Znani prejemniki najvišjih nagrad za umetniške dosežke

0

Upravni odbor Prešernovega sklada je nedavno razglasil prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke v letu 2023. Prešernovo nagrado sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar prof. Herman Gvardjančič.

Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico, nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Prešernova nagrajenka Ema Kugler

Je režiserka, scenaristka, scenografinja, kostumografinja, montažerka in producentka. Leta 1981 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nato pa je delala na Radiu Študent.

Ema Kugler je Prešernova nagrajenka 2022
Ema Kugler je Prešernova nagrajenka 2023 Foto: on gov

Je avtorica več celovečernih filmov, številnih video-filmov, likovnih inštalacij in performansov. Ukvarja se tudi z gledališko kostumografijo. Za delo na področju multimedialne umetnosti je leta 1994 prejela nagrado Zlata ptica, leta 1996 je bil na avstrijskem Festivalu narodov njen video-film Obiskovalec nagrajen z Bronastim medvedom. Leta 2008 je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada za projekt Le Grand Macabre.

 

Herman Gvardjančič (1943)

Je leta 1968 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je na ALU končal specialko za slikarstvo pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je postal docent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 je redni profesor za risanje in slikanje na ALUO. Gvardjančič je predstavnik ekspresivne figuralike. V njegovih delih prevladuje temen kolorit in poudarjena ekspresija. Njegovo slikarstvo je uvrščeno med t.i. temni modernizem. Sicer pa ga prištevamo med slikarje modernizma in postmodernizma.

Herman Gvardjančič je Prešernov nagrajenec 2022
Herman Gvardjančič je Prešernov nagrajenec 2023 Foto: Herman Gvardjančič on gov

Nagrado Prešernovega sklada pa so prejeli:

  • pisatelj in novinar Dušan Jelinčič (za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca);
  •  skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša (za projekte med letoma 2019 in 2022); 
  • pianist Alexander Gadjiev (za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih); 
  • akademski slikar Nikolaj Beer (za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022));
  • filmski režiser in scenarist Matevž Luzar (za film Orkester);
  • arhitekturni atelje Medprostor (za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije)).

Top božični sejmi in najlepša božična mesta blizu Slovenije

Najlepša božična mesta to postanejo zaradi božičnih sejmov. K sreči so evropska mesta v bližini Slovenije polna prečudovitih božičnih sejmov. Na enem mestu smo zbrali Top božične sejme 2022, ki se skupaj s krajem uvrščajo med najlepša božična mesta.

Köln, Nemčija

Kölnski božični sejem s svojo lepoto vsako leto privabi milijone obiskovalcev. Krasi ga ena izmed najlepših božičnih jelk v Evropi. Na sejmu prodajajo različna darila in rokodelske izdelke, privoščiš pa si lahko tudi kakšno kulinarično dobroto. Vzdušje na sejmu te bo popolnoma začaralo.

København, Danska

Če bi rad doživel pravi nordijski božič, se med 18. novembrom in 31. decembrom odpravi v park Tivoli Gardens na Danskem. Ta zgodovinski zabaviščni park se v prazničnem času spremeni v zimsko pravljico z več kot 500.000 lučkami, lesenimi hiškami v pristnem skandinavskem slogu in drevesi, ki jih pokriva snežna odeja. Na sejmu obvezno poskusi aebleskiver in glögg oziroma jabolčne cmoke in kuhano vino.

Budimpešta, Madžarska

Adventno praznovanje pred baziliko že drugo leto kraljuje med božičnimi sejmi v Evropi. Na njem se bo predstavilo več kot 100 rokodelcev in gastronomskih mojstrov. Vsak večer praznično atmosfero dopolni lightshow, projeciran na fasado bazilike. Spremljajo ga glasbeni nastopi s prazničnim programom. V skladu s krščanskimi običaji se na adventnem vencu vsako adventno nedeljo prižge nova sveča. Ker je božič tudi čas ljubezni in skrbi za sočloveka, so organizatorji sejma k sodelovanju povabili tudi številne dobrodelne organizacije.

Dunaj, Avstrija

Že sredi novembra se avstrijska prestolnica z božičnimi pekovskimi dobrotami in toplim punčem prepusti magičnemu božičnemu duhu. Mestni trg obiskovalce pričakuje z božičnimi darili, okraski za božične jelke, sladkarijami in toplimi napitki. Otroci se lahko zabavajo na vrtiljaku ali pa se udeležijo rokodelskih delavnic. Božično dogajanje je pestro tudi pred palačo Schönbrunn, kjer je med prazniki še posebej romantično.

Basel, Švica

Če iščeš avtentično doživetje in unikatno atmosfero, jo boš zagotovo našel na božičnem sejmu v Baslu. Tradicionalno Basel velja za najlepše in največje božično mesto v Švici, ki je vredno vsakoletnega ogleda. Dobro ohranjeno staro mestno jedro je odeto v tople božične barve, mnogo trgovinic in zgradb pa svoje fasade v tem času okrasi z zlatim sijajem. Pri obisku mesta si oglej veličastno božično drevo na Münsterplatz-u, ki ga krasijo ornamenti znanega dekoraterja Johanna Wannerja.

