Ocena filma: Kit (33. Liffe)

0

Kit je najnovejši film Darrena Aronofskyja, ki se je po petih letih ponovno podpisal pod režijo filma. Takrat je v kinematografe prišel film mati! (mother!), ki je prepolovila kritike in gledalce. Po nekaj filmih, ki bi jim lahko očitali rahlo pomanjkanje empatije, se je Aronofsky odločil za pripoved zgodbe o 270-kilskem moškemu, ki se želi ponovno povezati s svojo najstniško hčero.

Kit je vrnitev (delno) odpisanih

Darren Aronofsky je eden tistih režiserjev, ki s svojimi filmi vedno zadane v šibko točko neke skupine. V zadnjem času so to predvsem razne religije, kar je dokazal s filmoma Noe (Noah, 2014) in mati! (mother!, 2017). Pri obeh je bil tudi scenarist, kar bi lahko pomenilo, da sta oba filma povsem njegova. Še vedno pa gre za priljubljenega režiserja, saj njegovi filmi Rekvijem za sanje (Requiem for a dream, 2000), Rokoborec (The Wrestler, 2008) in Črni labod (Black Swan, 2010) kotirajo visoko pri kritikih in gledalcih.

Še bolj priljubljen pa je po drugi strani Brendan Fraser, ki je bil lomilec src v Mumiji in Georgu iz Jungle, pa še marsikje. Ko se je že zdelo, da njegova zvezda povsem ugaša, se je preporodil. Ne glede na to, ali je Fraserja izbljuval Hollywood ali pa se je umaknil sam, oboževalci so bili povsem na njegovi strani. Le redki so tisti igralci, ki imajo skoraj celotno publiko povsem na svoji strani. In tako smo dočakali tisto, kar smo želeli. Vlogo, ki bi mu omogočila vrnitev na vrh in stvaritev renesanse v kariere.

Čudovite igralske predstave so tisto, kar si zapomnimo

Kit je zgodba o moškemu, ki tehta 270 kilogramov in se skuša ponovno povezati s svojo sedemnajstletno hčerko. Ves film sloni na izjemni igri Brendana Fraserja, ki je v tem trenutku favorit za vse večje nagrade. Obkrožen je s prav tako izjemnimi soigralkami. Njegova prijateljica Liz (Hong Chau) je medicinska sestra, ki skrbi zanj in ga skuša v njegovih zadnjih dneh prepričati naj obišče zdravnika. Hong Chau v določenih trenutkih ukrade prizore zase, predvsem pa poskrbi za kar nekaj komičnih trenutkov. Njena Liz je resničen prikaz osebe, ki je v uteho in pomoč bolni osebi – pomaga, obenem pa zaradi svojih razlogov nekoliko pripomore k sami težavi.

Povsem drugačna je zgodba s hčerko, ki je fantastično upodobi Sadie Sink. Po večletni odtujenosti od očeta ga na njegovo prošnjo obišče in nagovori z besedami: »Ali to pomeni, da bom tudi jaz debela?« Medtem, ko oče v njej vidi izjemno in iskreno osebo, jo mama opiše kot zlobno. In tako pridemo do glavnega odkritja filma, ki nam ga pove Charlie oziroma Brendan Fraser. Ljudje so čudoviti. Ljudje so nezmožni tega, da jim ne bi bilo mar. Ljudje so tisti, ki pišejo zgodbe in ustvarjajo. A do tega trenutka nas čaka dolga, mučna in včasih nagnusna pot, polna pomilovanja.

Sadie Sink v filmu Kit režiserja Darrena Aronofskyja
Sadie Sink v filmu Kit režiserja Darrena Aronofskyja Foto: on a24

Prenažiranje, Novo življenje in iskrenost

Kit svoje dogajanje najde v Charliejevem stanovanju, ki ga slednji ni zapustil že več let. Svoje dneve preživlja z učenjem preko ugasnjene kamere na računalniku. Dneve mu krajšajo hranjenje ptice na oknu, branje knjig in občasni pogovori z Liz in Thomasom, misijonarjem Novega življenja. Preko tega izvemo, da je Charlie svojo ženo in hčer zapustil zaradi tega, ker se je zaljubil v mlajšega moškega, nato pa se po njegovi smrti spustil v prenažiranje. Prizori omenjenega so tisti, ki bodo v gledalcu zbudili samo pomilovanje, ker si je kupil vedro kokic.

Ko si Charlie v usta tlači dva kosa mastne pice hkrati ali pa se duši zaradi hlastanja sendviča z mesnimi kroglicami mora trpeti tudi gledalec. Pomilujemo ga, saj si sam ne želi pomagati, obenem pa si uteho išče prav v hrani. Vidimo, da se mu dnevi iztekajo, ko hrope in piska že ob sedenju na kavču. Sprijaznil se je, da so to njegovi zadnji dnevi in ob prebiranju eseja o Moby Dicku se bo kot legendarni kit dvignil aii pa spustil k počitku.

Iskren prikaz človeških razmerij in težav

Darren Aronofsky je ustvaril osebno in čustveno zgodbo, ki sloni na ramenih izjemne igre Brendana Fraserja, Hong Chau in Sadie Sink. Celotna zasedba je prepričljiva in je tisto, kar nam da jasno vedeti, kako izjemni so lahko ljudje z vsemi svojimi napakami. Charlie želi iskrenost in jo tudi dobi. Še enkrat znova pa Aronofsky gledalcu ponudi prav toliko iskreno zgodbo, kot si želi sam lik. Kit je melanholičen prikaz trenutka, ko se oseba sprijazni s tem, da ji ni pomoči, četudi je obkrožena z osebami, ki si ji želijo pomagati.

The Whale | Official Trailer HD | A24

Top 10 Moldavija: najlepše znamenitosti odročne vzhodnoevropske države

0

Večini precej nepoznana država je lahko odličen popotniški cilj, če iščeš nekaj novega. Čeprav je država precej odročna in redko obiskana, je to dežela prijaznih in odprtih ljudi. To boš dodobra lahko izkusil ob obisku katere izmed tamkajšnjih vasi, kjer prebivalci še vedno živijo preprosto življenje v sožitju z naravo. Majhna država med Ukrajino in Romunijo je še do 2. svetovne vojne spadala pod Romunijo, zato sta kulturi obeh držav še danes zelo podobni. Nato je bila do leta 1991 del Sovjetske zveze, kar je ravno tako pustilo močan pečat. Danes je poznana predvsem po pridelavi vrhunskih vin.

