Najbolj prepričljive fanovske teorije o seriji The Office

0

Slovi kot ena najuspešnejših predelav vseh časov. Ameriška verzija Pisarne (The Office) v priljubljenosti prekaša izvirno britansko serijo Rickyja Gervaisa in Stephena Merchanta. Zahvala za to gre verjetno ameriški pozitivni naravnanosti. Junaki obeh komičnih kvazidokumentarcev so izredno gledljivi bumbarji, a le pri mlajši lahko z gotovostjo trdimo, da občinstvo res navija zanje.

michael scott gif

Čeprav se je devet sezon izteklo že davnega leta 2013, na Netflixu in Peacocku Pisarna še danes podira rekorde. Marsikateri oboževalec je celo serijo gledal večkrat, kar se zaradi 20-minutnega formata epizod zgodi skoraj mimogrede (preverjeno). Prav ta skupnost ljudi, ki se nanizanke po 200 epizodah še kar ne morejo nagledati, je nudila plodna tla mnogim teorijam.

Kevin Malone je genij

The Office
Foto: on imdb

»Why waste time say lot word when few word do trick?« je Kevinova na spletu največkrat reproducirana izjava. Ne slovi po svoji bistroumnosti, a na trenutke preseneča. Nekoč na primer ugotovimo, da je pri matematiki, ko je v računu hrana, hiter in nezmotljiv kot kalkulator. Po drugi strani ni zmožen opraviti preprostega prenosa klica. V epizodi The Convict tako komentira trgovanje na podlagi notranjih informacij: »Martina sem trikrat prosil, da mi razloži, za kaj so ga aretirali … zveni kot to, kar delam tu vsak dan.« Seveda se je porodil sum, da Kevin sploh ni neumen. Ta sum se je le še okrepil, ko je kupil lokal, čim je bil odpuščen.

Creed Bratton ni Creed Bratton

The Office
Foto: on imdb

Creed Bratton v pisarni skrbi za zagotavljanje kakovosti. Razen tega je precejšen čudak s tako pestrim naborom bizarnih izjav, da naslednji dve sprva sploh ne izstopata: »Noben nekaznovano ne krade Creedu Brattonu. Zadnji, ki je to storil, je izginil. Njegovo ime: Creed Bratton,« in »Creed Bratton ni še nikoli bankrotiral. Ko je Creed Bratton v težavah, prenese dolg na Williama Charlesa Schneiderja.«

Vse skupaj dobi nekoliko zlovešči pridih, ko v epizodi Denar Creed pokaže potni list z imenom William Charles Schneider. Kaj je storil s pravim Creedom? V luči tega je dejstvo, da je po drugi fanovski teoriji na lovu za pošatjo iz Loch Nessa, postranskega pomena.

Cela pisarna trpi za zastrupitvijo z radonom

The Office
Foto: on imdb

Radon je naravni radioaktivni plin. V seriji predstavnik kadrovske Toby večkrat omeni, da bi morali v pisarni testirati radon. Ker ga seveda (z Michaelom na čelu) ignorirajo, do tega ne pride. Po tej teoriji je v zraku toliko radona, da škodi možganom uslužbencev. Še posebej, če si serijo gledal večkrat, se boš verjetno strinjal, da se v Dunder Mifflinu v Scrantonu vsako sezono vedejo bolj nenavadno. Ta teorija razloži tudi, zakaj Michael Scott po selitvi v Colorado deluje bolj »normalno«.

Dwight ne razlikuje med fikcijo in resničnostjo

The Office
Foto: on imdb

Dwightova zelo značilna in specifična naivnost ga je ponesla med favorite gledalcev. Zanjo je kriva amiška vzgoja – nekoč omeni, da kot otrok ni smel gledati filmov. V nekatere nadnaravne stvari zato verjame, kot bi vanje verjel otrok. Ko pisarno obišče impersonator Benjamina Franklina, je zaradi Dwightove nejevere deležen izčrpnega izpraševanja. Dwight hitro nasede tudi Jimovi ukani, da se spreminja v vampirja, in je zgrožen, ko sodelavci izgovarjajo Mrlakensteinovo ime.

Toby je scrantonski davilec

The Office
Foto: on imdb

V poznejših epizodah curljajo v ospredje podrobnosti o zločincu, poznanem kot Scranton Strangler, ki davi nedolžne žrtve. Gledalci so opazili, da v epizodi Viewing Party, ko je televizijski prenos policijskega lova, v pisarni Toby manjka. Pozneje ga ni na spregled niti na Gabeovi zabavi. V zadnji sezoni je sicer za krivega spoznan mož po imenu George Howard Skub, Toby pa je na sojenju porotnik. A spomnimo se, da Toby zelo rad govori o podrobnostih primera in ne verjame, da je Skub kriv. Scrantonski davitelj prvič udari, ko Pam, Tobyjeva simpatija, z Jimom dobi otroka. Tu je še dejstvo, da Toby piše detektivski roman, noče v cerkev (ko pa vstopi, na boga zavpije, zakaj je do njega hudoben) in proti koncu tudi obišče Skuba v zaporu. Slednji ga poskusi zadaviti. Je možno, da je Tobyja vest tako žrla, da je šel zločin priznat po krivo obsojenem?