Metz, Francija

Sejem je zanimiv zaradi številnih aktivnosti, ki so na voljo le v prazničnem času v Metzu. Te vključujejo »pot latern«, panoramsko kolo in obisk lesenih hišk, ki ponujajo lokalne produkte. Na »božični piramidi« si poišči ročno izdelano darilo, nato pa si privošči ingverjevo pecivo (oziroma gingerbread) s skodelico kuhanega vina ali vroče čokolade. Sejem ne privablja le turistov, temveč tudi umetnike, kreatorje, oblikovalce (kot je Philippe Starck), start-upe in inovativne hotele.

Madeira, Portugalska

Madeira in Porto Santo ponujata zanimiv obisk celotno leto, a ju je vredno obiskati tudi v času božično-novoletnih praznovanj. Otoka od 1. decembra do 9. januarja krasi tisoče lučk. Med izdelki, ki jih ponujata, so značilne eksotične rastline, tradicionalni spominki in seveda tipične specialitete in pijače. Ob obisku boš božično veselje najbolje doživel ob dnevnih aktivnostih in različnih šovih, ki vključujejo božične zbore in nastope folklornih skupin. Vrhunec predstavlja znamenit ognjemet, ki je uvrščen v Guinessovo knjigo rekordov kot največji šov na svetu.

Huawei Mate 50 Pro: S tehnologijo SuperEnergy Boosting boste vedno mirni glede baterije

0

Telefon Huawei Mate 50 Pro je opremljen z vrsto najsodobnejših tehnologij, ki orjejo ledino in uporabnikom prinašajo pametnejšo izkušnjo ter olajšajo življenje. Ena izmed njih je tehnologija SuperEnergy Boosting.

Življenjska doba baterije je opredeljena kot čas, v katerem naprava deluje, preden jo je treba ponovno napolniti. In zadostna življenjska doba baterije je ključnega pomena za vsakega uporabnika telefona. Na žalost je zaradi estetskih zahtev in zahtev, povezanih s prenosljivostjo, večina pametnih telefonov omejena na življenjsko dobo baterije od 1 do 2 dni – to sicer ni malo, ni pa ravno idealno v vseh situacijah.

Obstajajo pa načini, da čim bolj podaljšate življenjsko dobo baterije pametnega telefona. Na primer, posvetite ji nekaj nežne in ljubeče nege tako, da se izognete prekomernemu polnjenju ali daljšemu puščanju mobilne naprave v vročem okolju, vključno z neposredno izpostavljenostjo soncu.

Inovativni način za podaljšanje življenjske dobe baterije

Na telefonu Huawei Mate 50 Pro lahko izkoristite tudi t. i. način za nujne primere (Emergency Mode) z nizko porabo baterije – zasnovan za podaljšanje življenjske dobe baterije, tudi po intenzivni uporabi. Funkcija združuje zmogljivo baterijo z algoritmi EMUI 13 in tehnologijo SuperEnergy Boosting ter je zasnovana tako, da sledi potrebam hitrega življenjskega sloga današnjih uporabnikov.

Način za nujne primere pametno aktivira funkcijo SuperEnergy Boosting, ko raven baterije vašega pametnega telefona pade na 1 % – s tem jo reši pred hitro popolno izpraznitvijo.

Huawei Mate 50 Pro

Mehanika je sledeča: Ko ima telefon le še 1 % baterije, se aktivira funkcija SuperEnergy Boosting, ki nato pametno združi preostalo baterijo, to pa uporabniku zagotovi daljši čas pripravljenosti oziroma delovanja telefona. Funkcija SuperEnergy Boosting, ki vsebuje tehnologijo črpalke za akumulacijo energije, namreč lahko ponovno polimerizira preostale ione v bateriji s pomočjo posebne in zelo tanke “slamice”.

Še več, funkcija je varna za uporabnika in napravo, saj ustreza certifikacijskemu obsegu Huaweievega cikla polnjenja in praznjenja, je znotraj običajnega območja varnega praznjenja baterije in je skladna z industrijskimi standardi. To je pomembno, saj prevelika izpraznjenost baterije običajno poškoduje napajalno enoto.

Vaš telefon vam bo vedno na voljo v najbolj nujnih trenutkih

Ne glede na to, ali ste se znašli v izrednih razmerah ali preprosto želite, da vaš pametni telefon čim dlje varčuje z energijo, vam tehnologija SuperEnergy Boosting priskoči na pomoč.

Ko se baterija izprazni, se vam ni več treba ukvarjati z motnjami zaradi izgube povezave s prijatelji in družino. Pri pametnem telefonu Huawei Mate 50 Pro se, ko opazite, da vam raven baterije pade na tisti grozljiv 1 %, vključi funkcija SuperEnergy Boosting, ki združi preostalo moč.