Najlepši čas za obisk Moldavije

Najboljši čas za obisk te vzhodnoevropske države je med aprilom in septembrom. Pozimi so odročni kraji pogosto težko dostopni zaradi slabo vzdrževanih cest. Za potovanja do 90 dni ne potrebuješ vizuma. V državo lahko prideš preko Romunije ali Ukrajine, lahko pa se odločiš tudi za let iz Dunaja ali katere izmed držav Vzhodne Evrope. Hrana in javni prevoz sta v Moldaviji zelo poceni, saj so cene avtobusnih prevozov med 10 centi in dvema evroma. Za prenočišče z zajtrkom boš v večjih mestih odštel le okoli sedem evrov. Ta odročna država na vzhodu celine je poleg tega tudi zelo varna in gostoljubna.

Moški v izvezenih tradiciionalnih oblačilih nosi pladenj z glinenimi lončki in vrčem
Foto: intek1 iz iStock

Če te zamika raziskovanje Vzhodne Evrope si spodaj preberi, katere so top znamenitosti Moldavije, ki jih je vredno obiskati!

Prestolnica Moldavije: Kišinjev

Za ogled glavnega mesta, ki šteje nekaj več kot 700.000 prebivalcev in je največje v državi, si vzemi dan do dva časa. Moderno mesto ima veliko zelenih površin, parkov in zgodovinsko pomembnih stavb. Ne manjka niti restavracij, umetniških galerij, nočnih klubov, zdravilišč in igralnic. Kristusova katedrala se ponaša s čudovitimi freskami, moderno umetnost pa najdeš na stojnicah lokalnih umetnikov na umetniški tržnici. Sprehodi se tudi po Puškinovem parku in si oglej oranžno piramido pri spomeniku 2. svetovne vojne.

Trg, na koncu katerega stoji stolp katedrale (zvonik)
Kristusova katedrala
Foto: Leonid Andronov iz iStock

Vinska klet Cricova

Le 30 minut vožnje iz glavnega mesta se nahaja druga največja podzemna vinska klet na svetu. Ker država slovi po pridelavi vrhunskih vin, je obisk vinske kleti na potovanju po Moldaviji obvezen. Pod zemljo se že od 15. stoletja razpreda izpopolnjen tunelski sistem. »Vinsko mesto« vključuje skladišča, podzemne sobe za okušanje vin in možnost vodenih ogledov celotnega kompleksa. Med ogledom se boš spustil 100 metrov pod površje in na lastne oči videl 1,25 milijonov steklenic vina. Po ogledu lahko kot spomin ali darilo kupiš kako steklenico ali dve žlahtne kapljice.

Nekaj temnih steklenic vina z belo etiketo
Steklenice moldavskega vina
Foto: Vera Cires iz Unsplash

Samostan Tipova

Samostan se skriva v prelepem in nekoliko odročnem predelu Moldavije, izkopan v skale rečnih bregov reke Dnester. Sestavljajo ga trije glavni kompleksi, med katerimi je najstarejša Cerkev povišanja svetega Križa iz 11. stoletja. Cerkev svetega Nikolaja je bila zgrajena v 14. stoletju, najmlajši kompleks Horodiste pa izhaja iz 16. stoletja. Znotraj vsake jame v samostanu so meniške celice, ki skupno lahko gostijo do 700 menihov. Kljub temu danes v samostanu živi manj kot 20 menihov. Ob obisku samostana se lahko sprehodiš po urejeni poti mimo meniških jam, ki se konča ob slapu. Pri tem vseskozi poleg samostana lahko opazuješ še naravo, ki obdaja samostan.

Najlepši kraj v Moldaviji: Vas Saharna

Majhna vasica je eden izmed krajev, ki turiste v Moldaviji tako prevzame, da bi se tja še kdaj vrnili. V vasici vlada posebno vzdušje tišine in miru, ki kmalu prevzame tudi vse obiskovalce. Tudi tu se nahaja samostan, prevzele pa te bodo predvsem okoliške naravne lepote. Reka Saharna ima namreč kar 22 slapov, najbolj znan med njimi pa je tako imenovan »Gipsy Hole«. Saharna je odlično izhodišče za pohod s prelepimi razgledi na okoliško pokrajino in samostan.

Gozdnata pokrajina v kateri se skriva nekaj stavb s stolpiči in turkizno modro streho
Samostan Saharna
Foto: Serg_Velusceac iz iStock

Republika znotraj Moldavije: Transdnester

Ozka zaplata zemlje, ki ga je tamkajšnja vlada razglasila za samostojno republiko, spada med najbolj nenavadne kraje v Vzhodni Evropi. Uradno republika ne obstaja nikjer in je le del Moldavije, a lokalno prebivalstvo je prepričano, da so si samostojnost priborili med državljansko vojno leta 1992. Transdnester ima svojo denarno valuto, policijo in meje. Še vedno močno spominja na sovjetske čase in med raziskovanjem nenavadnega kraja boš lahko opazil kopico Leninovih kipov. Neuradno mesto Transdnestra je Tiraspol, ki si ga prav tako oglej zaradi njegove nenavadnosti.

Bendery

Bendery je eno izmed treh mest Transdnestra. Za razliko od Tiraspola gre za zeleno mesto lepega izgleda. Čeprav v mestu še vedno vidiš luknje izstrelkov, ki opominjajo na državljansko vojno z Moldavijo, je mesto danes prijazno in prijetno. Ob obisku mesta si oglej trdnjavo, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. Tekom zgodovine je večkrat zamenjala lastnike in je odlična odslikava zgodovine mesta.

Kamnita trdnjava na desni strani, ob kateri vodi tlakovana pot
Trdnjava Bendery
Foto: Yuriy Vinnicov iz Unsplash

Soroca

Zaradi lokacije ob reki Dnester je Soroca odigrala pomembno vlogo v zgodovini Moldavije. Med vojnami in obleganji je vojska uspešno branila ozemlje države s te razgledne točke. Glavna znamenitost je trdnjava Soroca, ki je le ena v verigi utrdb iz 14. stoletja. Te je postavila princesa, da bi utrdila svoj položaj pred okupatorji. Zaradi močne romske skupnosti je Soroca tudi neuradna prestolnica Romov. Sprehodi se mimo vil romske elite, ki obdajajo ulice mestnega središča.