Michael Scott je genij

The Office
Foto: on imdb

Michaelu uide skoraj preveč neumnosti, da bi verjeli, da je zanalašč. Prvič nas preseneti v epizodi The Client, ko navidez nesmiselni pristopi k sestanku s stranko vodijo do uspeha. S prebrisano finto prisili v obisk Jima in Pam, zaposli konkurenta Dannyja Cordraya in večkrat podobno preseneti. Neka teorija predpostavlja, da mu je po desetletjih monotonosti služba presedla in se s pretvarjanjem, da je idiot, kratkočasi. Michael sam prizna, da ponavlja frazo »That's what she said,« da bi sprostil sodelavce. Kljub marsikateri izrečeni bedariji in drugim lapsusom manj znane besede večkrat uporabi pravilno in brez oklevanja. Je res tak ali nas skupaj s sodelavci vleče za nos?

Michael Tobyja ne mara, ker je ločen

The Office
Foto: on imdb

Če bi verjeli Michaelu, je Toby najbolj nizkotno bitje, ki je kdaj stopilo v pisarno. V epizodi Counseling izvemo, da je ločitev staršev nanj močno vplivala in da njegova potreba po tem, da je ljudem všeč kot šef, izhaja iz njegovega odnosa z očimom. Do Tobyjeve hčerke je Michael izredno prijazen. Možno je, da ga motijo ločeni očetje.

Bob Vance promovira podjetje

The Office
Foto: on imdb

Bob Vance se vsakič predstavi kot »Bob Vance, Hladilni sistemi Vance.« Njegovo podjetje je v isti zgradbi kot Dunder Mifflin. Bob naj bi se zavedal marketinškega potenciala dokumentarca in svojo prisotnost izkoristi za brezplačno oglaševanje.

The Office, Parks & Rec, Dexter obstajajo v istem fikcijskem svetu

The Office
Foto: on imdb

V šesti sezoni podjetje Dunder Mifflin odkupi podjetje Sabre, ki v glavnem prodaja tiskalnike. Izdelki podjetja se pojavijo tudi v seriji Dexter, ki se odvija v Miamiju, sedež Sabra pa je v Tallahaseeju (prav tako Florida). Vidimo jih še v Parks & Rec, ki naj bi bila spin-off serija The Office, preden so koncept zavrnili.

Ustvarjalci dokumentarca so investirali v Dunder Mifflin

The Office
Foto: on imdb

Teorija, da je snemalna ekipa v dokumentarcu videla tak potencial, ni tako za lase privlečena. Marsikdo se čudi uspešnosti podjetja z zaposlenimi, kot so Kevin, Creed, Meredith in šefom, kot je Michael. Po tej teoriji naj bi ustvarjalci dokumentarca kupovali papir in se tako izognili nevarnosti, da se snemanje prekine.

Pisarna je pekel

The Office
Foto: on imdb

Po eni izmed teorij naj bi bila pisarna pravzaprav pekel (v stilu The Good Place). Vsaj za Stanleyja, ki po mnenju nekaterih oboževalcev ni zares preživel infarkta in zdaj živi v svoji različici pekla ali vic. Vemo, da se Stanley v pisarni odklopi, ne mara Michaela in komaj čaka, da gre domov. Kakšen stres mu predstavlja delovno mesto, vidimo v dvodelni epizodi Stress Relief. Je imel po tvoje dovolj afer, da je obsojen na delovišče?

Modni nasveti za valeto

1. Dekleta

Obleka

Za dekleta najpomembnejši del predstavlja obleka, saj je to osnova. Zato je najprej treba vedeti, kakšna ta bo, da se lahko odločiš za pričesko, nohte, torbico in čevlje. Najprej dobro premisli, v katero smer želiš iti glede barve. Pomembno je tudi, da izbereš obleko, ki je primerna za tvoj tip telesa. Najbolj smiselno je, da se orientiraš po svoji omari.

Seveda pa se lahko odločiš za kaj drugega, ne nujno za obleko. Lahko je kakšen eleganten komplet v obliki lahkih hlač na zvonec, crop topa in suknjiča. Eksperimentiraj in ne boj se izstopati. Najbolj pomembno je, da se ti počutiš udobno v svojih oblačilih, saj takrat izgledaš najsamozavestnejše in siješ tako, kot je treba.

prom, school, teen
Foto: chelseighrosephotos iz Pixabay

Obutev

Ker je valeta nekaj, kar se zgodi samo enkrat v življenju, svetujemo, da greš all in ter izbereš petke. Ne nujno tiste tanke, visoke pete, lahko je to nizka peta, odebeljena, izbire je ogromno. Ta opcija bo ustvarila videz daljših nog, celoten izgled pa bo veliko bolj eleganten.

V primeru, da petk enostavno ne preneseš, so dobra izbira tudi elegantni sandali (morda z odebeljenim podplatom) in balerinke. Vsekakor pazi, da se obutev barvno ujema z obleko.