Mobilni telefon
Foto: on Huawei

V tem načinu za nujne primere lahko vaš telefon pri nizki stopnji energije v bateriji zdrži 3 ure v stanju pripravljenosti ali 12 minut klicev, in to ne da bi pri tem povzročil veliko škodo življenjski dobi baterije.

To z uporabniškega vidika prinaša številne prednosti. Prvič, lahko ste prepričani, da bo vsak zadnji volt v bateriji dobro izkoriščen, če boste morali opraviti klic v sili. Poleg tega 12 minut klicev zagotavlja, da vaši klici v sili trajajo čim dlje. Tako lahko posredujete več informacij po telefonu za reševalce in podobno. Če boste potrebovali, boste imeli tudi več časa, da svoj pametni telefon pripeljete do vira napajanja in ga ponovno napolnite, preden se njegova baterija zmanjša s tistega zadnjega 1 % na čisto ničlo.

O podjetju Huawei Consumer BG

Huaweievi izdelki in storitve so na voljo v več kot 170 državah in jih uporablja tretjina svetovnega prebivalstva. Huawei je po svetu vzpostavil že 14 raziskovalnih in razvojnih centrov, vključno v Nemčiji, na Švedskem, v Rusiji, Indiji in na Kitajskem. Huawei Consumer BG je ena od Huaweievih treh poslovnih enot in ima pod okriljem pametne telefone, tablične računalnike, osebne računalnike, nosljive naprave, storitve v oblaku in drugo. Huaweieva globalna mreža je zgrajena na več kot 30 letih strokovnega znanja in izkušenj v telekomunikacijski industriji in je posvečena zagotavljanju najnovejših tehnoloških rešitev uporabnikom po vsem svetu.

Za več informacij prosimo obiščite: consumer.huawei.com/si

Slovesnost ob 70. obletnici Kluba koroških študentov

Pretekli vikend, so na Klubu koroških študentov z osrednjo slovesnostjo zaključili celoletno praznovanje ob 70. obletnici obstoja kluba. Skupaj z gosti, med katerimi so bili tudi župani koroških občin, so se gostje 26. novembra zvečer zbrali v Dvorcu Bukovje. Program, ki ga je vodila ga. Špela Šavc je z glasbeno noto in čudovitimi skladbami v glavni slovesni dvorani popestrila glasbenica Ditka, praznovanje pa se je ob druženju in odlični pogostitvi Agencije Kreativa nadaljevalo v pritličju dvorca. Med vse prisotne so študentje podelili skrbno in poglobljeno narejene publikacije, ki vsebujejo pregled po desetletjih. Vanje so vključili fotografije iz arhivov ter opise pomembnejših projektov, ki so se tekom 70 let obstoja Kluba odvili pod nadobudnim očesom študentov vseh sedemdesetih generacij.

Kitara, pevka

Od ustanovitve leta 1952 se je klub vse do danes razvil v največjo mladinsko organizacijo na Koroškem, ki pokriva vseh 12 občin in zastopa okoli 2250 koroških študentov. Leto 2022 so študentje skoraj v celoti posvetili tej pomembni obletnici. Projekte posameznega meseca so v duhu različnih obdobij poskusili obarvati v posamezno desetletje  – vse od petdesetih dalje. Kot vrhunec obletnice pa so v avgustu na Koroško vrnili KKŠ Summer FEST, ki so ga po šestih letih premora več kot uspešno izvedli pred več tisočglavo publiko.

Poleg prirejanja zabavnih dogodkov in festivalov pa študentje v sklopu različnih področij znotraj Kluba organizirajo vrsto poučnih izobraževalnih programov, delavnic in tečajev. Za vsem tem stoji veliko prizadevanja in trdega dela teh mladih Korošcev, ki skrbijo, da se privilegij, ki ga študentska organiziranja ponujajo, ohranja in iz leta v leto nadgrajuje.

klub korokoških študentovKot je dejal Nejc Švajger, predsednik Kluba koroških študentov, pa je dejstvo, da klub s svojim delovanjem skrbi za višjo kakovost življenja mladih na Koroškem in predstavlja neprestano borbo za boljši položaj mladih v državi, za kar si bodo prizadevali še v naslednjih letih delovanja.

Nova funkcija za pošiljanje sporočil samemu sebi

0

WhatsApp je začel uvajati funkcijo, ki uporabnikom omogoča klepet s samim seboj. Pošiljanje sporočil v lastni račun je lahko način, kako ohraniti del informacij, ki so lahko dostopne, tik ob drugih pogovorih v aplikaciji WhatsApp.

Funkcija Message Yourself

Funkcija, imenovana Message Yourself (pošlji si sporočilo), uporabnikom omogoča, da si v aplikaciji WhatsApp pošiljajo zapiske, opomnike in nakupovalne sezname.

