Nepovratna denarna pomoč za študente v stiski Fundacije Študentski tolar

Žiga Kastelic
-
0
Nepovratna denarna pomoč za študente v stiski Fundacije Študentski tolar

Fundacija Študentski tolar je objavil nov poziv za dodelitev nepovratne denarne pomoči prosilcem, ki izpolnjujejo merila tega poziva. Predmet poziva je dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v socialni stiski, in sicer v višini 200 ali 300 €. Preveri pogoje in vse ostale informacije o razpisu za dodelitev nepovratne denarne pomoči.

Dodelitev nepovratne denarne pomoči

Namen poziva Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, ki je nastal kot del sodelovanja z Zvezo ŠKIS pri izvedbi Škisove tržnice v letu 2022, je reševanje trenutne socialne stiske študentov. Cilj poziva je dodelitev nepovratne denarne pomoči prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje in merila iz tega poziva in so na njem izbrani ter s tem prispevati k zmanjšanju izgube dohodka študentov v stiski.

Predmet poziva je dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v socialni stiski, in sicer v višini 200 ali 300 €.

Rok za predložitev vlog je do vključno 30. 6. 2022 (velja poštni žig) oz. najkasneje do porabe sredstev po tem pozivu.

Vse informacije o pogojih za prijavo na razpis, obveznih prilogah in izbirnem postopku, najdeš na spletni strani Študentskega tolarja.

Dodelitev denarne pomoči za študente v stiski
Dodelitev denarne pomoči za študente v stiski Foto: angelolucas iz Pixabay

Splošni pogoji razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev

Denarna pomoč se lahko dodeli samo osebam, ki niso v rednem delovnem razmerju in izpolnjujejo enega od spodnjih pogojev, in sicer da imajo v študijskem letu 2021/22:

• status študenta na višjih strokovnih šolah, ki so vpisane v Centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja (CEUVIZ), ali visokošolskih zavodih, ki so vpisani v Evidenčni in analitskim informacijskim sistemom visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ), v Republiki Sloveniji;

• status študenta na javno priznanem višješolskem ali visokošolskem zavodu v tujini in so hkrati državljani Republike Slovenije.

Denarna pomoč se lahko dodeli študentom iz prejšnjega odstavka s tujim državljanstvom z urejenim začasnim ali stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, vendar le v primeru, da poleg zgornjega pogoja hkrati izpolnjujejo še vse naslednje, ki jih morajo obenem izpolnjevati tudi državljani Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka:

• prosilec ima odprt bančni račun pri izbrani banki (ne glede na državo) najmanj šest polnih mesecev, preden se na ta poziv prijavi;

• prosilec ima davčno število v Republiki Sloveniji;

• prosilec NI vpisan na visokošolski ali višješolski zavod iz prejšnjega odstavka kot študent na izmenjavi oziroma študent na praksi (npr. programi Erasmus+, Ceepus …)

Ne glede na prejšnja odstavka se pomoč ne more dodeliti osebi, ki je:

• v zadnjih 12 mesecih že prejela 2 denarni pomoči Fundacije Študentski tolar, ne glede na njuni obliki, višini oz. poziva, na podlagi katerih sta bili denarni pomoči dodeljeni;

• že prejela 5 denarnih pomoči Fundacije Študentski tolar, ne glede na njihovo obliko, višino oz. na poziv, na podlagi katerega so bile te dodeljene.

Najden rimljanski penis v Veliki Britaniji je državni zaklad

Tilen Kemperle
-
0
Najden rimljanski penis v Veliki Britaniji je državni zaklad

Rimski obesek v obliki penisa, natančneje falični amulet, ki so ga pred 18 meseci našli v Angliji, je bil razglašen za nacionalno bogastvo. Kot prvo tovrstno najdbo ga je 31. decembra 2020 med iskanjem na kmetiji v Highamu blizu Gravesenda in Strooda v Kentu odkrila detektorka kovin Wendy Thompson. Domneva se, da izvira iz obdobja med letoma 43 in 410 našega štetja, ko so Britanijo zasedli Rimljani.

Prva tovrstna najdba v Veliki Britaniji

»Redkost obeska je v tem, da gre za srebrni primerek obeska za penis,« je pojasnila Thompsonova. »V preteklosti sem našla še druge bronaste, vendar niso niti približno tako pomembni.« 73-letnica je opravljala svoje delo in z detektorjem kovin skrbno prečesala polje od konca do konca, ko je našla obesek 20 centimetrov pod zemljo.

»Zadnja oseba, ki ga je imela v rokah, je bila iz tistega obdobja,« je navdušeno dejala Thompsonova. »Dolgo, predolgo je ležal v zemlji in čakal, da pridem jaz in ga najdem.« Takoj ga je datirala na 2000 let, kar je pozneje potrdilo tudi koronarno poročilo iz Britanskega muzeja, čeprav je natančen datum težko določiti.

obesek, penis
Fotografija je simbolna. Foto: David Perez on Wikimedia Commons

Obesek penisa meri tri centrimetre in tehta skoraj deset gramov, po besedah koronerja Rogerja Hatcha pa je opremljen s podrobno opisano »predkožico, gredjo in brki«, čeprav mu očitno manjkajo moda. V istem poročilu ga je opredelil kot »nacionalni zaklad«. Po podatkih Britanskega muzeja se predmet v Angliji, Walesu in na Severnem Irskem lahko opredeli kot zaklad, če gre za kovinski predmet, ki ni kovanec, katerega teža je vsaj 10 odstotkov plemenite kovine in je ob najdbi star vsaj 300 let.