Nohti in torbica

Za nohte bi svetovali, da so barvna kombinacija obleke in obutve, torbica pa naj se popolnoma ujema z obutvijo. Na primer: če imaš rdečo obleko in srebrne petke, naj bodo nohti rdeči s srebrnimi kristali, torbica pa naj bo srebrna. Seveda pa je najpomembnejše to, da se barve na splošno ujemajo in da se ne tepejo.

Pričeska

Rekli bi, da imaš pri pričeski največ svobode. Če si celostno gledano oblečena tako, da izstopaš, bodisi barvno, bodisi krojno, naj bo pričeska preprosta. Če pa je tvoj izgled preprostejši, naj pričeska izstopa.

woman, trick, curly hair
Foto: ventu_99 iz Pixabay

2. Fantje

Obleka

Z izborom enobarvne elegantne obleke ne moreš zgrešiti. To kombiniraj s srajco in si zmagal. Lahko dodaš kravato, vendar svetujemo, da greš brez, saj je že obleka sama po sebi dovolj elegantna. Tudi srajca pravzaprav ni nujna, lahko imaš pod suknjičem majico z V-izrezom. Dodatna možnost je tudi brezrokavnik za čez srajco, ki celoten stil lepo poveže.

Če ne preneseš oblek in ta ne pride v poštev, se lahko odločiš za običajne kavbojke s srajco ali majico, čez oblečeš suknjič in je to to. Odloči se za možnost, v kateri se najbolje počutiš!

Obutev

Ne glede na to, katero možnost izbereš, z obutvijo težko zgrešiš. Odvisno je samo od tega, v katero smer se nagibaš. Če želiš izgledati kar se da elegantno, izberi klasične, nizke, elegantne čevlje. Če pa se nagibaš k bolj neformalnemu izgledu, pridejo v poštev tudi superge.

necktie, leather shoes, fashion
Foto: Pexels iz Pixabay

Pričeska

Pri pričeski je ponovno najpomembnejši dejavnik stil, h kateremu se nagibaš. Eleganten stil – elegantnejša, polizana pričeska; manj formalen stil – bolj razmršena, svobodna pričeska.

V primeru, da se ne nagibaš strogo v eno smer, stil pričeske niti ni tako važen, saj lahko bolj messy videz na elegantnih oblačilih pripomore k temu, da vse skupaj ne izgleda preresno. Obratno velja za nasprotno možnost.

Kaj je trajnostni razvoj? Kdo si ga je izmislil?

Ali veš, kaj je trajnostni razvoj? Danes je trajnostni razvoj vseprisoten koncept, zato se sploh ne sprašujemo, od kod izvira in kdaj je bil pravzaprav »izumljen«. Ker se o njem toliko govori, naj bi bil dobro poznan vsem. Vendar je pogosto nejasno definiran in napačno rabljen. Morda ga tudi ti mešaš s podobnimi pojmi? Kaj točno je torej trajnostni razvoj in kaj le marketinška raba omenjene besedne zveze?

Kratka zgodovina trajnostnega razvoja – ker je kratek tudi obstoj samega pojma

Naši generaciji je koncept trajnostnega razvoja dobro poznan, zato si morda težko predstavljaš, da še pred sto leti o njem ni govoril nihče. O tej temi se je več začelo razpravljati šele na okoljski konferenci v Stockholmu leta 1972. Leta 1980 je bila ustanovljena mednarodna zveza za ohranitev narave, štiri leta kasneje pa še Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED). Pomemben mejnik predstavlja tudi 1. vrh o trajnostnem razvoju, leta 1992 v Rio de Janeiru. Tebi najbolj poznan pa je verjetno Pariški sporazum o podnebnih spremembah leta 2016.

Napis na protestni tabli: CLIMATE IS CHANGING! WHAT ABOUT YOU?
Foto: geralt iz Pixabay

Trajnostni razvoj je več kot le boj proti podnebnim spremembam

Ob kopici sorodnih si pojmov, ki so povrh vsega pogosto rabljeni v nekoliko napačnem kontekstu, hitro pride do zmešnjave. Tako pogosto ne ločimo med trajnostnim razvojem, varovanjem okolja ter boju proti podnebnim spremembam. Trajnostni razvoj je precej širok pojem, ki poleg okolja zaobjema še razvoj družbe in ekonomije. Gre za način delovanja človeške družbe, pri katerem se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča izčrpavanje naravnih virov in onesnaževanje okolja. Njegov namen je zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

Dve temnopolti osebi s starimi kolesi nosita posode
Foto: Nambasi iz Pixabay

17 ciljev do leta 2030 – nam jih bo uspelo uresničiti?

