se bo čokolada sedaj delno proizvajala na Slovaškem. Mondelez je napovedal, da bo slika 4.478 metrov visoke švicarske gore Matterhorn zamenjana s splošnim vrhom, na embalaži pa bo uporabljena nova pisava. Namesto iz Švice bo na embalaži pisalo ustanovljeno v Švici. Embalaža bo prav tako vsebovala podpis ustanovitelja Toblerone, Theodorja Toblerja, s čimer bodo dodatno počastili izvor čokoladnih tablic. Točna oblika nove embalaže pa zaenkrat še ni bila razkrita.
Z novim pakiranjem blagovna znamka zagotovo veliko izgubi. A Mondelez je dejal, da bo podjetje s selitvijo proizvodnje na Slovaško pridobilo na številkah, saj naj bi nova proizvodna lokacija na vzhodu Evrope izdelala milijone dodatnih čokolad.
Slovenija se je razveselila odprtja noveg kriznega centra za otroke, ki je svoja vrata odprl v Mariboru. Krizni center za otroke Palček je namenjen varnim in kratkotrajnim kriznim namestitvam otrok v predšolskem obdobju, starim do šest let. Po grosupeljskem kriznem centru za otroke Palčica je to drugi tak center v naši državi.
Glavni namen kriznega centra za otroke je zaščita otroka, pomoč otroku v krizni situaciji ter kakovostna in strokovna pomoč otrokom in njihovim družinam. Namestitev otrok je prednostno usmerjena v zagotovitev varnega bivanja otrok v primerih, ko center ali sodišče izvajata dejanja in ukrepe za zaščito otroka z namestitvijo izven otrokove matične družine. Krizni center za otroke Palček bo deloval 24 ur na dan, vse dni v letu.
V Sloveniji poleg dveh kriznih centrov za otroke deluje tudi 9 kriznih centrov za otroke in mladostnike od 7. do 18 leta.
V kriznem centru pomoč najdejo otroci in mladostniki, ki so v kakršnikoli stiski, ki je v domačem okolju ne morejo razrešiti: nevzdržne razmere doma (psihično in fizično nasilje, spolne zlorabe, alkoholizem staršev in podobno), čustvena prizadetost, kasneje adolescentna kriza ali problemi v povezavi s šolo. Otroci oziroma mladostniki pa lahko pridejo tudi samo na pogovor.
Krizni centri delujejo neprekinjeno 24 ur na dan. Trajanje namestitve je do tri tedne, v izjemnih primerih pa je možno tudi podaljšanje.
Za strokovno obravnavo, skrb in podporo v času bivanja v kriznem centru skrbijo strokovni delavci in strokovni sodelavci, tudi ob pomoči prostovoljcev, ki poskrbijo, da so otroci in mladostniki deležni oskrbe in podpore, za katero so bili prikrajšani v domačem okolju.
Ljudje si z lemurji in opicami delimo več anatomskih in funkcionalnih značilnosti, ki odražajo naš skupni izvor. Švedski botanik Carl Linnaeus, ki je najbolj znan po razvoju sistema za poimenovanje živali in rastlin, je ta red poimenoval Prvaki, saj je bil mnenja, da gre za najvišji red živali.
Glede na pomembne lastnosti, ki so skupne vsem prvakom, je nenavadno, da ljudje spimo tako malo časa v primerjavi z drugimi člani redu.
Spanec je konec koncev nujno pomemben za optimalno delovanje možganov, imunskega sistema, spomina ter drugih fizioloških procesov. Raziskovalci so se zato podali na misijo najti odgovor na vprašanje, zakaj drugi prvaki očitno potrebujejo več spanca kot mi.
Različne arhitekture spanca
Povprečen čas spanja prvakov. Foto: on ScienceNews
Na količino spanca seveda vplivajo raznorazni dejavniki, ampak Samson in drugi so si za merjenje tega izbrali ne-industrijske človeške skupnosti, saj so te najbolj podobne okolju, v kakršnem smo se ljudje razvili.
Ljudje v takšnih skupnostih spijo povprečno 7 ur na dan, preostali primati pa občutno več, kot je razvidno iz zgornjega grafa.
Še več, spremljanje električne aktivnosti v možganih je pokazalo, da ljudje več časa našega spanca preživimo v REM fazi (kar je kratica za rapid eye movement, oziroma hitro premikanje oči).