Hatch je še dodal, da je rimsko cesarstvo znano po »velikem korpusu faličnih podob«. Samo v rimski Britaniji je bilo zabeleženih 451 faličnih predmetov. Strokovnjaki iz Britanskega muzeja so najdbo opisali kot artefakt z obrnjenim trikotnim zgornjim delom z »rebrastim okrasom, domnevno sramnimi dlakami, ki se zoži v koničasto gred in se konča z dvignjenim trakom presredka«.

Grško-rimska obsedenost s falusom

V grško-rimski kulturi je imel falos ali penis moško regenerativno moč, ki je omogočala plodnost in prevlado. V imperiju je bila spolnost pojmovana kot neenakopravna izmenjava, ki jo je vodil moški. Ta je obvladoval manjvredne ljudi v tistem času, kot so ženske, otroci in sužnji. Falični simbol je bil tako pogost, da je bil povezan s čaščenjem moških bogov, kot sta bila Dioniz in Hefajst. Bil je tudi talisman za srečo, ki je odganjal zlo, viden na mozaikih in ploščicah po vsem cesarstvu.

Phallus symbol in Pompeii, Naples, Italy. Street sighn in ancient Roman city ruins
Foto: Vlada_Z iz iStock

V starodavni rimski religiji in magiji je bil fascinus utelešenje božanskega falosa. Otroci so obeske nosili okoli vratu, da bi se izognili boleznim. Včasih so jih uporabljali tudi za označevanje družbenega položaja uporabnika.

Ko so rimski generali vstopali v bitko, je bil penis simbol, s katerim so naznanili velik in močan vstop. »Pod zmagovalnim vozom zmagovitega generala je pritrjena podoba tega božanstva, ki ga kot kakšen spremljevalni zdravnik varuje pred posledicami zavisti,« je rekel rimski filozof Plinij starejši o mitskih falusih, ki so predstavljali prevlado.

»Verjetno je, da je na tem obesku upodobljen ohlapen makrofalus in ne pokončen, kar lahko pomeni, da ne predstavlja zmožnosti, da se usmeri in premaga zlo oko, temveč pomanjkanje nadzora in skoraj barbarsko spolnost,« je navedeno v poročilu Britanskega muzeja, ki potrjuje to falocentrično rimsko obsedenost.

Kitajcem uspelo popolno klonirati prašiča

Tilen Kemperle
-
0
Kitajcem uspelo popolno klonirati prašiča

Kloniranje je že več leta eden izmed glavnih ciljev znanstvenikov po svetu. Vsako leto znova čakamo, komu bo uspelo. Je zdaj uspelo Kitajcem klonirati prašiča? Raziskovalci na Kitajskem so razvili postopek za popolno kloniranje prašičev z uporabo robotov, kar bi lahko pomagalo največji svetovni potrošnici svinjine zmanjšati odvisnost od uvoza plemenskih prašičev.

Sedem kloniranih pujsov je uspeh kitajske univerze

Marca je nadomestna mati na fakulteti za umetno inteligenco univerze Nankai v Tianjinu skotila sedem kloniranih pujskov. »Vsak korak v postopku kloniranja je bil avtomatiziran in v njem ni sodeloval človek,« je povedal Liu Yaowei, član ekipe, ki je razvila sistem. Dodal je, da se je z uporabo robotov povečala tudi uspešnost postopka kloniranja, saj je manjša verjetnost, da bi med izvajanjem zapletenega postopka kloniranja poškodovali celice, kar je po mnenju znanstvenikov oviralo širšo uporabo te tehnike.

Če se bo ta avtomatizirani sistem obnesel, bi ga lahko razvili v komplet za kloniranje, ki bi ga lahko kupilo vsako podjetje ali raziskovalna ustanova, s čimer bi se znanstveniki znebili zamudnega ročnega kloniranja, je dejal Pan Dengke, nekdanji raziskovalec Kitajske akademije za kmetijske znanosti, ki je leta 2005 pomagal ustvariti prvega kloniranega prašiča na Kitajskem.

Dengke, ustanovitelj podjetja Clonorgan Biotechnology v Chengduju, je povedal, da je včasih vsak dan ročno ustvaril več kot 1000 klonov, kar je bil tako zamuden in zapleten postopek, da je zaradi tega imel bolečine v hrbtu.

piglets, animal, habitat
»Vsak korak v postopku kloniranja je bil avtomatiziran in v njem ni sodeloval človek.« Foto: MabelAmber iz Pixabay

Kako je potekalo kloniranje prašiča?

Najpogostejša tehnika za kloniranje zarodka v laboratoriju se imenuje prenos jedra somatske celice, kar je naporen in dolgotrajen postopek, ki se izvaja pod mikroskopom. Potrebujeta se jajčna celica ali oocit in telesna celica, znana tudi kot somatska celica. Slednja se vzame živali, ki jo je treba klonirati. Raziskovalci odstranijo jedro iz jajčne celice, ki lahko izvira iz druge živali, in ga nadomestijo z jedrom iz telesne celice.