Organizacija združenih narodov (OZN) je septembra 2015 sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki združuje vse tri razsežnostni trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko. Povzela jih je v 17 ciljih trajnostnega razvoja (tako imenovani »Sustainable Development Goals – SDGs«), ki naj bi jih človeštvo doseglo do leta 2030. To so:

  1. Odprava revščine
  2. Odprava lakote
  3. Zdravje in dobro počutje
  4. Kakovostno izobraževanje
  5. Enakost spolov
  6. Čista voda in sanitarna ureditev
  7. Cenovno dostopna in čista energija
  8. Dostojno delo in gospodarska rast
  9. Industrija, inovacije in infrastruktura
  10. Zmanjšanje neenakosti
  11. Trajnostna mesta in skupnosti
  12. Odgovorna poraba in proizvodnja
  13. Podnebni ukrepi
  14. Življenje v vodi
  15. Življenje na kopnem
  16. Mir, pravičnost in močne institucije
  17. Partnerstva za doseganje ciljev

Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je Eurostat pripravil poseben nabor kazalnikov. Na spletni strani Statističnega urada si lahko ogledaš statistiko izbranih kazalnikov, ki so relevantni za Slovenijo. Nam bo torej uspelo?

Trajnostni razvoj: modna muha ali nujna rešitev prihodnosti?

Trajnostni razvoj je med drugim tudi pomembna točka številnih oglaševalnih kampanj, zato se poraja dvom o dobrem namenu in potrebi človeštva po trajnostnem razvoju. A obstajajo dejstva, ki zagotovo govorijo o nujnosti bolj trajnostnega načina življenja:

  • Vsako sekundo na Zemlji izgine 000 kvadratnih metrov površine deževnega gozda.
  • Vsak dan izumre v povprečju 137 vrst, kar znese okoli 50.000 vrst na leto.
  • Obdelovalne površine na prebivalca se iz dneva v dan manjšajo, zato bo v prihodnosti še težje zagotoviti dovolj hrane za vse.
  • Kisel dež ogroža in uničuje milijone hektarov gozdnih površin, vpliva pa tudi na ekosisteme tekočih in stoječih voda.
  • Vsak dan po svetu umre 25.000 ljudi zaradi pomanjkanja vode oziroma onesnaženja.
  • Površine nekaterih jezer (primera sta Aralsko jezero in jezero Čad) so se zaradi namakanja drastično zmanjšale.
  • Koralni grebeni na Karibih, Sejšelih, Filipinih in v Perzijskem zalivu so že danes v veliki meri uničeni. V Perzijski zaliv se na letni ravni izlije kar 1,2 milijona sodčkov nafte.

    Veliko različnih rib in korale
    Foto: visavietnam iz Pixabay

Kaj je odprta znanost in kako jo bo EU dosegla?

0

V februarju se je v Stockholmu zaključilo neformalno zasedanje Sveta za konkurenčnost (COMPET). Švedska, predsednica Sveta Evropske unije, je v središče sestanka postavila raziskovalne infrastrukture in odprto znanost. Predlagala je, da se ministri posvetijo vprašanju podatkovnih raziskovalnih infrastruktur, ki bo omogočalo in pospeševalo raziskovalni proces ter prenos pridobljenega znanja v prakso.

Izziv predstavlja tudi oblikovanje sistema po načelu FAIR (angl. Findable, Accessible, Interoperable and Reusable). To je sistem v katerem je raziskovalne podatke mogoče najti, do njih dostopati, jih ponovno uporabiti in poskrbeti, da so različni sistemi med seboj združljivi.

Kot okvirne pogoje, ki jih je treba doseči za uresničevanje odprte znanosti, so države članice Evropske unije najpogosteje navajale:

  • reformo sistema ocenjevanja raziskav (ki bo spodbujala raziskovalno kulturo odprte znanosti),
  • oblikovanje spodbud za deljenje podatkov,
  • povezovanje raziskovalnih infrastruktur ter koordinacijo držav članic Evropske unije prek oblaka,
  • usposabljanje raziskovalcev, da bodo svoje delo opravljali po načelu FAIR in
  • oblikovanje ustreznih načrtov za upravljanje s podatki ter kazalnikov za spremljanje uspešnosti pri doseganju teh ciljev.

Kaj je poročal minister dr. Papič v imenu Slovenije?

Minister dr. Papič je v imenu Slovenije poročal o uspešnosti pristopa pri načrtovanju raziskovalnih infrastruktur. Predstavil je tudi slovenski načrt vzpostavitve dveh velikih podatkovnih centrov in poročal o osrednji vlogi odprte znanosti v prenovljenem slovenskem zakonodajnem in strateškem okviru za raziskave in inovacije.

Kot ključni izziv je minister izpostavil ravno upravljanje prehoda na odprto znanost. Najpomembnejši se mu je zdel skupni pristopa vseh držav članic Evropske unije in njihovo enotnost, tako pri pogajanjih z založniki kot z globalnimi partnerji. Po njegovem mnenju, se lahko vzpostavi okolje, ki nagrajujejo odprto javno objavljanje raziskovalcev, vendar pa bo to ustrezna rešitev le za prihodnje raziskovalne objave in za raziskovalce na začetku kariere.