WhatsApp, ki je v lasti podjetja Meta, je nedavno napovedal uvedbo nove funkcije sporočanja, ki bo v prihodnjih tednih dosegla vse uporabnike sistemov Android in iPhone. Sprva je bila preizkušena pri nekaterih beta testerjih, je konec oktobra poročal WhatsAppov sledilec beta testov WABetaInfo. Podjetje je za TechCrunch potrdilo, da se je funkcija začela uvajati po vsem svetu.

Ko bodo uporabniki ustvarili nov klepet, bodo na vrhu seznama stikov v aplikaciji WhatsApp videli svoj stik. S pritiskom tega stika bodo preusmerjeni na zaslon za klepet, ki ga lahko uporabijo za pošiljanje sporočil samemu sebi.

Adygea, Russia - January 2, 2018: app icons WhatsApp, YouTube, instagram, Facebook and Skype on the screen of the smartphone Xiaomi
WhatsApp z novo funkcijo.
Foto: gutaper iz iStock

Click to chat

Čeprav je izvorna funkcija za pošiljanje sporočil samemu sebi novost v aplikaciji WhatsApp, nekateri uporabniki že nekaj časa uporabljajo podobno funkcijo. Sporočila so si lahko pošiljali že s funkcijo Click to Chat (slov. klikni za klepet) v aplikaciji. Kljub temu nova ponudba odpravlja dodatne korake, ki so jih uporabniki potrebovali, da so se lahko sami pogovarjali z uporabo wa.me URL.

Uporabniki lahko svoja sporočila za samopogovor pripnejo tudi na vrh seznama pogovorov, če jih ne želijo iskati na svojem široko onesnaženem seznamu klepetov.

Rio de Janeiro, Brazil - June 4, 2016: Men typing in Whatsapp or text mensage
Nekateri uporabniki že uporabljajo podobno funkcijo Click to Chat.
Foto: rodrigobark iz iStock

WhatsAppov konkurent Signal

WhatsAppov konkurent Signal ima funkcijo z imenom Note to Self (slov. opomba zase), ki obravnava enak primer uporabe – omogoča ustvarjanje sporočil za osebno uporabo. Vendar za razliko od WhatsAppove novo uvedene funkcije, ki je dostopna z vrha seznama stikov v aplikaciji, Signal ne predlaga lastnega profila na vrhu seznama prejemnikov. Uporabniki morajo za uporabo funkcije poiskati in izbrati vnos stika Note to Self.

Hand of businessman using smartphone for email with notification alert, Online communication concept.
Podobno fukncijo že ima WhatsAppov konkurent Signal.
Foto: I going to make a greatest artwork as I can, by my head, my hand and by my mind. iz iStock

ZDA razkrile novi jedrski bombnik

0

Ameriške zračne sile nameravajo kupiti bombnik nove generacije v vrednosti 700 milijonov ameriških dolarjev. Tako imenovani B-21 Raider je sposoben avtonomno leteti (brez posadke) in pri tem na krovu nositi jedrski tovor. Bombnik so prvič predstavili na svečani ceremoniji pri proizvajalcu Northrop Grumman v Kaliforniji, ki so se je udeležili tudi najpomembnejši ameriški funkcionarji. Pri ameriških zračnih silah nameravajo kupiti vsaj sto tovrstnih letal.

Ameriški bombnik brez posadke

Čeprav novi bombnik lahko leti tudi brez posadke, so pri ameriških zračnih silah povedali, da se zaenkrat za to možnost še niso odločili. Ameriški obrambni sekretar Lloyd Austin je na uradni predstavitvi poudaril, da gre za prvi strateški bombnik v več kot treh desetletjih. S ponosom je izpostavil domet, učinkovitost in superioren dizajn novega letala, ki so posledica petdesetletnega napredka v tehnologiji. Celo najnaprednejši zračni obrambni sistemi naj bi imeli težave pri zaznavanju bombnika B-21 v zraku.

Razkritje novega bombnika ima v času vse večjih geopolitičnih napetosti med Združenimi državami, Rusijo in Kitajsko ter v času vojne v Ukrajini toliko večji pomen. Tako so pred kratkim ruski in kitajski strateški bombniki opravili osemurni prelet čez zahodni Pacifik ter s tem pokazali vojaško sodelovanje med obema državama. Kitajsko obrambno ministrstvo je misijo oznanilo kot rutinsko dejavnost za krepitev obrambnih vezi z Rusijo.

Tako tudi Moskva in Peking razvijata skrivne strateške bombnike, ki naj bi tekmovali z ameriškim bombnikom B-21. Kitajska ima v načrtu Xian H-20, Rusija pa prav tako jedrski bombnik Tupolev PAK DA.

Novi jedrski bombniki naj bi postali ogrodje prihodnjih zračnih sil Združenih držav Amerike. Pri podjetju nameravajo prvi testni let opraviti leta 2023. Trenutno pa šest bombnikov v različnih fazah sestavljanja in testiranja čaka v podjetju v Kaliforniji.

Elektrika namesto svetlobe pri gojenju rastlin – rešitev za kolonijo na Marsu?