Leta 2017 je skupina z univerze Nankai proizvedla prve klonirane pujske na svetu z uporabo robotov, čeprav je Yaowei dejal, da morajo nekatere dele postopka – vključno z odstranitvijo jedra jajčne celice  – še vedno opraviti ljudje. Od takrat je skupina izboljšala svoje nadzorne algoritme in zdaj lahko to počne samodejno.

V reviji Engineering bo kmalu objavljen recenzirani članek, v katerem bodo predstavljene tehnične podrobnosti, je dejal Yaowei. Po njegovih besedah je v zadnjih petih letih ekipi uspelo izboljšati tudi uspešnost razvoja kloniranih zarodkov z 21 odstotkov na 27,5 odstotka v primerjavi z deset odstotno uspešnostjo pri ročnih postopkih.

pig, snout, nose
Najpogostejša tehnika za kloniranje zarodka v laboratoriju se imenuje prenos jedra somatske celice, kar je naporen in dolgotrajen postopek. Foto: Pexels iz Pixabay

S tem bi Kitajska lahko postala samozadostna

»Naš sistem, ki ga poganja umetna inteligenca, lahko izračuna napetost v celici in usmeri robota, da uporabi minimalno silo za dokončanje postopka kloniranja, kar zmanjša poškodbe celic, ki jih povzročajo človeške roke,« je povedal Yaowei. Sam upa, da bo zaradi napredka na Kitajskem, ki je največja porabnica svinjine na svetu, na voljo več visokokakovostnih prašičev in da bo država morda celo postala samozadostna. Boji se, da jo bodo ogrozile omejitve uvoza iz ZDA in drugih zahodnih držav.

Dengke je dejal, da bi se lahko tehnika robotskega kloniranja – kot tudi širša znanost o mikromanipulaciji celic – široko uporabljala v živinoreji, vključno z asistirano reprodukcijo in selektivno vzrejo. Rekel je, da se veseli komercializacije robotskega kloniranja, »ki bo nedvomno močno vplivala na industrijo in življenje širše javnosti«.

piglet, mammal, species
Tehnika robotskega kloniranja bi se lahko široko uporabljala v živinoreji. Foto: RoyBuri iz Pixabay

LMŠ skoraj soglasno za pripojitev k drugi stranki

Žiga Kastelic
-
0
LMŠ skoraj soglasno za pripojitev k drugi stranki

Stranka LMŠ ne bo več obstajala, vsaj ne tako kot do danes. Včeraj je o tem razpravljal Svet stranke LMŠ, ki je tudi glasovala o pripojitvi stranke LMŠ k stranku Gibanje Svoboda. Da se bo LMŠ pripojila stranki Roberta Goloba je potrdila velika večina članic in članov stranke Lista Marjana Šarca. Spomnimo, da je po volitvah Izvršni odbor stranke že dal pobudo za pripojitev stranke, kar se je zdaj tudi uresničilo.

LMŠ se bo pripojila h Gibanju Svoboda

S 97% ZA so članice in člani stranke LMŠ sprejeli sklep za pripojitev stranke h Gibanju Svoboda. Manj kot dva meseca po neuspešnih volitvah za stranko LMŠ, se je zgodil pomemben trenutek v podobi stranke. Postali bodo del stranke Gibanje Svoboda, ki je tudi zmagala na volitvah in prejela najvišje število mandatov. Nekaj dni nazaj je tudi pričela z vladanjem v koaliciji, ki jo sestavljata še stranki Socialni Demokrati in Levica. Obe omenjeni sta bili del KUL-a, ki je bil glava opozicije med vlado Janeza Janše.

»LMŠ je brez dvoma plačala visoko ceno enotnosti opozicije in doseganja višjega cilja. A vedno smo bili odgovorna stranka, ki smo interese države postavljali pred lastne. Res je, da smo se v KUL-u izgubili, izgubili smo del lastne identitete. Tega smo se zavedali ves čas, vendar je bil zgodovinski trenutek takšen, da je terjal enotnost opozicije. Če te enotnosti ne bi bilo, bi dosedanji vladajoči naredili še bistveno več škode, kot so jo,« je o višji ceni, ki jo je plačala stranka LMŠ, povedal Marjan Šarec po volitvah.

LMŠ zaključuje svojo zgodbo v taki obliki, kot smo je bili vajeni
LMŠ zaključuje svojo zgodbo v taki obliki, kot smo je bili vajeni Foto: on strankalms

Neuspeh LMŠ na volitvah 24. aprila

LMŠ je na volitvah 24. aprila prejela 3,72 % glasov in se tako ni uvrstila v parlament. Zanjo je glasovalo točno 44.401 volilcev, kar je velik padec, ko to primerjamo s preteklimi volitvami. Leta 2018 je LMŠ oprejela 12,66 % glasov. Takrat je to pomenilo 111.299 volilnih glasov.