Zasedanje ministrov v Stockholmu
Zasedanje ministrov v Stockholmu Foto: on gov

Predlogi za prehod na popolnoma odprt dostop

Kljub izpostavljenim številnim izzivom, so ministri za prehod na popolnoma odprt dostop predlagali:

  • skupna pogajanja z največjimi založniki znanstvenih publikacij
  • reformo sistema ocenjevanja raziskav (prednost kakovosti znanstvenih objav pred količino),
  • spremembe zakonodajnega okvira na vseh ravneh (omogočeno zadržanje avtorskih pravic raziskovalcev po objavi in s tem ohranitev javno financiranih rezultatov raziskav v javni lasti),
  • omejitev stroškov, ki jih lahko založniki zaračunavajo za obdelavo in objavo člankov in
  • nadaljevanje naporov za vzpostavljanje alternativnih repozitorijev znanstvenih objav in podatkov.

Švedsko predsedstvo bo na podlagi zaključene razprave pripravilo predlog sklepov o odprtem znanstvenem objavljanju. V kratkem ga bodo na Svetu Evropske unije, na delovni skupini za raziskave, tudi predstavili.

Smo na poti do še enega množičnega izumrtja?

0

Znanstveniki, ki preučujejo največje množično izumiranje v zgodovini Zemlje, so ugotovili, da se lahko stalno uničevanje divjih živali nenadoma prevesi v popoln propad ekosistema.

Številni znanstveniki menijo, da so sedanje velike izgube biotske raznovrstnosti začetek novega množičnega izumrtja. Vendar nove raziskave kažejo, da je popoln propad ekosistema neizogiben, če se izgube ne bodo obrnile, so povedali znanstveniki.

Kolaps ekosistema je lahko neizogiben

Permsko-triasno izumrtje se je zgodilo pred 252 milijoni let. Povzročilo ga je globalno segrevanje, ki je bilo posledica velikih vulkanskih izbruhov, in uničilo 95 odstotkov življenja na Zemlji.

Vendar pa danes vrste izginjajo še hitreje kot v katerem koli od prejšnjih petih množičnih izumiranj, ki so prizadela naš planet. Divje živali so uničene zaradi uničevanja naravnih habitatov za potrebe kmetijstva in rudarstva, onesnaževanja in pretiranega lova. Človeštvo je odvisno od zdravih svetovnih ekosistemov, ki zagotavljajo čist zrak in vodo ter hrano.

Nova raziskava je podrobno preučila morske fosile, najdene na Kitajskem pred, med in po velikem izumrtju. Zdravi ekosistemi so odvisni od zapletenega medsebojnega delovanja rastlin, plenilcev in plena, pri čemer ima vsaka skupina podobnih vrst edinstveno vlogo.

Cub of Giant panda bear playing on tree Chengdu, China
»Trenutno izgubljamo vrste hitreje kot ob katerem koli preteklem izumrtju na Zemlji. Verjetno smo v prvi fazi drugega, hujšega množičnega izumrtja.« Foto: dangdumrong iz iStock

Znanstveniki so ugotovili, da je polovica vrst izumrla praktično brez sprememb v splošnem delovanju ekosistema, saj so nekatera bitja še vedno ostala v vsaki vlogi. Ko pa je izumrla še zadnja vrsta v vsaki vlogi, je ekosistem hitro propadel. »Ekosistemi so bili potisnjeni do prelomne točke, od katere si niso mogli opomoči,« je dejal Dr. Yuangeng Huang s Kitajske univerze za geoznanosti in glavni avtor študije.

»Trenutno izgubljamo vrste hitreje kot ob katerem koli preteklem izumrtju na Zemlji. Verjetno smo v prvi fazi drugega, hujšega množičnega izumrtja,« je dejal Huang. »Ne moremo napovedati prelomne točke, ki bo povzročila popoln propad ekosistemov, vendar je to neizogibna posledica, če ne bomo zaustavili izgube biotske raznovrstnosti.«

Preučili fosile z južne Kitajske

V raziskavi so preučili fosile z južne Kitajske, ki je bila med permsko-triasnim množičnim izumiranjem plitvo morje. Ekipa je poustvarila starodavno morsko okolje z uporabo simuliranih prehranjevalnih mrež, da bi predstavila ekosistem pred izumrtjem, med njim in po njem.

Veliko izumiranje so povzročili vulkanski izbruhi, ki so v ozračju povečali ogljikov dioksid, kar je povzročilo podnebne razmere, podobne tistim, ki jih danes povzroča izgorevanje fosilnih goriv, tj. globalno segrevanje, zakisljevanje oceanov in izgubo kisika v morjih.

V prvi fazi izumiranja je ostalo dovolj vrst, da so opravljale bistvene funkcije, je povedal Dr. Peter Roopnarine s Kalifornijske akademije znanosti: »Ko pa so se kasneje pojavile okoljske motnje, kot sta globalno segrevanje ali zakisljevanje oceanov, so ekosistemi ostali brez okrepljene odpornosti, kar je privedlo do nenadnega ekološkega zloma. To se je zgodilo približno 60.000 let po začetnem zlomu biotske raznovrstnosti.«

Prof. Michael Benton z Univerze v Bristolu, ki je del ekipe, je povedal: »Fosilna najdišča na Kitajskem so kot nalašč za tovrstne študije, saj potrebujemo veliko fosilov, da lahko rekonstruiramo prehranjevalne mreže. Poleg tega lahko zaporedja kamnin zelo natančno datiramo, tako da lahko korak za korakom spremljamo celotno krizo, ko so življenje v oceanih uničili toplotni šok, zakisljevanje oceanov in izguba kisika z morskega dna.«

Raziskovalci so zaključili: »Zmanjšanje biotske raznovrstnosti je lahko napoved še bolj uničujočega propada ekosistema.« Dejali so, da delo kaže, da se morajo prizadevanja za ohranjanje danes osredotočiti ne le na vrste, temveč tudi na vse različne vloge, ki jih imajo.