0

Gojenje rastlin je danes v celoti odvisno od energije sončne svetlobe, ki jo rastline v procesu fotosinteze pretvorijo v kemijsko energijo, torej v sladkorje. Zato so morebitne kolonije na Marsu, ki naj bi v prihodnosti postale resničnost, zaenkrat v veliki meri obsojene na hrano z daljšim rokom uporabe.

Konzerve, proteinske ploščice, peleti hrane … Gojenje rastlin zunaj podzemnih bunkerjev, ki služijo kot zaščita pred kozmičnim sevanjem, je namreč zaradi tanke atmosfere in pomanjkanja tekoče vode praktično nemogoče. Rešitev za bodoče prebivalce Marsa, ki bi si zaželeli tudi kaj sveže zelenjave se morda skriva v električni energiji. Če lahko poganja električne avtomobile, zakaj ne bi poskrbela tudi za rast rastlin v podzemnih bunkerjih?

Astronavtka v skafandru stoji v kamniti rdečkasti pokrajini
Foto: murat esibatir iz Pexels

Fotosinteza je neučinkovita

Si pomislil na posebne luči, ki jih že danes lahko kupiš za gojenje rastlin v prostorih? Rešitev je precej bolj zanimiva. Znanstveniki se trudijo gojiti rastline v popolni temi. Fotosinteza je namreč kljub več kot 3,4 milijarde let dolgi zgodovini precej neučinkovita. Rastline pri procesu le približno 1 odstotek energije sončne svetlobe pretvorijo v uporabne produkte. Da bi nasitili celotno kolonijo na Marsu bi tako potrebovali ogromno rastlin, ki zahtevajo veliko prostora in svetlobe, kar bi bilo na Marsu vse prej kot enostavno. Tekom zgodovine so znanstveniki s selektivnim križanjem in genskim inženirstvom že skušali povečati učinkovitost fotosinteze. A tokrat so se odločili popolnoma spremeniti pristop – in ustvariti fotosintezo, ki ne bi zahtevala sončne svetlobe.

Zelene rastlinske celice z vidnimi kloroplasti
Foto: WikimediaImages iz Pixabay

Z acetatom je rast hitrejša

Namesto svetlobe so tako uporabili elektriko, ki je v procesu elektrokatalize povzročila razpad molekul CO2 in H2O ter jih pretvorila v kisik in acetat. Ko so raziskovalci acetatu dodali določena hranila, naj bi rastlina preko korenin absorbirala nov vir hrane. Ogljik v acetatu bi nato lahko uporabila podobno kot ogljik iz sladkorjev, ki sicer nastajajo pri fotosintezi. Raziskovalcem je na ta način uspelo gojiti alge in kvas v popolni temi in to celo bolje, kot bi rastle sicer s pomočjo fotosinteze. Rast alg je bila štirikrat bolj uspešna, kvas pa je rasel kar 18-krat bolje kot sicer.

Tudi poljščine uspešno prestale test

Znanstveniki so acetat dodali še rastlinam, kot so riž, grah, paradižnik, paprika in solata. Ker so pri tem le testirali, če rastline sploh lahko vgradijo ogljik iz acetata, rastlin še niso postavili v temo. Pri tem so za acetat uporabili težji izotop ogljika, da so lahko spremljali rezultate poskusa. Izkazalo se je, da so prav vse omenjene rastlinske vrste vsaj v neki meri uporabile tudi ogljik iz acetata.

Kljub izzivom velik potencial za prihodnost

Zakaj torej nove metode še ne uporabljamo? Žal so znanstveniki naleteli tudi na določene ovire. Prevelike koncentracije acetata lahko zavrejo rast solate. Morda je za to kriv kalij v raztopini acetata in bo problem v prihodnosti mogoče odpraviti. Z genskim inženirstvom bi znanstveniki v prihodnosti lahko tudi pripravili rastline do tega, da bi bile uspešnejše pri izkoriščanju ogljika iz acetata. Rešitev tako ne bi bila zanimiva le za bodoče kolonije na Marsu, temveč tudi za velemesta, kamor morajo pogosto uvažati pridelke iz oddaljenih krajev. Tehnično gledano pa danes tudi večina električne energije posredno prihaja iz sončne. A tudi to ni nujna zahteva, saj bi morebitne kolonije na Marsu lahko elektriko pridobivale tudi iz jedrskih reaktorjev in tako ne bi bile odvisne od sončne energije.

Sončne celice na Zemljini površini
Foto: PublicDomainPictures iz Pixabay

Ocena filma: Trol

0

Trol je norveški pustolovski film režiserja Roarja Uthauga, ki je širši javnosti najbolj poznan po predelavi filma Tomb Raider z Alicio Vikander. Zdaj je na Netflixu njegov najnovejši film Trol, ki se je hitro zavihtel na najvišja mesta priljubljenosti pretočne platforme.

