Vedno več mladih invalidov različnih kategorij, tudi tisti s težjimi oblikami invalidnosti, se odloča za vpis na študij. Predpogoj za uspešno vključevanje študentov invalidov v študijske procese pa so dostopne fakultete, ki imajo v notranjosti zgradb ustrezno prilagojene prostore.
Dostopnost do vseh javnih zgradb in javnih zunanjih površin je glavni pogoj za vključevanje ljudi z različnimi oviranostmi v družbo. Tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) vsem javnim upravljavcem in zasebnim lastnikom javnih objektov nalaga, da morajo biti vse javne ustanove dostopne do leta 2025.
Amir Alibabić, predsednik Društva študentov invalidov Slovenije (DŠIS), poudarja: »Leto 2025 bo zelo hitro tukaj, nas pa čaka še veliko dela. Glede fakultet in invalidnih oseb lahko povem, da je še vedno zelo močno prisotna segregacija dostopnih fakultet, ki jih invalidni študenti obiskujejo. Največ naših študentov obiskuje Ekonomsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede, Fakulteto za računalništvo, Fakulteto za upravo in Filozofsko fakulteto. Največ težav imajo pa Likovna akademija in Akademija za glasbo.«
Kako imajo urejeno dostopnost za invalide na Filozofski fakulteti?
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je za dostopnost za gibalno ovirane osebe na invalidskih vozičkih poskrbljeno z invalidsko potjo, ki omogoča dostop v objekt na Aškerčevi 2 ob glavnih stopnicah, dostop v objekt Rimska A pa je omogočen z dvižno invalidsko ploščadjo in spremstvom receptorja ter z dvorišča s spremstvom. Za osebe na invalidskih vozičkih sta rezervirani dve parkirni mesti; v kleti, 2. in 4. nadstropju pa je nameščen tudi evakuacijski stol.
Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar je razložila: »Dostop v vsa nadstropja fakultetne zgradbe je omogočen z osebnim dvigalom, ki je prirejeno in ima pozivne tipke na višini, ki je dostopna tudi za ljudi na invalidskih vozičkih. Na fakulteti so prilagojene sanitarije za ljudi na invalidskih vozičkih v vseh nadstropjih, razen v 5. nadstropju, poleg tega pa so tudi nameščene priročne mizice v predavalnicah ter omogočeni dve primerni mesti za uporabo računalnika v kleti. Na glavnem zunanjem stopnišču je nameščena vodilna ograja za slepe in slabovidne, v dvigalih pa je nameščen govor, ki napove nadstropje, v katerem se nahajamo.«
Po besedah Schlamberger Brezarjeve so na pozivnih tipkah v dvigalih in na vseh ključnih prostorih (predavalnice, tajništva oddelkov, knjižnice, referati in sanitarije) nameščeni napisi v Braillovi pisavi. »Vodilna pot od avtobusne postaje pred fakulteto do glavnega stopnišča je prilagojena otipu s palico in označena z rumeno črto. Na začetkih stopnišč ter ob ograjah so nameščene rumene točke. Za osebe, ki ne slišijo, je na fakulteti nameščen požarni alarm z bliskovkami. V zadnjih letih smo na fakulteti namestili oznake v Braillovi pisavi na vrata ključnih prostorov, v načrtu pa je tudi obnova invalidske ploščadi za dostop do prostorov na Rimsko A,« je sporočila dekanja.
Študenti invalidi o dostopnosti fakultete
Kako je dejansko urejena dostopnost za gibalno ovirane na omenjeni fakulteti, smo preverili tudi pri študentih. Martina Smodiš, študentka prevajalstva na Filozofski fakulteti, ki ima cerebralno paralizo, je pojasnila: »Iz osebnih izkušenj imam največ informacij o dostopnosti pritličnih in kletnih učilnic. Predavalnice so brez pragov in v njih je dovolj prostora, da se uporabnik invalidskega vozička lahko udobno namesti, večinoma v prvih vrstah, kar nekaterim prav tako olajša spremljanje predavanj. Nekatere predavalnice v kletnih prostorih, ki so v osnovi težje dostopne, pa so bile prilagojene tako, da se je dostop olajšal, denimo s premičnimi ali fiksnimi klančinami.«
Kje pa je največ ovir za študenta invalida na Filozofski fakulteti? »Težavo sem imela le pri dostopu do referata za magistrski študij, ki se nahaja v nedostopnem medetažnem delu, a sem zadeve urejala na dostopnem referatu za dodiplomski študij, oni pa so informacije predali odgovornim osebam. Alternativna rešitev je, da se vzpostavi komunikacija po mailu ali telefonu, pri čemer so bili delavci na referatu po mojih izkušnjah vedno ažurni in ustrežljivi. Na mojem oddelku je težje dostopen še npr. prostor s tolmaškimi kabinami, vendar pa mislim, da če bi študent izrazil željo po obiskovanju vaj tolmačenja, bi se tudi za to hitro našla rešitev,« je dodala Smodiševa.