Znanstveniki so razmišljali, ali bi lahko spremembo okoljskih razmer povzročila druga faza izumiranja – kolaps –, vendar so menili, da je to malo verjetno. Povedali so tudi, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi svoje ugotovitve ponovili po vsem svetu.

Orangutan in the forest of Borneo Indonesia.
»Zmanjšanje biotske raznovrstnosti je lahko napoved še bolj uničujočega propada ekosistema.«
Foto: KatePhotographer iz iStock

Izšla je knjiga Nike Kovač o gibanju #MeToo

0

Izšla je nova knjiga slovenske antropologinje in politične aktivistke Nike Kovač, ki deluje tudi kot direktorica Inštituta 8.marec, z naslovom #MeToo:Vihar, ki je pretresel svet. V njej so zbrana pričevanja žensk, žrtev spolnega nadlegovanja ali nasilja, ki so se po pomoč obrnile na inštitut.

S knjigo želi spodbuditi nadaljnja osveščanja družbe na tem področju in spodbuditi odprti dialog o še vedno zelo tabuiziranih problematikah, ki zaradi stigme ostajajo prevečkrat zamolčane: »Želim si, da je knjiga vodnik po vprašanjih, povezanih s spolnim nadlegovanjem in nasiljem, sopotnica in glas številnih, ki so nam zaupali svoja pričevanja tekom kampanj, zaveznica žrtev in spodbuda za nove družbene boje na tem področju,« je o novi knjigi povedala avtorica.

#jaztudi

Gibanje #MeToo se je začelo v ZDA leta 2017 in se je s pomočjo družbenih omrežij razširilo po svetu. Kot je povedala avtorica na predstavitvi knjige, se je gibanje v Sloveniji #jaztudi začelo na pobudo nekaterih posameznic, to pa je sprožilo val pričevanj.

Ključnik #metoo (in njegove variante v različnih jezikih sveta) je zelo kratka beseda. A je beseda, ki ima izjemno moč. Žrtvi spolnega nadlegovanja in nasilja podeljuje glas. Glas, ki ji je bil z dejanjem nasilja odvzet. Glas, ki so ji ga odvzeli še mnogokrat po tem, ko je bilo dejanje storjeno. Glas, ki so ji ga odvzeli tisti, ki bi morali kaznovati storilca, in tisti, ki so odvrnili pogled.

Razlogov zakaj žrtev nasilja ne prijavi je več: lahko gre za strah, med drugim pred tem, kako se bo odzvala okolica, lahko za ekonomsko odvisnost od partnerja. Pogosto tudi niso informirane o tem, kaj bo po prijavi sledilo, postopek pa je lahko zelo mukotrpen, saj ob tem nasilje podoživljajo vedno znova.

Domestic violence man against woman clenched fist black and white image
Foto: Paul Gorvett iz iStock

Nasilje ni izoliran pojav, nekaj kar se dogaja v nevarnih delih mest

Kot nam predstavi avtorica Nika Kovač, se spolno nadlegovanje in nasilje največkrat ne pojavljata le v temnih predelih ulic, s strani neznancev. Največkrat je nasilnež žrtvi bližnja oseba, ki jo zelo dobro pozna; nanjo ima velik vpliv in s pozicije moči nadrejen. Avtorica jasno pokaže, da smo kot skupnost odgovorni prisluhniti žrtvam in jim olajšati prijavo tega kaznivega dejanja, če ga že ne moremo povsem preprečiti.

Knjiga podaja definicijo spolnega nadlegovanja in nasilja, opisuje gibanja in kampanje, ki jih je sprožilo gibanje #metoo, in spremembe, ki jih tovrstne akcije prinašajo. Dodatno je problematika orisana tudi preko pretresljivih zgodb in izpovedi, ki so vpletene v knjigo, ter preko ilustracij Samire Kentrić.

Najboljše knjige za mladostnike

Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (del Mestne knjižnice Ljubljana) v sklopu projekta Zlata hruška vsako leto podeli znamenja kakovosti najboljšim mladinskim leposlovnim knjigam v slovenščini. Znaki kakovosti se podeljujejo za izvirna in prevedena dela preteklega leta.

Knjige nam razlagajo svet na drugačen način, kot ga doživljamo sami, in marsikatera stvar nam je bolj jasna, če jo vidimo z drugega zornega kota. V literaturi se tako pogosto najdejo teme, ki se jih v življenju izogibamo ali nam je ob njih neprijetno, kot so nasilje, spolnost in smrt. Če prosti čas preživljaš s knjigo v roki, izvoli nekaj z zlato hruško nagrajenih predlogov za branje.