Največji naravni rezervat v Moldaviji: Padurea Domneasca (Kraljevi gozd)

V regiji Glodeni se nahaja največji naravni rezervat v Moldaviji, ustanovljen leta 1993. V njem najdeš najstarejša hrastova drevesa v državi, med katerimi naj najstarejši dosegal starost kar 450 let. Ljubitelji narave rezervat obiščejo zaradi številnih ptičjih vrst, med katerimi so najbolj prepoznavne čaplje, ki gnezdijo ob reki. Razišči tudi območje »Stoterih hribov«, valovito pokrajino s številnimi grički, za katere nihče ne ve, kako so nastali. Padurea Domneasca je odličen kraj za preživljanje dneva v prelepi naravi na potovanju po Moldaviji.

Najbolj priljubljen naravni rezervat v Moldaviji: Codru

Najbolj priljubljen in tudi najstarejši naravni rezervat v Moldaviji se nahaja v središču države. Poznan je po številnih veličastnih soteskah in dolinah, ki dajejo dom preko 1000 vrstam zaščitenih rastlin, 145 vrstam ptic, 43 vrstam sesalcev, 7 vrstam plazilcev in drugim oblikam življenja. Če se odločiš za obisk rezervata, si vzemi čas še za obisk tamkajšnjega naravoslovnega muzeja. Ne glede na to, ali se odločiš za voden ogled ali samostojen sprehod po rezervatu, boš v rezervatu začutil svobodo narave.

Park Taul in dvorec Pommer

Največjega parka v Moldaviji ne boš našel v njeni prestolnici, ampak v vasi Taul. V njem stoji dvorec Ivana Pommerja, ki je bil zgrajen na začetku 20. stoletja. Ta biser krajinske arhitekture je bil svoje čase močno cenjen in je še danes vreden ogleda. Park je sestavljen iz dveh delov. V zgornjem najdeš dvorec in ogromno potk, ki jih obdajajo čudovite cvetlične gredice. Spodnji del parka bolj spominja na gozd. V njem so posadili različne skupine dreves, med katerimi je vsaka značilna za svojo geografsko enoto. Med sprehodom po poteh v skupni dolžini 12,5 kilometra boš tako lahko spoznal 150 različnih vrst dreves in grmovnic, med katerimi so tudi mnogi eksotični primerki.

Inteligentni sistem EMUI 13 spodbuja povezovanje in sodelovanje

0

Skupaj z novim premijskim telefonom Huawei Mate 50 Pro je luč sveta ugledal inovativni operacijski sistem z novo generacijo funkcij, ki ustrezajo novi generaciji pametnih telefonov. Hitrejši in učinkovitejši EMUI 13 je ustvarjen z namenom izboljšati vse vidike uporabnikovega življenja in dela.

Z uporabo Huaweieve porazdeljene tehnologije, operacijski sistem EMUI 13 brezhibno izboljšuje uporabnikovo digitalno življenje, pri čemer ne omogoča samo komunikacije dveh naprav, temveč več njih poveže v eno »super« napravo. Prek izboljšav uporabniškega vmesnika prinaša izboljšano interakcijo, vključuje tehnologije za optimizacijo delovanja ter nove načine varnosti in varovanja zasebnosti v vseh scenarijih.

Prilagojeno udobje za vse

Prek operacijskega sistema EMUI 13 so uporabnikom predstavljeni novi načini interakcije z informacijami na domačem zaslonu. Z interaktivnimi in prilagodljivimi funkcijami pa je zagotovljena edinstvena prilagodljiva izkušnja uporabe.

Z novo funkcijo »Service Widget« (servisni pripomoček) si lahko na kratko ogledate informacije in storitve, ki jih zagotavlja izbrana aplikacija, ne da bi jo morali zato zagnati. S potegom prsta navzgor prek ikone ustvarite servisni pripomoček in ga pripnete na začetni zaslon. Ravno tako preprosto ga je skriti. Funkcija zagotavlja pregledovanje ter upravljanje z informacijami in storitvami na nov preprost in izredno učinkovit način.

Vendar se lahko v primeru, da je na zaslonu preveč storitvenih pripomočkov, soočite s težavo razvrščanja in preglednosti. Da bi jo presegel, EMUI 13 omogoča pameten in preprost način organizacije s pomočjo funkcije »Card Folder« (mapa s karticami). Po velikosti enake zložite skupaj in si nato ogledate enega za drugim. Na voljo pa so tudi pripomočki različnih velikosti za kombinacijo z bližnjicami do aplikacij, kot je na primer »svetilka«. Združene je nato s ciljem povečanja udobja in organiziranosti začetnega zaslona preprosteje prilagajati.

To še zdaleč ni vse. Izboljšana je funkcija »Smart Folders« (pametne mape). Poleg prejšnjih velikosti 1:2, 2:2 in 4:4, so na voljo še dodatne, med njimi tudi 2:4. V primeru spremembe velikosti mape bo funkcija ustrezno prilagodila število prikazanih aplikacij, kar ravno tako zagotavlja učinkovitejši začetni zaslon.

Izkoriščanje zmogljivosti povezanih naprav

Operacijski sistem EMUI 13 omogoča brezhibno sodelovanje več naprav in nove načine interakcij znotraj poosebljenega ekosistema. Funkcija »Super Device« (super naprava) po novem brezhibno poveže do 10 naprav. Postopek še nikdar ni bil tako preprost, kot je postal po zaslugi funkcije »Drag to Connect« (povleci za povezavo). V nadzorni plošči pametnega telefona Huawei Mate 50 Pro vidite naprave v bližini, ki jih z njim povežete tako, da ikono želene povlečete na njegovo ikono.

EMUI 13 dodatno izboljšuje tudi funkcijo Multi-Screen Collaboration (sodelovanje na več zaslonih) s podporo več oken, kar izboljšuje produktivnost in večopravilnost. V celoti lahko izkoristite večji zaslon tako, da med pisanjem e-poštnega sporočila ali beležke brskate po prejetih sporočilih ali seznamu beležk.

Razširjena povezljivost je vidna prek funkcije »SuperHub«, ki na pametnem telefonu Huawei Mate 50 Pro prinaša inovativne zmožnosti prenosa datotek. Z dolgim zadrževanjem prsta na besedilu, fotografiji, videoposnetku ali datoteki in prenosu v plavajoče okno funkcije SuperHub, izbrano vsebino začasno shranite v datoteko, prilepite v aplikacijo ali celo prenesete na drugo napravo.