Maša Pupaher, študentka psihologije na Filozofski fakulteti s slepoto, je glede dostopnosti za slepe in slabovidne osebe povedala: »Mislim, da je fakulteta za študente z različnimi oviranostmi in potrebami dobro dostopna. Ima klančino ter dvigalo; pri predavalnicah, ki so manj dostopne, pa je možen dogovor, da se študijski proces izvaja v bolj dostopnih prostorih. Zagotovo so izboljšave še možne, vendar mislim, da je tako povsod. Parkirna mesta za osebe z oviranostjo sicer so, vendar jih je premalo, saj sta v bližini tudi Fakulteta za strojništvo in zdravstveni dom, zaradi česar je težko dobiti prosto mesto. Edina težava, ki jo osebno vidim, je, da imajo čistilke večkrat svoje pripomočke shranjene v nekaterih sanitarijah, tako da so za voziček prostori težje dostopni.«
Študentom z okvaro vida je na fakulteti za izposojo na voljo tudi Braillova vrstica. Študentom z okvaro sluha pa je za lažje sledenje študijskemu procesu na voljo indukcijska zanka. Prav tako je Oddelek za prevajalstvo letos uvedel magistrski študij Tolmačenje slovenskega znakovnega jezika, kar pomeni, da delajo na tem, da se znakovni jezik uveljavi kot enakovreden tudi na najvišjem izobraževalnem nivoju in tudi v mednarodni tolmaški skupnosti.
Dostop do študija je pravica vseh
Maja Babič, direktorica Zavoda Brez ovir, je prepričana: »Pri novogradnjah po zakonu načrtovalci poskrbijo za neoviran dostop za ljudi z različnimi oviranostmi, medtem ko so starejše zgradbe običajno problematične, saj imajo še vedno veliko arhitekturnih ovir in zahtevajo ustrezne prilagoditve. Tovrstne ovire pa v današnji sodobni družbi ne bi smele več obstajati. Zato spodbujamo pristojne, da uredijo dostop v vseh starejših objektih. Dostopnost do vseh javnih stavb in storitev je ključ za uspešno integracijo invalidnih oseb v družbo in odpravljanje njihove diskriminacije, s katero so se soočali v preteklosti in s katero se žal soočajo tudi še danes. Dostop do študija mora biti dostopen vsem pod enakimi pogoji, za to se naš zavod že dalj časa prizadeva z ozaveščanjem tako invalidov, da izpostavijo probleme, s katerimi se srečujejo, kot tudi odgovornih oseb, da se zavedajo pomena uporabnosti prostora za vse pod enakimi pogoji.«
Predsednik DŠIS Amir Alibabić ugotavlja, da je ravno Filozofska fakulteta primer stare in bolj neprilagojene fakultete, vendar so z leti dokazali, da je možno dostopnost urediti tudi, če je stavba starejše narave. »Vse fakultete članice Univerze v Ljubljani, ki so bile zgrajene v zadnjih 30-ih ali 40-ih letih, so dokaj dostopne invalidnim osebam, ker so se pri gradnji že upoštevali standardi za dostopnost. Še vedno pa se najde veliko pomanjkljivosti, kot so neustrezna širina vrat, stopnice vsepovsod, neustrezno prilagojene predavalnice (premalo mest za študente invalide), neustrezna nosilnost dvigal idr. Hkrati je pa tudi dolžnost na naši strani, strani invalidnih študentov, da opozarjamo na dostopnost. Tukaj mislim na dostopnost za vse oblike invalidnosti, ne samo za težje gibalno ovirane,« je zaključil Alibabić.