Ta faza je ključna pri popravilu iz zaščiti možganov. Ne glede na to, kako dolg je tvoj spanec, če ne vsebuje REM faze, se ne boš zbudil povsem spočit, kot poroča Sleepopolis.
Grožnja plenilcev
Prevladujoča teorija je, da so naši predniki živeli in spali na drevesih, kar večina drugih prvakov dela še danes.
Sčasoma pa smo ljudje naredili tranzicijo, in se z dreves premaknili na tla in tako za seboj pustili ugodnosti, ki jih je spanje na višinah omogočalo. Nov način življenja nas je postavil v ranljiv položaj, saj smo bili bolj izpostavljeni raznoraznim plenilcem.
Evolucija je tako začela dajati prednost krajšim obdobjem spanja, saj so dolga obdobja pomenila več časa, ko se ljudje niso mogli zavarovati ali pobegniti.
Ta ugotovitev je skladna z raziskavo Capellinija in drugih, ki so s preučevanjem prvakov prišli do ugotovitve, da tiste vrste, ki so bolj podvržene tveganjem plenilcev, spijo manj časa.
Vpliv metabolizma in možganov
Na arhitekturo spanca, kar je nobel izraz za poimenovanje trajanja spanca in njegovih faz, vplivajo tudi nekatere fiziološke lastnosti in značilnosti, ki jih je opisal Samson v svojem članku.
Capellini in drugi so ugotovili tudi, da hitrejši metabolizem pomeni manj spanca; očitno se za vrste s hitrejšo presnovo bolj splača evolucijsko krajšanje časa, ki ga preživijo v stanju spanja, vendar razlog za povezavo v tej raziskavi ni bila naveden.
Zaenkrat ni še nihče našel povezave med relativno maso možganov in trajanjem spanca, znano pa je, da je večja relativna masa organa povezana z večjim odstotkom REM spanca, kar velja za ljudi.
V ne-industrijskih družbah je značilno, da se ljudje zvečer zberejo okoli ognja, kjer se kuha hrana, pojejo skupaj ter se nato še nekaj časa zadržujejo okrog ognja. Otroci se postopoma odpravijo spat, ostali pa ostanejo budni še nekaj časa, se pogovarjajo in delijo zgodbe.
Zato je zelo verjetno, da so ljudje nekaj ur spanca zamenjali za deljenje informacij in kulture.
To je bilo sicer že večkrat predlagano s strani znanstvenikov; namreč, da če ima žival boljše stvari za delati kot počivati (na primer se hraniti, dvoriti potencialnim partnerjem itd.), bo naravna selekcija dala prednost krajšemu spancu.
S tem, ko se je človeški spanec skrajšal, so torej tej imeli več časa za razvijanje raznih spretnosti, povečanje znanja, ustvarjanje zavezništev ipd.
REM spanec
Jasno je torej, da se je krajši spanec v zgodovini človeštva izkazal za precej koristnega; še vedno pa smo se ljudje morali dovolj spočiti, da smo bili kos vsakdanu.
Zato se je naš spanec prilagodil na način, da je ohranil REM faze spanca in zmanjšal vse druge. To pomeni povečanje kvalitete spanca, kljub kratkoročnosti le-tega.
Med REM smo fazo precej bolj ranljivi kot v drugih, saj začasno izgubimo mišični tonus, ki omogoča premikanje mišic. Takšno stanje je v nepredvidljivih okoljih neugodno, kar je verjetno tudi eden od razlogov, zakaj so ljudje spali v skupinah. Ta praksa je še vedno prisotna v ne-industrijskih družbah.
V Sloveniji je začel delovati Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ustanovil ga je predsednik vlade RS dr. Robert Golob v želji po dvigu ravni komuniciranja, spoštljivem dialogu in odpravljanju sovražnega govora.
Kaj bo namen Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora?
Glavni namen ustanovljenega strateškega sveta je jasen, razkriva ga že njegovo ime. Nasloviti se želi problematiko sovražnega govora, njegovega preprečevanja in po potrebi tudi sankcioniranja.
Ključne naloge strateškega sveta so med drugim spremljanje področja sovražnega govora v Sloveniji in na ravni EU ter priprava predlogov aktivnosti za njegovo preprečevanje; svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora ter sodelovanje pri pripravi predlogov sistemskih sprememb in modela mreže izvajanja kampanj in izobraževanj tako na regionalni kot nacionalni ravni.
Kdo sestavlja strateški svet?