S tem še nismo izčrpali uporabnih novih funkcij sodelovanja med napravami. Funkcija »Share Audio« omogoča sočasno povezavo dveh slušalk Huawei FreeBuds Pro 2 s pametnim telefonom Huawei Mate 50 Pro in deljenje zvočnega signala. Funkcija »Multi-Cam Mode« pa sproščanje ustvarjalnosti fotografiranja ali snemanja videov prek možnosti deljenja kamer.

Obsežen prostor za hranjenje podatkov

Kot zdravilo v primeru težave hitrega polnjenja razpoložljivega pomnilnika, EMUI 13 nudi funkcijo »SuperStorage«. Prvo tehnologijo stiskanja podatkov, ki sprošča prepotreben prostor za hranjenje podatkov in pomaga upravljati shranjene vsebine. Deluje tako, da zazna in prikaže podvojene datoteke, tudi večkrat shranjene iste fotografije, nakar jih z aplikacijo Huawei Optimiser po želji stisnete.

Poleg tega funkcija SuperStorage identificira aplikacije, ki jih dlje časa niste uporabili in ravno tako ponudi možnost stiskanja. Ukrep ne vpliva na uporabniško izkušnjo, temveč izboljša organizacijo pomnilnika in optimizira uporabo prostora, ki je na voljo za hranjenje podatkov.

Zagotavljanje varnosti n varovanje zasebnost

Za Huawei sta varnost in zasebnost visoko na seznamu prioritet. EMUI 13 bolje ščiti zasebnost in varnost s preglednejšim prikazom dovoljenj aplikacij, varnostnim statusom naprave in izboljšano zaščito podatkov.

Funkcija »Privacy Center« (središče za zasebnost) nudi splošno nadzorno ploščo za prikaz podatkov o vedenju nameščenih aplikacij. Sistem pa hkrati nenehno izvaja proaktivno varovanje zasebnosti preko prikaza uporabniku prilagojenih nasvetov. Če ugotovi, da neka aplikacija nerazumno uporablja dovoljenje, predlaga, da jih prekličete.

Medtem »Security Center« (varnostno središče) bdi nad delovanjem naprave in omogoča, da kadarkoli preverite njeno varnostno stanje. Sem spadajo funkcije, kot so zaklepanje aplikacij, sef za gesla, varna datoteka, iskanje naprave in drugo. Sposoben je aktivne identifikacije težav in iskanja primernih odzivov.

Nenazadnje operacijski sistem EMUI 13 nudi zasebnost fotografij, saj pred pošiljanjem iz datoteke izbriše občutljive osebne podatke. S tem je preprečeno, da bi nehote o sebi delili preveč.

Več informacij o operacijskem sistemu EMUI 13 najdete na povezavi https://consumer.huawei.com/si/emui-13/.

Znani nominiranci za najboljši literarni prvenec 38. Knjižnega sejma!

0

Žirija v sestavi Suzana Tratnik (predsednica), Nada Breznik in Borut Gombač je med knjigami, ki so prispele na razpis, izbrala 5 finalistov, ki se bodo potegovali za laskavi naziv Najboljši literarni prvenec 38. Slovenskega knjižnega sejma.

Kdo so finalistke in finalisti?

Ajda Bračič: LETEČI LJUDJE (LUD Literatura, 2022)

Zbirko kratkih zgodb Ajde Bračič odlikujejo tematska pestrost, slogovna inovativnost in jezikovno bogastvo. Vsaka od zgodb ima samosvojo specifiko, v vsaki čaka bralca kakšno presenečenje. Tenkočutno posega na zelo različna področja, v zgodbe vnaša elemente fikcije, ali pa jih zavija v skrivnost. Zato imajo nekatere med njimi značilnosti magičnega realizma. Z izjemnim psihološkim čutom predstavlja svoje literarne junake, njihov stvarni ali domišljijski svet, vsakdanje, banalne dogodke razgalja z vso iskrenostjo ali pa jim dodaja dramatičnost in potrebno napetost.

Knjiga Leteči ljudje.
Predvsem daljše zgodbe v tej zbirki imajo nastavke in karakteristike kratkega romana (vir: LUD Literatura).

Adriana Kuči: IME MI JE SARAJEVO (Litera, 2022)

Ime mesta je postalo sinonim vojne, obleganja in trpljenja. Toda roman ne govori le o vojni, v njem avtorica prepleta preteklost in sedanjost, mladost in zrelost glavne junakinje, nekoč ponosne Sarajevčanke, sedaj Mariborčanke, ki se tudi v zavetju mirnega malomeščanskega okolja in domnevno uspešnega zakona, spopada s poniževanjem in nasiljem. Brez patetike, skozi dialoge in časovne preskoke, je avtorica ustvarila dobro zgrajen, celovit roman o osebnem herojstvu ženske, ki se uspe postaviti na noge in osmisliti svoje življenje na pogorišču preteklosti in v okolju, ki od prišlekov zahteva nevidnost, ponižnost, uslužnost in večno hvaležnost.

Knjiga Ime mi je Sarajevo.
Knjiga Ime mi je Sarajevo (vir: Litera)

Pino Pograjc: TRGETANJE (Literarno društvo IA, 2022)

Pesniški prvenec Pina Pograjca s polnokrvnimi podobami, neizprosno ekspresivnim podajanjem avtorjeve življenjske zgodbe, trzajočim ritmom in drgetavo zvočnostjo do krvi zareže v kožo in meso. Čeprav se zlasti v prvi polovici knjige zdi, da gre za eno samo dih jemajočo pripovedno celoto, je vsaka pesem hkrati tudi svet zase. Slednje omogoča pesnikov izrazit občutek za sugestivnost in ekonomičnost besed. Tudi takrat, ko se zdi, da podobe in občutja kar same neustavljivo vrejo iz njegovih ust. Pri tem pesnik zelo premišljeno uporablja tudi zamolke. To niso zamolki, ki v poeziji pogosto razpirajo ali poudarjajo skrito metaforičnost ali metafizičnost verzov, ampak zamolki, ki na glas pripovedujejo tudi tam, kjer obup, groza ali strast kdaj dobesedno zamašijo grlo. Gre namreč za poezijo, ki ne prenese branja z varne razdalje. Ne beremo je – ampak podoživljamo globoko v telesu.