3 % mladih pričakuje plačo višjo od 2.000 €

Žiga Kastelic
-
0
3 % mladih pričakuje plačo višjo od 2.000 €

Anketa Mladi in trg dela predstavlja odzive in želje mladih na vprašanja o študentskem delu in zaposlitvi. Vprašanja so zavzemala oba segmenta, analiza pa je bila predstavljena tudi na konferenci o skrajšanem delovniku s koncem maja. Vzorec je predstavljalo 1.012 dijakov in študentov. Odgovarjali so na vprašanja o študentskem delu ter o tem, kje se vidijo po končanem šolanju.

Zanimanje za strokovna dela in tista v povezavi s študijem

Strokovna vodja e-Študentskega Servisa Vesna Miloševič Zupančič je na predavanju poudarila, da se mladi vedno bolj zanimajo za strokovna dela in dela, povezana s šolo oz. smerjo študija. V tej luči iščejo dela, ki jim prinašajo pomembne kompetence in pozneje vodijo do redne zaposlitve in so pomembne za njihov karierni razvoj.

Značilnosti mladih na trgu dela

Na vprašanje, kako bi študentsko delo najraje opravljal, je 29 % odgovorilo v prostorih delodajalca. Na daljavo bi delalo 23 %, na terenu pa 4 %. Hibridno delo, ki bi bila kombinacija naštetega, bi bila želja za 43 % anketirancev.

Zakaj je študentsko delo pomembno?

Daleč najbolj pomembna razloga sta bila za mlade pridobivanje delovnih izkušenj med šolanjem in dejstvo, da si lahko privoščijo nekaj več. Oba odgovora je izbralo 82 % anketirancev.

Sledili so samostojnost in neodvisnost (69 %), prilagajanje dela šolskim obveznostim (66 %), hiter in zagotovljen zaslužek (63 %). preizkušanje del in delodajalcev (62 %), učenje grajanja odnosov in komunikacije (59 %). V petdeset odstotkov so se uvrstili še spoznavanje samega sebe in različnih delovnih mest (57 %), štetje pokojninske dobe in plačani prispevki za pokojnino (52 %) ter finančna varnost in pomoč družini (51 %). Blizu je bil sicer razlog spoznavanja delodajalca, pri katerem bi se kasneje zaposlili (49 %). Najmanj anketirancev pa je izbralo, da se s študentskim delom naučijo delati z denarjem (43 %) in širijo poslovno ali socialno mrežo (42 %).

Študentsko delo je pri mladih najbolj pomembno za nabiranje izkušenj
Študentsko delo je pri mladih najbolj pomembno za nabiranje izkušenj Foto: StockSnap iz Pixabay

Študentsko delo pomaga pri finančni situaciji

Na vprašanje, ali bi si brez študentskega dela težje finančno privoščili študij oziroma izobraževanje, so anketiranci odgovorili sledeče:

  • Popolnoma drži – 23 %
  • Drži – 17 %
  • Delno drži, delno ne drži – 21 %
  • Ne drži – 26 %
  • Sploh ne drži – 12 %

Pričakovanja in želje mladih glede prve zaposlitve

Mlade so povprašali tudi o prvi zaposlitvi in njihovih pričakovanjih o tem. Kakšno NETO plačo realno pričakujejo ob prvi zaposlitvi? Vprašanje je imelo oklepaj, kjer je bil razložen pomen besede neto – osnovna plača brez prevoza, malice in dodatkov. Najmanj anketirancev je odgovorilo, da pričakuje več kot 2.000 € (3 %), blizu pa je bilo tudi do 2.000 € (6 %). 12 % mladih anketirancev je odgovorilo, da pričakuje minimalno plačo, kar je do 757,56 €. Do 1.000 € plače jih pričakuje največje število (41 %), zelo blizu je tudi tista skupina, ki pričakuje do 1,500 € plače (38 %).

Na vprašanje o tem, kako si predstavljajo svoje delo, ko se redno zaposlijo oziroma končajo s šolo ali študijem, je največ anketirancev odgovorilo z: v prostorih delodajalca (48 %). Hibridno delo si predstavlja 41 % anketirancev, nato pa izbira strmo pade. Po 5 % sta si prislužila odgovora dela na daljavo oziroma dela na terenu. Kot drugo pa je odgovor navedel en odstotek.

Spremembe pri študentskem delu so povzročile tudi spremembe v željah mladih
Spremembe pri študentskem delu so povzročile tudi spremembe v željah mladih Foto: SnapwireSnaps iz Pixabay

Mladi o načinu zaposlitve in delovniku

Kakšen delovnik si želiš imeti, ko se redno zaposliš oziroma končaš šolo ali študij? Na to vprašanje je največ anketirancev (48 %) odgovorilo, da pričakuje klasični delovnik. To je 5 dni na teden in 8 ur na dan. Kar 27 % jih je odgovorilo, da pričakuje skrajšani delovnik v različnih kombinacijah (4 dni na teden – 8 ur na dan, 5 dni na teden – 6 ur na dan). Trije odstotki so odgovorili, da pričakujejo nekaj drugega, 14 % pa o tem še ne razmišlja.