Premier Robert Golob je ob ustanovitvi sveta, ki se je kuhala že kar nekaj časa, povedal, da: »strateški svet na eni strani združuje civilno iniciativo oz. stroko, na drugi strani pa ustrezne vladne strukture.«
Predsednica strateškeva sveta je postala Nika Kovač. »To neodvisno posvetovalno telo prepoznava in na nek način daje zavezo, da je treba ustrezno ukrepati proti sovražnemu in tudi sovraštvenemu govoru. Zaveza vseh nas je, da bomo delali konkretne stvari in dajali konkretne rezultate. Povezali smo se pri temi bitke proti sovražnemu govoru in bitke za strpnejšo družbo,« je povedala direktorica Inštituta 8. marec.
Strateški svet, katerega predsednica je postala Nika Kovač Foto: on gov
Ostali članice in člani člani sveta so:
Katarina Bervar Sternad,
Petra Bevek,
Ajda Bezenšek Špetič,
Breda Gačnik,
dr. Gregor Hudrič,
mag. Tina Kosi,
Petra Kovačec,
Lenart J. Kučić,
Andreja Lang,
Kristina Pahor de Maiti,
dr. Marko Milosavljević,
mag. Brankica Petković,
dr. Dragan Petrovec,
Tatjana Pirc,
dr. Barbara Rajgelj,
dr. Kaja Širok in
Boštjan Vernik Šetinc
K sodelovanju in razpravi so lahko povabljeni tudi zunanji strokovnjaki in strokovnjakinje s specifičnim znanjem in kompetencami z različnih področij. Tako se lahko tudi sama sestava po potrebi dopolni.
Kaj je sovražni govor?
Priporočilo Sveta Evropesovražni govor označuje kot »vsako obliko izražanja ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem.«
Na 272 straneh je izšel slovenski prevod biografske knjige Zelenski, ki jo je napisal Sergij Rudenko. Biografijo o ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskem je bila v treh letih že večkrat posodobljena, zdaj pa je končno izšla tudi v slovenščini.
Zelenski, biografija ukrajinskega predsednika
Knjigo je izdala Založba Učila oziroma knjigarna Felix, pri kateri jo je moč dobiti v njihovi Knjigi meseca. Katere informacije o knjigi so znane?
»Tri leta potem, ko je bil politični novinec Volodimir Zelenski izvoljen na najvišji položaj v Ukrajini, je bil pahnjen v vlogo voditelja v obdobju vojne. Nekdanji komik je postal zaščitni znak pogumnega in krvavega boja svoje države proti surovemu zavojevanju.
Zelenski se je rodil judovskim staršem v osrednji Ukrajini, leta 2019 pa se je potegoval za položaj predsednika z obljubo, da bo obnovil zaupanje v polotiko. Po prepričljivi zmagi je navdušenim podpornikom povedal: »Nikoli vas ne bom razočaral.« Seveda ni mogel vedeti, da bo moral svojemu ljudstvu služiti v najzahtevnejših okoliščinah, kar si jih je mogoče zamisliti, ter se boriti za golo preživetje svoje države v najhujši vojni na evropskih tleh po letu 1945.
Zelenski v vlogi voditelja, ki se upira proti ruski agresiji, navdihuje vse, ki so proti groznemu nasilju, ki smo mu priča v Ukrajini.
Ta zgodba razkriva njegovo oosupljivo zgodbo.«
Volodimir Zelenski je ukrajinski predsednik od leta 2019 Foto: on marca
Avtor Sergij Rudenko je politični komentator in novinar
Sergij Rudenko je avtor biografije o Zelenskem, ki je v originalu izšla leta 2020, vmes pa je bila že večkrat posodobljena, Rudenko je drugače znan ukrajinski novinar in politični komentator, ki je napisal že več knjig o ukrajinski politiki.
Ocena biografije Zelenski
»Vojna pomeni kaos – tako v življenju države kot voditelja. V tem razdejanju so Ukrajinci imeli srečo z voditeljem. Kot je gospod Rudenko zapisal ob koncu, ima človek, ki je bil vidno živčen v svojih diplomatskih začetkih, naivnež in klovn, zdaj državniško izkušno, s katero se ne more kosati noben sodoben zahodni voditelj niti si tega ne želi,« so zapisali pri reviji The Economist.
Na strani GoodReads ima knjiga v angleškem jeziku oceno 3,34.