Veronika Razpotnik: KREKSPOT NA POŽARNIH ŠTENGAH (Hiša poezije, 2021)

Knjiga Krekspot na požarnih štengah.
Ta poezija ne čaka na mavrico, ampak neizprosno uperi prst tako v želodec kakor v hladno srce in um pasivne_ga državljana_ke. (vir: Hiša Poezije)

Žlahtna črna poetika črpa iz krekspota, poslednje urbane socialne luknje in tudi simbolnega pribežališča vseh odstranjenih iz družbe. Ti živijo v ubijalski, neizprosni dinamiki, tako rekoč na roller coasterju, ki ga poganjata predvsem njihova tesnoba in obup nad življenjem v tako imenovani zdravi družbi, kjer so odstranjenke_ci le njena negativna podoba. Bolečina, strast, nasilje, upor, revolucija in ljubezenski trki se v zbirki Veronike Razpotnik prepletajo kakor viharji, ki slednjič združeni pihajo 105 kilometrov besa na uro.

Selma Skenderović: ZAKAJ MOLČIŠ, HAVA? (JSKD, 2021)

Knjiga Zakaj molčiš, Hava.
Kljub temačnim, resigniranim tonom in trenutkom obupavanja Hava »ne molči«, ampak se netolerantni večini tako ali drugače ves čas upira. Če ne zaradi sebe — kot se nekajkrat izrazi — pa zaradi tistih, ki jih podobna usoda šele čaka (vir: JSKD)

Knjižni prvenec Selme Skenderović je zbirka petnajstih tankočutno in brezkompromisno izpisanih prvoosebnih zgodb. Na neki ravni jih lahko beremo tudi kot krajši roman, ki temo iskanja izgubljene identitete in njenega ponovnega vzpostavljanja v tujem, do junakinje nerazumevajočem in neprizanesljivem okolju osvetljuje s pomočjo različnih življenjskih situacij, vidikov in pozicij. Protagonistke in protagonisti posameznih zgodb — Havini sorodniki, znanci, sošolci ali pač ljudje z ulice — vsak na svoj način osvetljujejo osrednjo temo. Tematiko tujstva v lastni domovini pogosto razširjajo na pojav nestrpnosti do »drugačnosti« na sploh.

Rezultati bodo znani konec novembra

Ime nagrajenca ali nagrajenke bo znano na dan otvoritve 38. Slovenskega knjižnega sejma 21. novembra, nagrada pa bo podeljena v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma z neposrednim prenosom na valovih Radia Slovenija, Tretji program – program Ars.

Je sploh še komu ime Adolf?

0

Ime o posamezniku zares ne pove veliko. Poleg tega si ga sploh ne izbere sam. A vendar do določenih imen čutimo zadržke. Med njimi je zagotovo Adolf, moško ime danskega izvora, ki pomeni »plemeniti volk«. Z drugo svetovno vojno in Hitlerjevo diktaturo je nekdanje švedsko kraljevo ime dobilo močan temačen prizvok. Kot starš bi svojemu otroku verjetno raje nadel kakšno drugo ime. Pa je bil v letos vendarle rojen kak Adolf? In je sploh še komu danes tako ime?

V Sloveniji je kar nekaj imen Adolf

Verjetnost, da v Sloveniji srečaš Adolfa je precej večja od 0. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz 1. januarja 2022 se namreč kar 575 moških imenuje Adolf. Gre za 265. najpogostejše moško ime v Sloveniji, med vsemi imeni v Sloveniji pa se Adolf uvršča na 531. mesto po pogostosti. Največ Adolfov, 165, živi v podravski regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Kljub temu ime že nekaj časa ni aktualno med novopečenimi starši. Med leti 1961 in 1970 se je namreč rodilo še 52 dečkov z imenom Adolf, od takrat naprej pa je manj kot 5 dečkov na desetletje prejelo to ime, zato so natančne številke statistično zaupne.

Ime Adolf ni izumrlo niti po svetu

Če je ime prisotno v Sloveniji, je zagotovo tudi drugod po svetu. Statistika pravi, da gre za 4773. najpogostejše ime na svetu, ki si ga deli približno 219.176 prebivalcev. Največ Adolfov prebiva v Nemčiji, ime pa je najpogostejše v Avstriji. V Nemčiji, kjer živi 138.965 Adolfov je ime na 180. mestu po pogostosti, v Avstriji pa na 106. Zanimivo je, da je na tretjem mestu držav, kjer prebiva največ oseb z imenom Adolf, Uganda. Medtem ko je pogostost imena v Nemčiji v strmem padcu, saj ga starši danes ne izbirajo več, to ne velja za Ugando. Poleg tega 15.104 ljudi po svetu nosi priimek Adolf.

Najdena nova vrsta pterozavra, na katero so pozorni vsi

0

V bližini Angole je bila odkrita nova vrsta pterozavra, ki je navdušila paleontologe. Mednarodna ekipa, ki sta jo vodila paleontologa iz univerze SMU (Southern Methodist University), je naletela na izjemno odkritje. Zelo blizu najdišča marsikaterega morskega plazilca zgodovine, ki trenutno krasijo muzeje po svetu, so naleteli na novo vrsto pterozavra.

Nova vrsta pterozavra najdena, kjer najdejo morska bitja

»Novo odkritje bo izboljšalo naše razumevanje o ekološki vlogi bitij, ki so letala visoko nad valovi Bentiaba, na zahodni obali Afrike pred več kot 70 milijoni let,« je povedal Michael J. Polcyn, ki je del mednarodne ekipe raziskovalcev.

Že samo krila pterozavra dosegajo premer petih metrov, kar je bilo dovolj, da je bil na odkritje pozoren celoten svet paleontologije. Zaradi mesta najdbe, ki najpogosteje odkrije fosile morskih plazilcev, je najdba še bolj zanimiva. V podsaharski Afriki raziskovalci izjemno redko naletijo na fosile pterozavrov.

Območje v Angoli, ki velja za muzej na prostem
Območje v Angoli, ki velja za muzej na prostem Foto: on mdpi

Pterozaver po imenu Epapatelo otyikokolo je nova vrsta

Novo vrsto pterozavra so poimenovali Epapatelo otyikokolo. Najverjetneje je šlo za pterozavra, ki se je prehranjeval z ribami, podobno kot današnje morske ptice. »Svoj čas so preživeli v letu nad odprtim morjem in se z višin spuščali proti vodo, približno tako, kot to počnejo današnji pelikani,« je povedal paleontolog Louis L. Jacobs. »Epapatelo otyikokolo ni bil majhna žival, saj je bil premer njegovih kril skoraj pet metrov.«

Prav velikost najdenega pterozavra je tisto, na kar bodo v naslednjih letih še bolj pozorni. Zaradi najdbe nekaterih drugih ostankov je ekipa mnenja, da je bila vrsta pterozavra še večja, kot njihov Epapatelo. In od kod sploh ime nove vrste? Epapatelo prevedemo iz angolskega Nhaneca dialekta, kjer pomeni krilo. Beseda otyikokolo pa pomeni plazilec. Tako je v narečju domačinov to preprosto ime – krilati plazilec.