Norveški Trol je Netflixova uspešnica

V filmskem svetu smo videli nič koliko idej o posledicah, ki jih ustvari človeška želja po nadziranju narave. Še več pa je bilo tistih, ki so se igrali z idejo naravnih katastrof. Tu prednjači Robert Zemeckis, na Norveškem pa je to prav Roar Uthaug, ki po filmu Val (The Wave) prinaša novo mešanico naravne katastrofe in posledic človekovega posega v naravo. Tukaj je Netflixov Trol ali kar norveška Godzilla.

Najstnica Nora skupaj z očetom opazuje gorovje Dovre na jugovzhodu Norveške. Zgodba o trolih, ki ji jo je pripovedoval v otroštvu postane skorajšnja resničnost, ko ji pojasni, da moraš verjeti, če želiš videti. Več let po tem vidimo gradnja tunela skozi gorovje, kjer pride do hude nesreče in številnih smrti. Nora je v svojem odraslem življenju paleontologinja, ki jo tik ob zgodovinskem odkritju okostja (tako ohranjeno, kot le redki do zdaj) prosijo za pomoč pri odkrivanju vzroka za nesrečo. Skupaj z vojakom Krisom in svetovalcem ministrice Andreasom se odloči, da bo rešila Norveško in svet.

Zaradi svoje dolžine 101 minute je prednost filma Trol prav to – hiter tempo dogajanja. Vse od odkritja Trola pa do konca, se vse zapleta in razpleta s svetlobno hitrostjo. Tudi počasnejši segmenti filma so dovolj kratki, da ne prekinejo vse akcije in odkrivanja mitologije ter sveta. Preko pogovorov, ki jih ima Nora z nevednimi sotrpini in poznavalskim (v filmu že norim) očetom, izvemo vse več o zaledju Trola in njegove vloge v norveški kulturi. Marsikaj sicer ostane skrito, a je tako tudi prav. Kar naj se gledalec, ki bi ga to zanimalo, vrže v raziskovanje in branje.

Trol je Netflixova ne tako tiha uspešnica leta Foto: on netflix

Trol je brzostrelski film katastrofe, ki je lahko tihi hit leta

Trol je film na spidu, saj s hitrim dogajanjem poskrbi, da nam ni nikoli dolgčas. Nekaj je humorja in nekaj resne drame, oboje pa pade na plodna tla predvsem zaradi prepričljivih likov. Prav tako je zelo prepričljiv videz trola in filma samega, kjer je gledalce vredno opomniti, naj ne bodo skeptični do posebnih učinkov z norveške. Film je videti precej visoko proračunski, kar je v tem primeru samo dobro. Ima pa film tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih v sproščenem večernem ogledu ni videti.

Glavni antagonist dokaj hitro postanejo ljudje in ne trol, saj pravega razloga za njegovo uničenje v bistvu ni. Večkrat pojasnijo, da ne sme priti do še več žrtev, a vse to ni nikoli pokazano. Trol ni videti pretirano napadalen ali maščevalen, saj se odzove le na provokacije (streljanje, bombardiranje in nuklearne poskuse). Prav zaradi tega so nekateri trenutki precej bolj čustveni, čeprav gre na prvi pogled za kamnito gmoto. Netflixova uspešnica se prav tako izogne kakšnemu globljemu simbolizmu, ki bi ga lahko bilo na pretek. Trol je točno to, kar bi videli iz napovednika. Film naravne katastrofe z velikim trolom, ki ga je potrebno ustaviti. Norveška (tudi Netflix) je najverjetneje dobila svojo novo franšizo, za katero je poskrbel Roar Uthaug. Ponovno.

TROLL | Official Teaser | Netflix

Znani so prejemniki priznanj Univerze v Ljubljani

0

Na Univerzi v Ljubljani so v sklopu Tedna Univerze podelili priznanja za posebne dosežke študentk in študentov na področju obštudijskih dejavnosti.

Študente sta nagovorila Sara Svathi Sharan in rektor prof. dr. Gregor Majdič. Sara je podiplomska študentka filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in aktivna članica Študentske feministično-raziskovalne skupine Rezistenca, ki je pomembno prispevala k pripravi novega pravilnika Univerze v Ljubljani o preprečevanju trpinčenja.

Prof. dr. Gregor Majdič je študente nagovoril: »Občudujem vaš entuziazem, kreativnost in neverjetne rezultate, s čimer dajete vzgled in inspiracijo vašim kolegom, pa tudi širše vašemu okolju. Prepričan sem, da boste navdihnili, spodbudili, pritegnili veliko vaših kolegov in tudi kasneje v življenju in karieri vodili prizadevne ekipe na različnih področjih. Vsekakor pa k temu veliko prispevajo tudi vaše mentorice in mentorji, ki znajo prepoznati, prisluhniti in spodbuditi razvoj potencialov posameznic in posameznikov, ki so pripravljeni narediti več kot le tisto, kar je obvezno.«

Kdo so prejemniki priznanj UL?

Z Akademije za glasbo sta bila nagrajena violinista Nikola Pajanović in Katarina Kralj. Da sodita med najboljše violiniste v Sloveniji je očitno, kosata pa se lahko tudi s tistimi iz večjih držav. Nikola to dokazuje na mnogih tekmovanjih, Katarina pa v sodelovanju z Mladinskim orkestrom EU in drugimi zasedbami. Na Akademiji za glasbo obema pišejo svetlo prihodnost.