Pogodbe za nedoločen čas si želi 59 % anketirancev. Kakšne zaposlitve si želiš po končanem šolanju? To je bilo vprašanje, ki je sprožilo ta odgovor. Drugi najpogostejši je bil odgovor o svojem podjetju, ki ga je izbralo 15 %. 12 % mladih o tem še ne razmišlja. Pogodbe za določen čas si želi 6 %. biti freelancer pa bi želelo postati 5 % mladih. Po 1 odstotek sta prejela še odgovora drugo in avtorska, podjemna pogodba in osebno dopolnilno delo.

30 odstotkov si želi imeti svoje podjetje, kar je bil največji delež odgovor na vprašanje Najbolj si želim delati… 24 % o tem še ne razmišlja, 21 % želi delati v gospodarstvu, 17 % želi delati v javni/državni upravi, 9 % pa v nevladnih organizacijah.

Raziskava o mladih in trgu dela je prinesla kopico zanimivih rezultatov
Raziskava o mladih in trgu dela je prinesla kopico zanimivih rezultatov Fotografija je simbolna.
Foto: tookapic iz Pixabay

Pomembni dejavniki pri izbiri zaposlitve

Kaj se ti zdi pomembno na delovnem mestu, ko se boš zaposlil? Z možnostjo večih odgovorov, je največ anketirancev izbralo varnost zaposlitve, kar je izbralo 81 % vseh vprašanih. Možnost napredovanja je izbralo 80 %, dobri odnosi pa so pomembni 78 % anketirancem. Z izjemo odgovorov drugo in o tem ne razmišljam, je najmanj (24 %) anketirancev izbralo delo za uglednega delodajalca. Meje tridesetih odstotkov ni prebila pomembnost fleksibilnega delovnega časa, ki ga je izbralo 28 % mladih.

Pomembnost na delovnem mestu za mlade
Pomembnost na delovnem mestu za mlade Foto: on mladi in trg dela

Iluzija črne luknje bo prevarala tudi tebe

Tjaša Sušnik
-
0
Iluzija črne luknje bo prevarala tudi tebe

Nova optična iluzija večino ljudi prepriča, da se temno območje »črne luknje« na sredini nepremične slike hitro povečuje, kot bi se ji opazovalec približeval. Znanstveniki predvidevajo, da slika možgane zares prevara v prepričanje, da se opazovalec približuje temnemu prostoru, na primer jami ali tunelu. Optična iluzija vsebuje veliko črno elipso, ki jo obdaja temen sij. Na belem ozadju so poleg tega še manjše črne elipse.

Navidezno širjenje elipse je pretentalo že mnoge

V novi raziskavi je 86 odstotkov izmed 50 sodelujočih poročalo o navideznem širjenju elipse prvih nekaj sekund opazovanja iluzije. Ta iluzija izkorišča naravno reakcijo možganov, ki predvidevajo, kdaj se bo količina svetlobe spremenila. Ko možgani zaznajo potencialno spremembo jakosti svetlobe (na primer pri hoji v jamo), lahko sprožijo krčenje oziroma širjenje zenic.

S tem te običajno že predhodno pripravijo na prihajajočo spremembo. Pri iluziji temen predel na sredini slike spominja na vhod v jamo ali tunel, okoliški vzorec pa opazovalcu daje vtis, da se jami oziroma tunelu približuje. S tem prevara možgane, ki povzročijo širjenje zenic. Raziskovalci so s posebnimi kamerami spremljali očesne premike ljudi med opazovanjem iluzije. Potrdili so, da so se opazovalcem zenice razširjale podobno, kot se je temna elipsa navidezno razširjala na sliki.

Zakaj je iluzija del študije?

V nadaljevanju so opazovalcem pokazali podobno iluzijo, le barva elips je bila drugačna. Efekt iluzije je bil pri tem precej manjši in tudi razširjanje zenic je bilo precej manj opazno. Ko so barve ravno zamenjali (bele elipse na črni podlagi), so se opazovalcem zenice celo skrčile, kot bi se približevali močni svetlobi. Celotna raziskava je bila objavljena 30. maja v spletni znanstveni reviji Frontiers in Human Neuroscience.

Raziskovalci še niso uspeli pojasniti, zakaj iluzija na nekaterih posameznikih ne deluje. Sedaj jo želijo preizkusiti na živalih, da bi primerjali delovanje njihovega sistema za vid z našim. S tem bi morda uspeli pojasniti tudi neobčutljivost nekaterih ljudi na ta optični trik.

Optična iluzija belega ozadja z manjšimi črnimi elipsami in velika črna elipsa na sredini, ki jo obdaja temen sij
Optična iluzija belega ozadja z manjšimi črnimi elipsami in velika črna elipsa na sredini, ki jo obdaja temen sij Foto: on Frontiers in Human Neuroscience

Kmalu enotni polnilni kabel: Kaj to pomeni?

Tjaša Sušnik
-
0
Kmalu enotni polnilni kabel: Kaj to pomeni?

Nova zakonodaja Evropske unije bo naredila konec kupu kablov, ki jih ima marsikdo izmed nas v predalu. Politični dogovor bo namreč od sredine leta 2024 znotraj Evropske unije dovoljeval le še prodajo telefonov in drugih elektronskih naprav, ki jih je mogoče polniti s polnilnikom USB-C. Kot glavni razlog evropski poslanci in predstavniki držav članic Evropske unije navajajo zmanjšanje količine e-odpadkov.