Veliko število primerkov, ki jih je ekipa našla v svojem »bivanju« v Angoli, je že razstavljenih po muzejih širom sveta. Mnogo izmed njih lahko vidimo v Smithsonianu pod razstavo »Sea Monsters Unearthed«. Vseeno pa razstava nima veliko povezave z najdeno vrsto pterozavra, saj so razstavljeni predvsem mozazavri, pleziozavri in želve.

Ocena filma: Kapa

0

Kapa je prvi slovenski božični film, režiral pa ga je Slobodan Maksimović. Po tem, ko bi moral svojo premiero doživeti že lani, je bil z zamikom to eden bolj pričakovanih filmov leta. In z razlogom, saj gre za prvi božični celovečerni film Slovenije, kar je čudovit trenutek.

Kapa je čaroben film, ki si zasluži vso pozornost

Erik je devetletni deček, ki živi v mladinskem domu, na njegove starše pa ga navezuje le kapa. V domu je izžreban, da božično noč preživi pri Lučkini družini, ki je zelo premožna. »Zgodba o dečku, ki nima nič in punčki, ki ima vse,« je neuradni slogan filma, ki odlično zajame bistvo celotnega zapleta, če temu lahko tako rečemo. Ko se znajdeta sama na ulic, se lahko njuna božična zgodba tudi začne.

Slobodan Maksimović je že s filmom Nika iz leta 2016 dokazal, da se lahko priljubi mladi slovenski publiki in starejšim gledalcem. Recept za film Kapa je napovedal mojstrovino, saj imajo božični filmi publiko praktično že na svoji strani. Prav otroci morajo biti tisti, ki nosijo glavne vloge v takih filmih. Lep dokaz za to sta Sam doma (Home Alone) in Čudež na 34. ulici (Miracle on 34th Street). Pred ogledom lahko točno razmišljamo o tem, da bi se Kapa lahko zlahka pridružila obema legendarnima filmoma, ki sta postala obvezen ogled vsakega decembra. Z velikim zadovoljstvom lahko napišem, da je Kapa prečudovit film, ki si zasluži mesto med najboljšimi.

Film Kapa sloni predvsem na otroških igralcih, kar pa lahko prišteje le v prid prisrčnosti
Film Kapa sloni predvsem na otroških igralcih, kar pa lahko prišteje le v prid prisrčnosti Foto: on kapa

Kapa je prečudovit film, ki bo našel svoje mesto v srcih gledalcev in se tam razkomotil. Ne le, da gre za enega najboljših slovenskih filmov temveč tudi najboljših film leta. In kako mu je to uspelo?

Gaj Črnič in Kaja Podreberšek sta fantastična

Marsikdo bi ob omembi, da glavni vlogi pripadata dvema otroka, (še vedno) zmajal z glavo. Tokrat devetletni Erik in sedemletna Lučka uspešno obvladujeta vse, kar jima zgodba ponudi. Film sloni na njunih ramenih, zato so vseeno pričakovanja visoka. Gaj Črnič in Kaja Podreberšek si zaslužita vse pohvale, saj film prav zaradi njiju uspe. Kjer film preseneti, je manjša količina dialoga, kar obema dovoljuje veliko svobode pri izražanju in mimiki. Ko se sprva ne obožujeta zaradi (otroških) predsodkov, je njuno kasnejše prijateljstvo dobesedno prigarano in pristno. Enako je z njunimi pogovori, razumevanju situacij drug drugega in v kateri sta se znašla. Ko dva otroška igralca popolnoma zasenčita Ajdo Smrekar, Klemna Slakonjo, Mojco Fatur in druge, potem je jasno, kako dobro sta se odrezala. No, seveda ne smem pozabiti na psičko Karmo.

Klemen Slakonja in Zala Đurić v filmu Kapa
Klemen Slakonja in Zala Đurić v filmu Kapa Foto: on kapa

Slobodan Maksimović je z ekipo ustvaril prelep film, ki izkoristi okrašeno in z okraski nasičeno Ljubljano. Odlična je tudi glasbena podlaga filma, ki je na trenutke zelo podobno glasbi Johna Williamsa v filmih Sam doma in Harry Potter – v čarobnosti in igrivosti seveda. Če slovenska filmska industrija v nečem blesti, so to mladinski in otroški filmi. Tu smo izjemni in Kapa je z razlogom pri vrhu, če ne celo povsem na vrhu tega seznama.

V filmu vidimo tudi marsikaj resnega, čemur temelje postavijo že prvi prizori v mladinskem domu. Tako film posveti nekaj prepotrebne luči na problematiko sirot in osamljenosti v decembrskem in nasploh prazničnem času. Prav Lučkino spoznavanje situacije v kateri je Erik s svojimi starši je srce parajoči in bo pri mnogih zadelo naravnost v srce. Ker pa bodo večinski gledalci filma prav otroci je to priložnost za starše, da začnejo pogovor o takih tematikah, obenem pa ne pretiravajo z učnimi nalogami.

Kapa je nepozabno doživetje, ki je že postalo stalnica vsakoletnega decembrskega ogleda. Kapa je pravo pravcato božično darilo. Upaš na najlepše darilo na svetu, ko pa ga odpreš pa te pričaka še lepše in še boljše presenečenje, ki se ga nisi nadejal. Kapa si zasluži vse pohvale, vsak bučen aplavz in solzice, ki bodo zdrsnile po licih. Prav čaroben je!

KAPA | kmalu v kinu

Ljubljano bodo spet preplavile knjige!

0

Prihaja že 38. Slovenski knjižni sejem, ki bo potekal med 22. in 27. novembrom. Založniki, knjigotržci ter knjigoljubci se bodo po dveh letih »koronske-online« izvedbe sejma, ponovno srečali v živo!

Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kamor spada

Letošnja edicija bo posebna zaradi več razlogov. Sejem se ponovno vrača na kraj zločina tj. Gospodarsko razstavišče, na prizorišče, kjer je leta 1972 začel svojo pot. Razlogov za selitev je več: lažje bodo zagotovili vsem razstavljavcem enake razstavne pogoje, omogočili bodo več razstavnih površin ter boljše poslovne razmere za razvoj sejma v prihodnje, sejem bodo tudi lažje izvedli v hibridni obliki, kar bo zagotovilo lažjo dostopnost do sejemskih vsebin vsem slovenskim ljubiteljem knjig.