Urh Tacar na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje že več let ureja študentsko zbirko grafičnih del. Zdaj je že pravi poznavalec slovenske grafike in nepogrešljiv sodelavec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Študentje industrijskega oblikovanje na isti fakulteti Tjaša Mužina, Maruša Dolinar, Pia Groleger, Žan Girandon, Luka Pleskovič, Simon Izidor Rozman so s projektom FUTR ZA JUTR na Student Service Design Challenge 2021 osvojili tretje mesto. FUTR ZA JUTR je ponudil inovativno rešitev za problem zavržene hrane. Predstavili so se tudi na Dutch Design Week in slovenskem paviljonu EXPO-ja v Dubaju.

Živa Kolenc z Biotehniške fakultete je primer odlične študentke in raziskovalke. Njeno ime najdemo pri treh znanstvenih člankih objavljenih v Frontiers in Endocrinology, OMICS: A Journal of Integrative Biology in Andrology. Na Univerzi še izpostavljajo njeno kooperativnost, pozitivnost ter spoštljiv odnos do kolegov in učiteljev.

Uroš Mikanovič in Blaž Šenica na Radiu Študent vodita projekt oddaje Hertz Arhiterkur. Kot študenta s Fakultete za arhitekrturo na visoki ravni, vztrajno, teoretsko konsistentno in strokovno utemeljeno razvijata svoj projekt kritične obravnave arhitekture, kjer se posvečata moderni arhitekturi in njenemu mestu v družbi. To je edina radijska oddaja z izključno tovrstno tematiko v slovenskem prostoru.

Študentje 2. stopnje Obramboslovja Ana Krenker, Rok Kovač, Andraž Žiga Tavčar, Matjaž Jazbec Leben s Fakultete za družbene vede so ob ruski invaziji Ukrajine organizirali zbiranje pomoči. Pri tem so sodelovali z ukrajinskim veleposlaništvom, Karitas in samo fakulteto. Pokazali so veliko mero samoiniciativnosti, organizacijskih sposobnosti in človečnosti.

Študentke in študenti Oddelka za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Eva Avguštin, Marija Braniselj, Matic Kristan, Sara Križaj, Rok Kuntner, Tjaša Šimunić, Kajetan Škraban so pripravili film in razstavo, ki na podlagi analize filoloških in zgodovinskih virov predstavljata bivanje Joannisa grofa Kapodistriasa, prvega predsednika moderne grške države, v Ljubljani. Natančno so locirali hišo, v kateri je bival, in raziskali podrobnosti njegovega bivanja v Ljubljani, v slovenščino pa prevedli in komentirali njegovo pismo, v katerem razloži svoj osebni odnos do grške vstaje. Del gradiva je bil prvič razstavljen leta 2021 na razstavi ob obletnici izbruha grške vstaje Veleposlaništva Republike Grčije v Sloveniji, razstava je bila isto leto na ogled na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, januarja 2022 pa v ljubljanski Mestni hiši.

Urša Bogataj s Fakultete za šport je nastopila na olimpijskih igrah 2022 v Pekingu v smučarskih skokih. Postala je prva Slovenka z nazivom dvakratne olimpijske prvakinje. Častno priznanje fakultete ji seveda ne uide.

Kevin Pelicon z Medicinske fakultete je v času epidemije covida-19 vodil koordinacijo študentov v epidemiološki službi Nacionalnega inštituta za javno zdravje, skrbel pa je tudi za organizacijo dela, izobraževanje študentov in izdelavo protokolov dela, kar je pomembno prispevalo k zajezitvi širjenja okužb. Medicinska fakulteta je na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje Senatu predlagala, da Kevinu Peliconu podeli priznanje za posebne dosežke.

Študenti z Naravoslovnotehniške fakultete so na tekmovanju v virtualni izdelavi jekla »SteelChallenge-16« dosegli prvih pet mest med udeleženci Evrope, bivše Sovjetske zveze, Afrike in Bližnjega vzhoda. Prvi je bil Blaž Žerjav Jereb sledili pa so mu Matija Arzenšek, Gašper Krek, Noel Gregori in Urh Toš.

Pedagoška fakulteta je imela tri nagrajene obraze. Metka Knez je doktorska študentka, ki s svojimi aktivnostmi promovira položaj študentov s posebnimi potrebami ter razbija številne predsodke in stereotipe skozi sodelovanje v različnih projektih. Je tutorka za študente s posebnimi potrebami in za doktorske študente, koordinatorica tutorjev ter članica številnih komisij na fakulteti in Univerzi in avtorica avtobiografske slikanice Miša, TomTom in Molly.