Spremembe pri uporabi polnilnih kablov

Po mnenju evropskega poslanca Andreja Kovačeva bi s tem ukrepom na letni ravni prihranili približno 11.000 ton elektronskih odpadkov. Trenutno so potrošnikom na voljo telefoni s tremi različnimi polnilniki. Telefoni podjetja Apple potrebujejo polnilnik Lightning, nekateri telefoni micro-USB, vse bolj uveljavljen pa je polnilnik USB-C, ki naj bi leta 2024 postal standardni polnilnik za vse elektronske naprave. Nabor polnilnikov je poenostavljen od leta 2009, lani pa je Evropska komisija pripravila predlog za enotni polnilnik. Po njihovih ocenah naj bi za nakup ločenih polnilnikov evropski prebivalci porabili 2,4 milijarde evrov letno.

Dogovoru nasprotuje le Apple

Ker v Evropski uniji živi 450 milijonov prebivalcev, med njimi veliko bogatih potrošnikov, bi lahko uvedba enotnega polnilnika močno vplivala na globalni trg pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav. Novemu dogovoru močno nasprotuje podjetje Apple, saj naj bi ta okrnil inovativnost in na koncu povzročil še več onesnaževanja. Podjetje sicer za nekatere iPade in prenosne računalnike že uporablja priključke USB-C, a se jim zdi vsiljevanje enotnega polnilnika s strani Evropske unije neupravičeno.

Krajši delovni čas: Splošni konsenz naj bi bil jasen

Žiga Kastelic
-
0
Krajši delovni čas: Splošni konsenz naj bi bil jasen

E-študentski servis je z Združenjem delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana organiziral dogodek na temo krajšega delovnega časa. Na dogodku Krajši delovni čas – utopija ali prihodnja realnost so spregovorili o izzivih in prednostih krajšega delovnega časa. Krajši delovni čas iz zakonodajnega, psihološkega, ekonomskega, delodajalskega, pokojninskega in sindikalnega vidika. Kaj pravijo strokovnjaki?

Krajši delovni čas prinaša večje število prednosti

Polni delovni čas, ki s seboj prinaša vsa delopravna upravičenja in upravičenja iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, je po zakonodaji od 36 do 40 ur tedensko. Dogodek je minil v okviru pogovora o krajšem delovnem času. Splošno so se strinjali, da je skoraj sto leto po uvedbi 40-urnega delovnega tedna prišel čas za spremembo in humanizacijo dela. Zakaj bi izbrali krajši delovni čas?

Prednosti, ki jih prinaša krajši delovni čas, so: več časa zase, lažje usklajevanje dela in zasebnosti, manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in boljšo kondicijo v poznih letih. Pomembno je, da se krajši delovni čas ne uvede le navidezno, v realnosti pa zaposleni opravljajo nadure in so podvrženi visokim pričakovanjem vodstva. Ob tem se ne pozabiti, da se danes pojavljajo tudi številne druge oblike dela (npr. sabatikal, projektno delo, pogodba, ki je odvisna od produkta itd.) in da je potrebno ljudem omogočiti izbiro tiste oblike, ki odgovarja njihovemu življenjskemu stilu oz. razmerju »work-balance« in da se ne govori več o atipični obliki dela.

Mag. Katja Rihtar Bajuk, generalna direktroica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povedala: »Možnost določitve polnega delovnega časa v obsegu med 36 in 40 ur v Sloveniji že obstaja. Pretekle spremembe na področju delovnega časa, tako na mednarodni kot nacionalni ravni, so bile rezultat intenzivnega socialnega dialoga. Prav je, da so tudi nadaljnje rešitve v smeri izboljševanja kakovosti delovnih mest rezultat širšega družbenega konsenza.«

Krajši delovni čas bi prinesel veliko prednosti za posameznika in organizacijo
Krajši delovni čas bi prinesel veliko prednosti za posameznika in organizacijo Foto: lukasbieri iz Pixabay

Ovire so, a je splošni konsenz dovolj jasen

Ovire pri uveljavitvi krajšega delovnega časa. Ena izmed ovir je sorazmernost pokojninske dobe glede na opravljene delovne ure. Z vidika države naj bo tako krajši delovni čas priporočilo, sama organizacija pa se bo glede na svoje procese sama odločila, ali ji taka oblika ustreza.

Če gre verjeti izjavam govorcem na dogodku, je splošni konsenz jasen. Uvede naj se krajši delovni čas, saj prinaša veliko število prednosti za posameznika in posledično za podjetje oziroma organizacijo. Kljub temu bodo morale biti spremembe celovite in morajo zajemati mnoge sistemske zakonodaje. Obenem bodo morali vodilni ustvariti okoliščine, ki bodo omogočale, da skrajšan delovni čas za zaposlene ne pomeni večjih časovnih pritiskov, hitrejšega tempa dela in sankcioniranja tistih, ki dejansko delajo krajši čas.