Jaap Roben: Bratov kožuh

Je zgodba o bratski ljubezni, tematizira pa tudi skrb za otroke s posebnimi potrebami.

Naslovnica
Foto: on Mladinska knjiga

Irena Androjna: Modri otok

Kot pripadniku generacije, ki odrašča z večjim zavedanjem o nevarnosti podnebnih sprememb, ti bo ta fantazijski roman morda blizu.

Naslovnica
Foto: on Mladinska knjiga

Svetlana Makarovič: Baladne pravljice

V zbirki so zgodbe o odraščanju, ki v sebični in okrutni družbi ni vedno pravično. Zapisane so v baladni obliki, snov pa avtorica črpa iz staroslovanskega in staroislandskega izročila.

Naslovnica
Foto: on Mladinska knjiga

Angie Thomas: Vse se vrača

Morda si si že ogledal film THUG (The Hate U Give). Posnet je po tem romanu, ki je zdaj preveden še v slovenščino. Starr Carter lovi ravnovesje med dvema svetovoma, ko ji pred očmi ubijejo prijatelja.

Naslovnica
Foto: on Mladinska knjiga

Suzana Tratnik: Ava

Ava je že v otroštvu obsojena na življenje na socialnem dnu. Prijateljica Vesna ji pomaga pretrgati spone nasilne preteklosti.

Naslovnica
Foto: on Mladinska knjiga

Življenje v dijaškem domu je ena najlepših izkušenj

Selitev v dijaški dom je lahko zahtevna, a vznemirljiva izkušnja.

Pomembno je, da s seboj prineseš najnujnejše stvari. To vključuje brisače, toaletne potrebščine in oblačila. S seboj moraš vzeti tudi šolske potrebščine in morda tudi prenosni računalnik za učenje. Dobro je prinesti tudi nekaj osebnih predmetov, da se boš počutil bolj kot doma.

Življenje s cimri je lahko težavno, vendar obstajajo načini, kako si to izkušnjo narediti prijetnejšo. Pomembno je, da se s sostanovalci pogovoriš o svojih pričakovanjih in dogovoriš o mejah. To vključuje tudi urnik čiščenja in raven hrupa. Spoštuj osebni prostor cimrov in njihove stvari.

Sodelovanje pri dejavnostih v dijaškem domu ti lahko pomaga tudi pri boljšem spoznavanju drugih dijakov v domu. Udeležuj se dogodkov, kot so filmski večeri ali večeri iger, ali pa se pridruži športnim ekipam. Tako boš lažje našel nove prijatelje in se počutil bolj povezan s skupnostjo. Ne boj se stopiti iz cone udobja in poskusiti novih stvari.

Če pride do sporov, jih poskušajte rešiti mirno in spoštljivo. Pogovori se s sostanovalci o svojih pomislekih in bodi odprt za kompromise. Ne pozabi, da se vsi prilagajajo novim življenjskim razmeram in da bo morda trajalo nekaj časa, da boste našli ritem, ki bo ustrezal vsem.

Življenje v dijaškem domu je lahko koristna in nepozabna izkušnja. Z odprtim umom in pozitivno naravnanostjo lahko kar najbolje izkoristiš svoje bivalne razmere. Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da so to ena izmed najlepših let, v katerih si ustvariš trajne spomine in dobre prijatelje.

Slovenija nastavila 10 prednostnih letalskih povezav

Alenka Bratušek in Matjaž Han sta kot ministra za infrastrukturo oziroma gospodarstvo, turizem in šport predstavilo Program za večjo letalsko povezljivost v Sloveniji. Določenih je deset prednostnih letalskih linij, ki bodo upravičene do subvencij.

Želja po okrevanju slovenskega letalskega programa

Okrevanje letalskega prometa v Sloveniji je po pandemiji covida-19 zelo slabo. Pri tem sta se združila negativna učinka pandemije in propada letalskega prevoznika Adrie Airways. Zato se je država reševanja lotila s tem programom in preučitvijo možnosti ustanovitve novega slovenskega letalskega prevoznika. »O morebitnem novem letalskem prevozniku bomo govorili, ko bodo narejene poglobljene analize, ki se sedaj pripravljajo,« je dejala ministrica Bratušek.

Vlada si prizadeva krepiti letalsko povezljivost Slovenije. Pripravljen in sprejet je bil Zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti. Ta predstavlja pravno podlago za dodelitev državne pomoči letalskim prevoznikom za začetek obratovanja novih letalskih, za prevoz potnikov na javno letališče na ozemlju Republike Slovenije, na katerem se opravlja mednarodni zračni prevoz, ali z njega, do enega kraja pristanka na ozemlju držav v skupnem evropskem zračnem prostoru.

"n"nPicture of the Adria Airways sign on their bus stop in Ljubljana, Slovenia. Adria Airways d.o.o. was the flag carrier of Slovenia, operating scheduled and charter services to European destinations. The company's head office was at Ljubljana Joe Punik Airport in Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem, near Ljubljana
Foto: BalkansCat iz iStock

Isti zakon določa sprejem Programa za večjo letalsko povezljivost. V tem bodo določene letalske proge, ki bodo predmet sofinanciranja, poleg tega pa še odstotek sofinanciranja in vrednotenje osnovnih meril za dodelitev pomoči.