Eva Molek Krašovec aktivno sodeluje v študentskem svetu in študentski organizaciji Pedagoške fakultete, Akademskem zboru Pedagoške fakultete, Klubu posavskih študentov, Zvezi prijateljev mladine Krško in je članica mednarodnega odbora v Študentski organizaciji Slovenije, na nacionalni ravni pa deluje kot članica Komisije za mednarodne mladinske politike v Mladinskem svetu Slovenije.

Liza Lozar Zajec je članica Senata in Akademskega zbora Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter različnih komisij na fakulteti in Univerzi. Letos je obudila Študentsko sekcijo Združenja za socialno pedagogiko in jo tudi vodi. Je aktivna prostovoljka na ZPM Ljubljana Vič-Rudnik.

Na Pravni fakulteti sta si priznanje prislužila Sara Gorinjac in Kiar Istinič. Sara si že tekom celotnega študija prizadeva za boljše pogoje za študente, sodeluje v študentskem svetu in je tudi članica Senata Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Je most med vodstvom fakultete in študenti, ter Pravno fakulteto dela lepši kraj. Kiar je na fakulteti proaktivno deloval ter sodeloval pri organizaciji in koordinaciji številnih (odmevnejših) projektov. Med njimi so bili Dobrodelni teden Pravne fakultete Univerze v Ljubljani leta 2018, MUNLawS18 Socials, Pravniki tečemo, organizacije spoznavnih dogodkov itd. Koordiniral je tudi obštudijska predavanja, okrogle mize in sprejeme brucev, kjer je predvsem mlajšim kolegom približal vpogled v delovanje študentskega sveta in drugih obštudijskih dejavnosti.

Si vedel, da barva krožnika vpliva na lakoto?

0

V nedavni raziskavi so ugotovili, da barva krožnikov vpliva na lakoto osebe. Medtem ko je že nekaj časa znano dejstvo, da na apetit vpliva vonj, in sama tekstura hrane, na področju ostalih čutov ni bilo opravljenih veliko raziskav.

Zdaj je ekipa raziskovalcev iz Univerze v Portsmouthu ugotovila, da na apetit vpliva tudi barva krožnikov na katerih je hrana.

Kakšna je bila raziskava?

Eksperiment je vključeval skoraj 50 ljudi. Cilj je bil izmeriti njihovo prehrambno neofobijo. To je nenaklonjenost jesti ali poskusiti novo hrano. Udeleženci, ki so bili razdeljeni na izbirčne in neizbirčne jedce, so nato poskusili enake prigrizke, postrežene v rdečih, belih in modrih skledicah.

Rezultati so pokazali, da sta tako na zaznano slanost kot tudi na zaželenost živil v izbirčni skupini vplivale barve. Medtem ko v neizbirčni te niso imele vpliva.

Prigrizek je bil ocenjen, kot bolj slan v rdeči in modri posodi v primerjavi z belo. Najmanj zaželen je bil, če je bil postrežen v rdeči skledi. V Združenem kraljestvu se slani prigrizki pogosto prodajajo v modri embalaži. Zato raziskovalci menijo, da je tudi to vplivalo na rezultate o slanosti.

table setting, christmas, holiday
Foto: TerriC iz Pixabay

Izbirčnost pri hrani je lahko škodljiva

Dr. Lorenzo Stafford, raziskovalec vonja na Oddelku za psihologijo na Univerzi v Portsmouthu, je o izbirčnosti hrane dejal: »Omejena prehrana lahko privede do prehranskih pomanjkljivosti in zdravstvenih težav. Kot so bolezni srca, slabo zdravje kosti in težave z zobmi. Obstaja tudi socialna cena, saj se običajno prijetni trenutki med družinskimi člani zlahka spremenijo v stresne, tesnobne in konfliktne situacije. Saj se izbirčni jedci lahko sramujejo ali so pod pritiskom, da bi jedli neželeno hrano. Zato je pomembno razumeti dejavnike, ki delujejo tako, da potiskajo in vlečejo to vedenje.«

Izbirčno vedenje pri prehranjevanju običajno pomeni omejeno prehrano, posebno pripravo hrane, močno nenaklonjenost in težave pri sprejemanju nove hrane. Čez celotno življenje bo izbirčen jedec na splošno zaužil manj kot 20 različnih živil.

Ta študija naj bi bila prva, ki je zagotovila vpogled v interakcijo med zaznavanjem barve in okusa pri odraslih izbirčnih in neizbirčnih jedcih. Hkrati je razkrila razliko v načinu, kako barva vpliva na dojemanje hrane pri izbirčnih jedcih. Raziskovalci priporočajo nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, ali te ugotovitve presegajo tukaj testirana živila in barve.

»To znanje bi lahko bilo koristno za tiste, ki poskušajo razširiti repertoar živil. Če bi na primer želeli spodbuditi izbirčnega jedca, da poskusi več zelenjave, za katero je znano, da je grenka, jo lahko poskusite postreči na krožniku ali skledi, za katero je znano, da poveča sladkost. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko določili načine, kako pozitivno vplivati na človekovo prehrano in posledično na duševno in fizično zdravje,« je zaključil dr. Stafford.