Med govorci je bila tudi Jasmina Alić, ambasadorka uvajanja krajšega delovnega časa, ki je krajši delovni čas v mednarodni korporaciji uvedla že v petih državah. Kot je pojasnila, smo danes odgovorni za našo prihodnost. Poudarila je, da krajši delovni čas prinaša državi večjo fleksibilnost trga, povečuje zaposlovanje, mlade aktivno vključuje v delovno okolje, starejšim pa omogoča lažji prehod v pokoj. Da bi zaživeli bolj zdravo, kakovostno, družini prijazno ob tem pa delali bolj produktivno, potrebujemo kot družba sprejeti odločitev, da postane skrajšan delovni čas naša prihodnja realnost. Realnost, za katero smo kot družba odgovorni vsi.

Krajši delovni čas prinaša tudi nekaj manjših ovir
Krajši delovni čas prinaša tudi nekaj manjših ovir Foto: Photobuay iz iStock

Predstavitve si lahko ogledaš na spletni strani e-študentskega servisa.

Okolju prijazne sveče, ki bodo odišavile tvoj dom

JAAC & ZAAK d. o. o.
-
0
Okolju prijazne sveče, ki bodo odišavile tvoj dom

Sveče odišavljajo naš dom že vrsto let. Stanovanju dajo nek občutek domačnosti, lahko pa privedejo tudi do romantike ali nekega spomina na določen letni čas, na primer na zimo. Sveče so z vidika okoljevarstva velik problem, zato se raje osredotoči na sveče v biorazgradljivi embalaži in pomagaj naravi, da ostane takšna, kakršna je.

Biorazgradljiva embalaža sveč

Svečke Evva podjetja Jaac & Zaak so vlite v biorazgradljivo embalažo in tako ne škodujejo naravi. Pri njih v biorazgradljivi embalaži najdeš tudi dišeče voske, zobno ščetko, osvežilce zraka in še mnogo drugih izdelkov. Pri Jaac & Zaak stremijo k temu, da so njihovi izdelki brez umetnih barvil, parafina, nafte, kerozina in drugih škodljivih snovi. Sveče so narejene z lesenimi stenji ali stenji iz bombaža s papirnatimi vlakni, brez svinca.

Sojina svečka EVVA, blagovna znamka JAAC & ZAAK

Sojin vosek

Tudi dišeči voski in sveče so narejeni na naraven način. Vanje so vlita samo čista eterična olja in produkti so narejeni s povsem naravnim sojinim voskom. So brez parafina, parabena in ftalatov. Poskusiš lahko veliko dišečih voskov: sivka, čokolada, pomaranča in cimet … Izdelani so iz rastlinskega voska, brez barvil in drugih nepotrebnih ter škodljivih snovi. Prav tako so odišavljeni s stoodstotnimi eteričnimi olji, brez dodanih sintetičnih dišav.

Dišeči voski in kako jih uporabljati

Dišeči voski so sodoben nadomestek dišečim svečam, le da je njihova uporaba malce bolj varna, saj pri njih nimamo opravka s plamenom, posledično pa se v zrak tudi ne spuščajo saje. Namesto ognja se vosek tali v izparilnikih (električnih ali na svečke), voski pa ob taljenju sproščajo dišave. Z njimi zlahka uravnavamo željeno intenzivnost vonja, ki ga želimo doseči. V primeru želje po močnejšem vonju v izparilnik preprosto položimo več voskov. Prav tako lahko ustvarjamo čisto svoje dišave, saj lahko enostavno zmešamo med sabo več različnih voskov.

Sojini voski raztreseni iz posodice
Foto: Facebook profil Jaac & Zaak

Dišeči voski pri Jaac & Zaak so vliti v oblike majhnih ljubkih medvedkov, srčkov in čokoladne ploščice, najdeš jih v številnih dišavah.

Podjetje, osredotočeno na okolje

Pri Jaac & Zaak se dobro zavedajo, da narava potrebuje našo pomoč. Zato v njihovi ponudbi najdeš samo izdelke, ki so okolju prijazni. Poleg sveč, dišečih voskov in izparilnikov ponujajo tudi naravno kozmetiko, čistila, čaje, kristale in še veliko več. Za celotno ponudbo pokukaj na njihovo spletno stran in jim sledi na družbenih omrežjih. Delijo namreč tudi nasvete za bolj zeleno življenje.

Mladi Slovenci radi kupujejo ponaredke in piratizirajo

Žiga Kastelic
-
0
Mladi Slovenci radi kupujejo ponaredke in piratizirajo

Si vedel, da je 52 % mladih v zadnjem letu na spletu kupila vsaj en ponarejen izdelek? Urad Evropske unije za intelektualno lastnino je opravil pregled stanja intelektualne lastnine in mladih za leto 2022. Prikazali so najnovejše podatke o vedenju mladih v zvezi s kršitvami intelektualne lastnine v obdobju po pandemiji. Do kakšnih ugotovitev je prišel pregled pri mladih, ko govorimo o nakupovanju ponarejenega blaga in dostopanja do piratskih vsebin?

Nakup ponarejenih izdelkov pri mladih je visok

Več kot polovica (52 %) vprašanih Evropejcev, starih od 15 do 24 let, je priznala, da je v zadnjem letu (namerno ali potoma) na spletu kupila vsaj en ponarejen izdelek. Nova raziskava je tako potrdila, da je 37 % mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov. Gre za znatno zvišanje tega odstotka, ki je leta 2019 znašal »le« 14 %.