Prednosti in priložnosti trgov, ki jih predvideva program

Države in destinacije, ki jih program letalske povezljivosti predvideva, so tako med prednostnimi trgi naše države ali med trgi priložnosti. Gospodarstva Zahodnega Balkana so najbolj relevantna za slovenske izhodne investicije, z vidika blagovne menjave sta za Slovenijo najbolj pomembna trga Nemčija in Avstrija. Med prednostnimi trgi pa so tako za izvoz kot tuje neposredne investicije pomembni še države DACH regije, Francija, Italija in Združene države Amerike, kar pokrivamo z vzpostavitvijo prometnih vozlišč.

»Z novimi letalskimi linijami odlično pokrijemo tudi države Beneluxa in Nordijske države. Verjamem, da bo pomoč za zagotovitev letalske povezljivosti Slovenije pozitivno vplivala na nadaljnje pozicioniranje Slovenije na omenjene evropske in globalne trge. Dolgoročno gledano pa bomo za dobro našega gospodarstva morali sprejeti sistemske ukrepe, da se bo naša letalska povezljivost stabiliziral«, je še dejal minister Han.

Matjaž Han in Alenka Bratušek sta predstavila program za osvežitev slovenskih letalskih povezav
Matjaž Han in Alenka Bratušek sta predstavila program za osvežitev slovenskih letalskih povezav Foto: on gov

Kam bo Slovenija širila letalske povezave?

Katera letališča so na prednostnem seznamu?

  • Dunaj
  • Bruslelj
  • Kopenhagen
  • Atene
  • Helsinki
  • Madrid
  • Amsterdam
  • Praga
  • Berlin
  • Skopje

Na dopolnilnem seznamu je še 7 prog:

  • Rim
  • Stockholm
  • Oslo
  • Barcelona
  • Lizbona
  • Priština
  • Pariz

Zaradi vse višjih cen, vedno več ljudi posega po veganskih jajcih

0

Američani so v škripcih. Morda se bodo morali posloviti od množice tradicionalnih jedi in za to ni kriv Joe Biden, ne Kitajci in ne vegani. Kriva je ptičja gripa, ki je cene jajc poslala v nebo, a zgodba tu še ni končana. V njej se znajdejo tudi vegani.

Že od lanskega februarja po Ameriki pustoši ptičja gripa, ki je vzela že več kot 50 milijonov pernatih življenj. Dejstvo da končuje že tako mizerna življenja industrijskih kokoši nekatere prizadene bolj, druge manj, vsi pa čutijo ekonomske posledice. Cena jajc je v ZDA v zadnjem letu narasla za kar 81 %. Približno toliko kot Pečjakov burek v Mercatorju.

chickens, birds, poultry
Foto: bohdanchreptak iz Pixabay

A na obzorju se je pojavila rešitev – veganska jajca. Največji prodajalec veganskih jajc v državi Eat Just Inc. poroča, da so njihova jajca postala cenejša kot prava. Zdaj tudi nevegani posegajo po njihovih jajcih narejenih iz zelenega mungo fižola. Času primerna kampanja »Plants don't get the flu« žanje uspeh, čeprav vsi vemo, da so rastline prav tako občutljive na bolezni kot živali. Eat Just Inc. svoja jajca oglašuje z aduti kot so »brez holesterola, bolj zdrava in naravi prijaznejša«. Glede na izračune so prihranili slabih 40 milijard litrov vode, 6500 hektarjev zemlje in 52 milijonov kilogramov emisij.

V Ameriki nimajo takih jajc kot mi

Verjetno se kot Evropejec sprašuješ, kako hudiča izdelaš vegansko jajce. Ali jih nesejo vegani? Seveda ne. Tako imenovana veganska jajca so zmes sestavin, ki ustvarijo približek pravim jajcem po barvi, okusu, hranljivosti in lepljivosti. Ne pozabimo, da jajca niso le samostojna jed, ampak jih uporabljamo kot lepilo oz. vezivo pri receptih od palačink do torte.

jajca
Jajčni beljak kot eden od izdelkov ameriškega podjetja. Foto: on prozis

Tu pa nastopijo ameriška tekoča jajca, vnaprej razbita, z ločenim beljakom in rumenjakom nas čakajo na policah ameriških trgovin. Verjetno bi Eat Just Inc. lahko ustvaril tudi vegansko lupino, a za ameriški trg to ni potrebno. Kot pravi John Harris v posnetku o kruhu, Američani najbolj od vsega cenijo priročnost. Veganska jajca v tetrapaku, ki jih ni treba razbijati in žvrkljati, recepti, kjer namesto števila jajc merimo mililitre beljaka in rumenjaka. Takšno okolje je idealno za ponudnike veganskih substitutov, ki opravijo nalogo, kljub temu, da si zeleni mungo fižolček nikoli ni mislil, da bo končal v čokoladnem sufleju.