Sejem bo tudi »zadnji trening« pred predstavitvijo slovenske knjižne produkcije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu, kje se bo Slovenija prihodnje leto predstavila kot država gostja.

Organizatorji na sejmu v živo pričakujejo več kot 30.000 obiskovalcev ter vsaj petkrat toliko na vseh spletnih platformah, kjer bo potekal e-sejem.

Slovenski knjižni sejem 2022
Slovenski knjižni sejem 2022 Foto: SKS on knjizni sejem

Start-up ideje WiBuBa bar, Stablezyme in WrapUp tortilje zasedle prvo mesto na letošnji Rektorjevi nagradi!

V tekmovanju za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2022 je Rektorjeve nagrade v skupni vrednosti 18.000 EUR prejelo devet inovativnih podjetniških projektov. V kategoriji študenti in alumni so nagrade prejeli WiBuBa bar, Vodotopni kanabinoidi in PsyAI. V kategoriji raziskovalci in zaposleni na Univerzi v Ljubljani so prva tri mesta zasedle ekipe Stablezyme, Kavitacija za čiščenje odpadnih voda in Mobilni robotski sistem za nadzor pridelka v rastlinjaku. Med idejami za reševanje izzivov družbe pa so komisijo najbolj prepričale WrapUp tortilje, OptiLife in Vez.

Na zaključnem dogodku festivala UNI.MINDS, ki povezuje akademsko sfero in gospodarstvo, je med drugim potekala tudi podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2022. Na svečanem dogodku so finalisti predstavili svoje inovativne projekte in se tako potegovali za prvo, drugo in tretje mesto v treh kategorijah – 1) študenti ter alumni, 2) raziskovalci in zaposleni na Univerzi v Ljubljani in 3) študenti z idejami, rešitvami in inovacijami za izzive družbe (HUD razpis – humanistika, umetnost in družba).

Na zaključnem dogodku so finalisti Rektorjeve nagrade v posamezni kategoriji prejeli za prvo mesto 3.000 evrov, za drugo mesto 2.000 evrov in tretje mesto 1.000 evrov nagrade.

V kategoriji študenti in alumni je prvo nagrado prejela ideja WiBuBa bar – sklop treh granola ploščic, ki vsebujejo posebej načrtovano mešanico živil, katerih namen je zagotoviti optimalen razvoj ploda in dojenčka skozi ustrezno prehrano matere in otroka. Drugo mesto je zasedla ideja Vodotopni kanabinoidi, katere avtorji so razvili pristop, ki povečuje vodotopnost praktično vsem kanabinoidom in s tem povečuje njihovo uporabnost. Tretjo nagrado pa je prejela ekipa z idejo PsyAI, ki želi uporabo umetne inteligence in velikega podatkovja razširiti na področje zdravljenja duševnih motenj.

V kategoriji raziskovalci in zaposleni Univerze v Ljubljani je prvo nagrado osvojila ekipa z idejo Stablezyme. Ta rešuje problem industrijske uporabe encimov, ki je omejena predvsem zaradi nestabilnosti teh molekul in njihove visoke cene, zato je zmožnost njihove daljše uporabe v pretočnih sistemih bistveno za povečano implementacijo ter okolju prijaznih katalizatorjev Drugo nagrado je prejela ideja Kavitacija za čiščenje odpadnih voda, ki želi z razvojem nove tehnologije procesiranja, kot je hidrodinamska kavitacija,  narediti prvi korak k trajnostni obdelavi odpadne vode. Tretjo nagrado pa je prejela ideja Mobilni robotski sistem z računalniškim vidom za nadzor in manipulacijo rastlin in plodov v rastlinjaku. Avtorji ideje želijo z modularno robotsko platformo reševati različne izzive, s katerimi se lastniki rastlinjakov soočajo, kot je na primer zgodnje ugotavljanje bolezni in škodljivcev na rastlinah.

V kategoriji študenti z idejami, rešitvami in inovacijami za izzive družbe razpis so prvo nagrado prejeli študenti s produktom WrapUp tortilje, ki prispevajo k reševanju problema odpadkov oz. stranskih produktov v živilski industriji, ljudem pa ponujajo zdravo, okusno in hranilno bogato prehransko rešitev. Drugo nagrado je prijela ideja OptiLife, katere cilje je ponuditi podjetjem rešitve, ki bodo dobrobit zaposlenih dvignile na še višjo raven – delovna okolja znotraj raznolikih podjetij obogatiti s psihološkim znanjem in tako življenja delavcev narediti psihološko prijaznejša. Tretjo nagrado pa je prejela ideja Vez, rešitev, ki naslavlja problematike s področja duševnega zdravja. Gre za hibridno storitev med svetovanjem in digitalno platformo, ki bo povezovala vse najustreznejše ponudnike in iskalce pomoči v Sloveniji.

Dobra ideja je le začetek …

Vstop na trg oz. komercializacija je največji izziv vseh inovacij. Kot pravi mag. Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja: »Šele trg ti res pokaže koliko je vredna tvoja ideja. Rektorjeva nagrada je ravno zato odlična priložnost za začeti, ker te nauči teorije, nato te pa postavi pred svet.«

Med predstavitvijo posameznih idej so udeležence dogodka nagovorili tudi motivacijski govorci, ki so z deljenjem svojih akademskih in podjetniških izkušenj želeli motivirati in spodbuditi tekmovalce Rektorjeve nagrade pri nadaljnjem razvoju njihovih idej. Svojo uspešno zgodbo je delil Primož Erjavec iz podjetja DeltaHub, ki je leta 2019 prejel 3. mesto Rektorjeve nagrade. »Ne glede na uvrstitev na tekmovanju je potrebno vztrajati pri svoji ideji, če trg kaže potrebo po rešitvi,« je povedal Primož. S svojo idejo so se takrat tudi vključili v program Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, kjer so z ekipo nadalje razvijali svoj produkt, odprli podjetje in do sedaj dosegli že preko milijon letnega prometa.  Prav tako sta svojo poslovno zgodbo delili: dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in redna profesorica biotehnologije Univerzi v Ljubljani, v Novi Gorici in na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan ter vodja mnogih nacionalnih in mednarodnih projektov, soustanoviteljica visokotehnološkega podjetja Biosistemika ter mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, ki je soustvarila vrsto netehnoloških inovacij (Podjetniki v podjetju, metodologijo Zlate niti, izbor Gazela).