Največji delež so zabeležili v Grčiji, kjer je nakup ponaredka opravilo kar 62 %. Najnižji delež pa je bil zabeležen na Češkem, kjer je znašal 24 %. Kako kaže slovenski mladini? V Sloveniji je ponaredke namerno kupilo 37 % mladih, kar je povprečje EU.

Ponarejeni izdelki, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, so oblačila in modni dodatki (17 %), sledijo obutev (14 %), elektronske naprave (13 %) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 %). Kljub temu je imelo veliko število anketirancev težave pri razlikovanju med pristnim in ponarejenim izdelkom. Kar 48 % jih takih proizvodov ni kupilo ali ni bilo prepričanih, ali so jih.

Najpogosteje kupljeni ponaredki med mladimi so modni artikli, parfumi, obutev in elektronika
Najpogosteje kupljeni ponaredki med mladimi so modni artikli, parfumi, obutev in elektronika Foto: Artistan iz iStock

Spletno piratstvo med mladimi je na isti ravni

Sodeč po raziskavi je 60 % anketirancev navedlo, da v preteklem letu niso uporabljali, predvajali, naložili ali pretakali vsebin iz nezakonitih virov. Leta 2019 je bila ta številka 51 %, leta 2016 pa 40 %, kar potrjuje naraščajoči trend dostopa do vsebin iz zakonitih virov.

Druga plat tega so seveda namerni pirati, ki so ostali na isti ravni. Vsak peti anketiranec (21 %) je priznal, da je v zadnjem letu zavestno dostopal do piratskih vsebin. 12 % jih je pomotama dostopalo do piratskih vsebin, 7 % tega niti ni vedelo.

Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi (61 %) in televizijske nanizanke (52 %), sledila je glasba (36 %), pri čemer so mladi uporabljali predvsem namenska spletišča, aplikacije in kanale družbenih omrežij.

Piratstvo med mladimi v Evropski uniji je na isti ravni
Piratstvo med mladimi v Evropski uniji je na isti ravni Foto: scanrail iz iStock

Zakaj se mladi odločijo za nakup ponaredkov in piratstvo?

Glavna razloga za nakup ponarejenih izdelkov in dostop do piratskih vsebin sta cena in razpoložljivost. Poleg njiju je pomemben tudi družbeni vpliv, kot je vedenje družinskih članov, prijateljev in znancev. Prav slednji razlog je tisti, ki postaja vse bolj pomemben in opazen. Med druge dejavnike prištevamo brezbrižnost glede ponarejenosti izdelka, nezaznavanje razlike med ponaredkom in originalom, enostavno iskanje in naročanje ponaredkov. Pomembno je omeniti tudi to, da je vsak deseti anketiranec omenil priporočila vplivnežev ali znanih oseb.

Kaj so razlogi za premislek?

Mladi so pri ponaredkih in piratskih vsebinah kot razloge za premislek o storjenem dodali: tveganje kibernetskih goljufij in kibernetskih groženj. Poleg tega je vse pogostejše tudi razumevanje negativnega vpliva na okolje in družbo.

Pomen študije je razumeti dojemanje in vedenje mladih

Cilj raziskave je razumeti dojemanje in vedenje mladih v zvezi z intelektualno lastnino pri dostopu do digitalnih vsebin ali nakupu fizičnega blaga. Kvantitativna analiza za leto 2022 je bila izvedena med 7. in 28. februarjem 2022 in je vključevala 22.021 mladih, starih od 15 do 24 let, iz 27 držav članic EU. Pregled stanja mladih za leto 2022 zajema kvantitativna in kvalitativna spoznanja glede odnosa in vedenja mladih potrošnikov ter ocenjuje trende v primerjavi s prejšnjo študijo iz leta 2019. Obravnava tudi nova področja, s čimer deležnikom in oblikovalcem politik pomaga prilagoditi razvoj politik in razviti ustrezne pobude za ozaveščanje.

Mladi Slovenci se še vedno poslužujejo nakupov ponarejenih izdelkov in dostopajo do piratskih vsebin
Mladi Slovenci se še vedno poslužujejo nakupov ponarejenih izdelkov in dostopajo do piratskih vsebin Foto: Alessandro Biascioli iz iStock

»Ta tretja izdaja pregleda stanja na področju intelektualne lastnine in mladih, ki je bila objavljena med evropskim letom mladih, potrjuje težnje, ugotovljene v prejšnjih poročilih, ter ponuja boljši vpogled v dojemanje in odnos mladih. V času, ko se e-trgovanje in digitalna potrošnja znatno povečujeta, je porast namernega in nenamernega nakupa ponarejenega blaga zaskrbljujoč. Čeprav so mladi potrošniki vse bolj naklonjeni vsebini iz zakonitih virov, se delež piratstva ne zmanjšuje. Ta nova analiza je dragoceno orodje, ki bo deležnikom, oblikovalcem politik, izobraževalnim ustanovam in organizacijam civilne družbe v pomoč pri oblikovanju pobud za ozaveščanje, da bi podprli mlade državljane in potrošnike spodbudili k sprejemanju ozaveščenih odločitev,« je povedal izvršni direktor urada EUIPO Christian Archambeau.

1...844845846...2.156Stran 845 od 2.156