Vpliv znanosti na širšo družbo…

Tudi letos se je podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani v okviru UNI.MINDS festivala. Gre za največji slovenski spletni festival za grajenje inovacijske skupnosti in dolgoročnih partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom. Festival je letos potekal pod okriljem »Meseca znanosti«, ki ga podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in je namenjen najbolj radovednim, inovativnim in v prihodnost usmerjenim podjetjem, raziskovalcem, študentom in odločevalcem. Glavni organizatorji festivala so Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani, Služba za prenos znanja in tehnologij Univerze v Mariboru in Center za razvoj in prenos znanja Univerze na Primorskem. Soorganizatorja dogodka sta SPIRIT in Ljubljanski univerzitetni inkubator. Letos pa sodelujejo tudi EIT Hubi Slovenija – EIT Health, EIT Food, EIT Manufacturing, EIT Raw Materials in EIT Urban Mobility. Glavni partner dogodka je farmacevtska družba Lek.

O nagradi

Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerza v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki že 12 let poteka v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem in je odlična spodbuda za študente in zaposlene Univerze v Ljubljani, da s svojimi inovacijami vstopijo na trg in idejo komercializirajo. Že tretje leto zapored je tekmovanje razdeljeno v dve kategoriji: 1. kategorijo študentk in študentov, alumen in alumnov in 2. kategorijo raziskovalk in raziskovalcev, redno zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Letos kot novost je bila dodana kategorija družbenih inovacij. Pod okrilje Rektorjeve nagrade se namreč seli lani pilotno izveden HUD razpis. V okviru te kategorije lahko sodelujejo študentke in študenti 1. in 2. stopnje, z idejami, rešitvami in inovacijami za izzive družbe.

Opis vseh nagrajenih idej najdete na https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2022110315595210/.

Ne zamudite! Samo še nekaj dni za prijavo na fotografski natečaj Next-Image 2022

0

Želite predstaviti fotografije, ki ste jih posneli s svojim pametnim telefonom, se potegovati za izjemne nagrade in doseči prepoznavnost za svoje delo? Če je tako, potem se nikar ne pozabite prijaviti na priljubljen fotografski natečaj Huawei Next-Image 2022. Ta letos poteka pod sloganom »navdihni svet«, rok za prijavo pa se izteče 15. novembra.

Huaweiev fotografski natečaj Next-Image služi kot platforma za pogovore o mobilni fotografiji, izkušnjah fotografiranja s kamerami pametnih telefonov in novih oblikah izražanja. Letos poteka pod sloganom »navdihni svet«, ki spodbuja uporabnike pametnih telefonov Huawei po vsem svet, da predložijo preprečljive slikovne in video mojstrovine, polne mladosti, topline, energije in optimizma, ki najbolje ujamejo lepoto vsakdana.

Natečaj za uporabnike po vsem svetu

Od leta 2017, ko je bil natečaj Huawei Next-Image 2022 organiziran prvič, so udeleženci iz več kot 170 držav prijavili že več kot 3,62 milijona del. V primerjavi z lanskim natečajem je novih pet kategorij, med katerimi sta dve s fotografskega (Umetnost in moda, Šport) in tri z video področja (Akcija in Pripovedovanje zgodb – dolgi ali kratki film). Poleg običajnih nagrad bo nagrajencem omogočeno tudi sodelovanje s partnerskimi mediji in prejemanje vabil na dogodke, na katerih bodo nadgradili svoje fotografske izkušnje.

Prijavljena dela bo ocenjevala žirija petih profesionalnih sodnikov. Nekdanja direktorica uredništva ELLE China Nicole Xue, italijanski fotograf in umetnik Federico Ciamei, romunska fotografinja Mihaela Noroc, podpredsednica kitajske univerze za komunikacije v Nanjingu in Združenja fotografov Kitajske Chen Xiaobo in podpredsednik oddelka za potrošniško strategijo trženja pri Huawei, Li Changzhu. Skupaj sestavljajo ekipo fotografskih strokovnjakov z različnimi ozadji in izkušnjami, ki bodo pregledali, razpravljali in izbrali končne zmagovalce.

Huawei Next-Image 2022 sestoji iz naslednjih 8 kategorij:

UMETNOST & MODA – Umetnost in moda sta ultimativna oblika samoizražanja. Ujemite trenutek, ki vas navdihuje.

NA PROSTEM – Odprite vhodna vrata in se ozrite naokoli, navdih lahko najdete povsod. Ujemite, kaj za vas pomeni biti na prostem.

PORTRET – Portret lahko govori tisoč besed. Ujemite resnico svojega portretiranca.

ŠPORT – Šport združuje akcijo s čustvi. Ujemite športni trenutek, ki vas navdušuje.

ŽIVLJENJE – Navdušujoč, presenetljiv ali čustven trenutek iz vsakdanjega življenja. Ujemite košček življenja iz sveta okoli sebe.

FOTO ZGODBA – Serija 3 do 9 fotografij, ki pripovedujejo zgodbo ali predstavijo trenutek skozi različne perspektive. Ujemite potovanje svojega objekta ali portretiranca.

AKCIJA – Ko ste v središču dogajanja, lahko vaše srce bije hitreje. Zajemite trenutek akcije, ki vas je premaknil.

PRIPOVEDOVANJE ZGODB – Vsaka zgodba ima značaj, ki ga bodo ljudje vzljubili, sovražili, podprli ali pa jih bo prevzel strah. Povejte zgodbo in navdihnite svet. Kratek film: 5 minut ali manj. Dolg film: 5 – 30 minut.

Bogat nagradni sklad

S sodelovanjem na fotografskem natečaju bodo imeli udeleženci možnost osvojiti odlične nagrade.

  • Dobitniki glavne nagrade prejmejo Next-Image sklad za ustvarjanje v vrednosti 10.000 USD in elektronsko potrdilo o nagradi.
  • Zmagovalci kategorij prejmejo Next-Image sklad za ustvarjanje 1.500 USD in elektronsko potrdilo o nagradi.
  • Podprvaki prejmejo pametni telefon Huawei P50 Pro in elektronsko potrdilo o nagradi.

Ne pozabite, da je zadnji rok za oddajo 15. november 2022 do 23:59 po pekinškem standardnem času (GMT +8) oz. 17:59 po slovenskem času. Več informacij o natečaju Huawei Next-Image 2022 in možnostih sodelovanja najdete na uradni strani: https://consumer.huawei.com/si/community/next-image/